Ameriška Domovi ima
•- •*	•'V V	, ..Vi • V‘ V •; ' V- tv':,,'
'
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 83
CLEVELAND 3. O., MONDAY MORNING, APRIL 28, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
Pregled važnih novic preteklega tedna
★	WASHINGTON. — V zvezi z vprašanjerp, kdo naj bo naslednik generala Eisenhower j a v Evropi, je važno opozoriti na tole: — Evropejci so vzljubili generala Gruentherja, načelnika Eisenhowerjevega gen. štaba, ker čutijo, da on razume njihove probleme. Generala Ridg-way-a pa smatrajo za bolj bojevitega moža in poleg tega je njegovo ime povezano z najbolj nepopularno vojno. Celo od-znaki na njegovi vojaški bluzi
—	ročna granata in odznak padalcev, katerim je Ridgway svoj čas poveljeval in ž njimi odskočil kot prvi na tla Normandije
—	vse preveč spominjajo na vojno. — Generala Gruentherja pa smatrajo šefi gen. štabov v Washingtonu za premladega in premalo izkušenega v vojnih poslih. O gen. Ridgwayju pravijo, da se je izkazal ne samo kot zelo sposoben vojaški poveljnik na terenu, temveč tudi kot razsoden in previden reševalec japonskih političnih problemov. Po mnenju Pentagona je Evropi potrebna njegova dinamična in energična osebnost.
★	STAFFORD CRIPPS, angleški državnik, je v Švici umrl. Bil je eden najsposobnejših mož Anglije, odličen jurist, bogataš in svoje dni mdčna oseb-r... st angleške delavske vlade. Postal je socialist vsled religioznih in moralnih načel; želja po izboljšanju usode revnih ljudi je bila gonilna sila njegovega življenja. Bil je predober gospodarstvenik, da bi verjel v socializem na celi črti, in predober socialist, da ne bi poizkusil vsega, kar bi moglo uresničiti socialistično Utopijo. Tako se je znašel med dvema stoloma, kakor delavska stranka sama. . .
★	CLEVELAND. — Stol, na katerem je sedel Abraham Lincoln leta 1865 v gledališču v Washingtonu, ko je bil ustreljen in smrtno zadet, bo razstavljen v tednu, ki se bo pričel z 12. majem, v Highbee veletrgovini v Clevelandu. To bo “Razstava industrijskega napredka v Zdr. državah.” Poleg stola in mnogih drugih zanimivosti bodo razstavljene tudi štiri stare violine, katerih vsaka je vredna 500,000 dolarjev. Te in mnoge druge predmete za to razstavo bo dal na razpolago Fordov muzej v Dearbornu, Mich.
★	WASHINGTON. — Predsednik Truman je zagotovil, da ni imel nikoli namena, zaseči časopisja in radia, kakor so časnikarji tolmačili neko njegovo izjavo, ki ni bila ne dobesedno, ne resno mišljena.
★	NEW YORK. — Dne 25. aprila je prispela iz Holandije New York družina devetnajstih članov. To so Johannes Gr if fioen, njegova žena in njunih 17 otrok, starih od 11 mesecev do 22 let. Družina potuje v Ab-bittsford, Britska Kolumbija, kjer se bo naselila na neki farmi.
★	TOKIO. — General Ridgway je izjavil 24. aprila, na predvečer japonske neodvisnosti, da se “Japonsko more braniti in se jo bo branilo proti vsakim napadom, pa naj pridejo od kjer koli”. —
★	SPRINGFIELD, 111. — V zadnjem mesecu je poginilo v državi Illinois za boleznijo ‘anthrax’ 100 prašičev in goveje živine.
Kreisier je podaril svojo slavno violino Knjižnici kongresa
WASHINGTON. — Knjižni-ra kongresa je dobila v dar eno najslavnejših violin, ki je bila nekdaj last enega Napoleonovih generalov, nato nekega angleškega pirata, končno pa lastnina svetovno _ slavnega violinista F. Kreislerja, ki jo je zdaj podaril Knižnici kongresa.
To violino je izdelal leta 1773 Giuseppe Guarneri del Gesu in je vredna neštete tisoče dolarjev
Violino je doslej rabil na svojih neštetih koncertih slavni violinski umetnik, 77 let stari Fritz Kreisier, rojen Dunajčan.
------o-----
Ali ima predsednik tudi moč na življenjem in smrtjo državljanov!
To bi rad izvedel federalni sodnik od pomočnika jus-tičnega ta jnika.
WASHINGTON. — Federalni sodnik David A. Pine je bil silno presenečen, ko je slišal iz ust nekega vladnega odvetnika, da nimajo sodišča nobene avtoritete vmešavanja v zadeve, kakršnih ena je bila n. pr. predsednikova odredba o zasegu jeklarske industrije.
Stvar j; Lila sledeča: Holmes Baldridge, pomočnik justičnega tajnika, ki je zastopal vlado, je argumentiral, da ima predsednik v času nujnosti in izrednega stanja moč in pravico akcije, proti kateri nimajo sodišča nobene avtoritete. Zaseg jeklar-
ODLOG GL. SEJE ZA PREMJRjE
Glavna seja, ki se je imela vršiti včeraj, je bila na zahtevo zaveznikov odložena.
WASHINGTON. — Koncem preteklega tedna so dosegli razgovori za premirje točko, ko mora priti do končne odločitve.
Inštrukcije, ki so bile dane generalu Ridgwayju, ne puščajo nikakega dvoma, da se morajo zastopniki Združenih narodov izogniti vsemu, kar bi utegnilo prekiniti pogajanja.
Washington je trdno odločen, izsiliti sejo,'ki bi ji prisostvovali najvišji zavezniški in komunistični reprezentanti, da se že končno dožene, ali je komunistom res za premirje ali ne.
MUNSAN, Koreja. — Poveljstvo čet Zdr. narodov je včeraj zjutraj naznanilo, da je bila seja glavnih obojestranskih predstavnikov, ki je bila določena za nedeljo zjutraj, odgodena za nedoločen čas. — Odgotitev je na željo zaveznikov.
ske industrije je tvoril eno ta-'skem stolPu ameriške težke krikih akcij, je rekel pomočnik f^rke St. Paul, M je streljala na, justičnega tajnika.
Eksplozija na bojni
ladji SL Pan!: - 39
mornarjev ubitih
Novi grobovi
Ignac Jeraj
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 5809 Prosser Ave., Ignac Jeraj. Bil je star 62' let in doma iz Trebnjega, odkoder je prišel pred 42 leti. Pred svojo boleznijo je delal dešet let v Ad-dressograph Multigraph Corp. Prva žena Theresa mu je umrla pred 13. leti. Zapušča ženo Angelo, rojeno Lunder, dva sinova, Ignatiusa in Williams ter pastorke Angelo Schwatz, Dorothy Howard, Josepha in Victorja Lunder, V domovini zapušča brata Jožeta in dve sestri, Micko in Antonijo. Bil je član društev Dvor Baraga, Vodnikov venec št. 147 SNPJ in Moške zveze št. 5. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in od t&m v družinsko grobnico na Kalvarijo.
Eli Shimrak
Po dolgi bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici Eli Shimrak, stanujoč na 3300 Superior Ave. Bil je star 58 let in doma iz Žum-
Kongresni pododbor obtožuje Tita izvajanja persekucij nad jugoslovanskim Ijudslvom
Ameriška vlada, ki daje Jugoslaviji gospodarsko pomoč, naj izvaja svoj vpliv pri jugoslovanskem režimu, da bo dovolil ljudstvu osnovne svoboščine.
WASHINGTON. — Posebni Jugoslaviji niso in je vsak pri-pododbor odbora zbornice po-!vatni pouk prepovedan, pred-slancev za inozemske zadeve vsem verski.
je pretekli teden pozval vlado, naj izvaja svoj vpliv, da se nehajo persekucij e v Jugoslaviji in da se tam prizna človeška svoboda, vključno svoboda verstva.
V poročilu tega odbora je rečeno, da je eden zadnjih dokazov teh persekucij brutalen napad na pomožnega škofa Antona Vovka pri Novem mestu, kjer ni policija storila prav ničesar v njegovo zaščito.
Dne 1. febr. 1952 je bila uzakonjena v Jugoslaviji nova postava, s katero se odpravlja ves
Pododbor nadalje izvaja, da so na roki dokazi, da Titov režim izrablja nov zakon za aretacijo nekaterih duhovnikov, ki so obtoženi, da poučujejo otroke v krščanskem nauku na domovih ali v skupinah, ki imajo značaj šole.
Poročila naznanjajo, da je versko preganjanje naj hujše v Sloveniji, kjer je minister notranjih zadev “fanatičen brez-božnik.”
Poročilo pododbora poudarja, da se ne sme prezreti, da je Jugoslavija komunistična država, “zato moramo poskrbeti,' da se
verski pouk ali krščanski nauk
v vseh državnih šolah. Ker v naša gospodarska pomoč ne bo beraka na Hrvatskem, odkoder Jugoslaviji ni zasebnih ali pri-; izrabljala za okrepitev tega to-
- vatnih šol, je torej prepoved; talitarskega režima,” in nada-pouka krščanskega nauka V ljuje:
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
i
je prišel pred 39 leti. Zadnjih sedemnajst let je imel gostilno na gornjem naslovu. Tukaj zapušča ženo Ello, roj. Jelenič, sina Petra in hčer Mary Peren-cevich, ter dva vnuka. V domovini zapušča sestro Ano čurčič.
vseh javnih šolah absolutna.
Titov režim trdi, da s prepovedjo krščanskega nauka v šolah samo sledi ameriški zako-
“Pododbor ne verjame v vmešavanje v notranje razmere drugih držav, je pa mnenja, da država, ki prejema našo pomoč, ne sme kratiti svojim državljanom njihovih osebnih pravic, v
nodaji, ki prepoveduje verski
Bil je član HBZ št. 21, Eagles'Pouk v iavnih šolah- Ta Primera;
135 in Sv Save št 1 in SBF Po- Pa ie absurdna ali nesmiselna, 1 katere so vključene verske, pogreb bo jutri, v torek ob 8:30 iz ker v Ameriki so dovoljene pri-; litične in gospodarske svoboš-
Golubovega pogrebnega zavoda vatne in verske šole, dočim v čine. ___________________________
v cerkev sv. Nikolaja -4; 9 in od
Senator E. Keiauver
trm na pokopališke' Kalvarijo.
Anna Zuzich
V soboto popoldne je umrl v jp N»ifa| CVAIA Charity bolnišnici Anna Zuzich, J'' fllllvl JfVJU stanujoča na 6709 Bonna Ave.
kampanjo v Ohio
Vsi možje v bližini so bili _.. .	,	,
mrtvi; ranjen ni bil nihče. B,la s‘Ta “j le> Vdf,Va m Hi
jena v Clevelandu. Njen moz!
TOKIO.—V prednjem topov- Eli je umrl pred 18 leti. Zapu-1 Ljudstvo ga navdušeno spre-
Sodnik je bil na moč začuden in presenečen, ko je to slišal in je rekel, da potemtakem predsednik oziroma vlada zaseže ahko tudi njega, Baldridge-a, in odredi njegovo eksekucijo, pa se ne bo mogel on odnosno njegovi sorodniki nikjer pritožiti.
“Hm, o tem bom razmišljal”, je odgovoril pomočnik justičnega tajnika.
Ko je Baldridge argumentiral, da ima predsednik neomejeno moč v času izrednega stanja, mu je sodnik Pine dejal, naj mu predloži en sam primer, da je sodišče kdaj v preteklosti tako odločilo. Pomožni justični tajnik je nato zaprosil sodnika za teden dni odloga, da pobrska po rekordih, toda sodnik mu je odgovoril, da mu odloga ne more dovoliti in naj pride predenj s kakim specifičnim primerom prihodnji dan (to je danes).
komunistične tarče v Koreji, sel je pretekli ponedeljek primerila eksplozija, ki je ubila tride-
šča dva sinova, Thomasa in Milana, dva brata, Johna in Nicka in sestro Mary Tomak. Njen očq in mati sta ji umrla že pred, leti. Pogreb bo v sredo iz Grdi
set mornarjev. — Mornariško novega pogrebnega zavoda na E.
poveljstvo je naznanilo, da eksplozije ni povzročila sovražnikova akcija.
Podrobnosti še niso znane. Sodijo, da se je morda vnela; vreča smodnika, ki je povzročil eksplozijo. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj ni prišla ta vest prej v javnost. Vsi ljudje v bli-
62. cesti v cerkev sv. Pavla oh 9:30 zjutraj in nato na Kalvarijo.
Richard J. Peters
Nepričakovano, zadet od srčne kapi je umrl v soboto popoldne ob 5:30 na svojem domu, 1187 Addison Rd. Richard George Peter, star 51 let. Tri desetletja
jema. — Posebno vnete so zanj mlade dijakinje.
MARION, O. — Senator Estes Kefauver, demokratski kandidat za predsedniško nominacijo, je dospel v soboto na svojem potu skozi deset ohijskih mest v Marion, kjer je bil navdušeno sprejet. — Zlasti vzhi-
Sovjeiska mladina noče svobodne ljubezni
MOSKVA. — Komsomolska Pravda, glasilo komunistične mladine, obsoja tako zvano ‘svobodno ljubezen’, o kateri pravi, da je nezaželjena v sovjetski družbi.
Časopis pravi, da v “zgodnjih dneh ruske revolucije, smo imeli teoretike, ki so javno propo-vedovali svobodno ljubezen, s katero bi lahko vsakdo zadostil svoji spolni sli.”
To je teorija laži-marksistov, pravi dalje časopis. “Ljubezen, ki je temelj socialistične družine, mora biti spiritualna sila
žini eksplozije, so bili ubiti. — je deloval z Akers-Folkman pot-Ranjencev ni bilo.	'.niško pisarno v Union Com-
Križarka St. Paul je imela; 17,400 ton prostornine in je bilai v akciji že v drugi svetovni vojni. —
Le eno življenje imamo — poglejmo na obe strani predno otopimo čez cesto.
merce Bldg. Bil je član društev Jedinstvo SBF in št. 14 HBZ. Zapušča ženo Anno, sina Georgea, mater Mrs. Mary Predragovich, sestro Elsie Hrenovec in vnuke. Pogreb bo v sredo iz Golubove-ga pogrebnega zavoda. Oas pogreba bo poročan jutri.
čeno so ga pozdravile dijakinje srednjih šol in kolegijev, tako komunističnega občestva, zvane “bobby-soxers”, ki so ga; dobesedno obkolile, kjer koli se je ustavil.
Ni dvoma, da je senator očarljiva in preprosta osebnost v kateri ga pa še nadkriljuje njegova žena, znana južnjaška kra-sotica-rdečelaska, ki je je sam smeh in prijaznost.
»AJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
( t
\
[
Šesta obletnica—
Jutri zjutraj ob devetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Riglar ob šesti obletnici njene smrti.
Novi čas—
Včeraj so bile uvedene spremembe pri obratovanju vlakov in busov po “novem” času. Ta! novi čas bo trajal v Clevelandu in okolici kakor tudi v mnogih drugih krajih Amerike do zadnje nedelje v septembru, ko pridemo zopet na stari čas. •— Gostilne pa bodo lahko odprte kakor poprej, to je po starem času in jih lastniki ne bodo morali zapreti po novem času, temveč po starem, če bodo tako hoteli seveda. One gostilne, ki imajo dovoljenje za nočni kljub, se bodo lahko zaprle ob 3:30 po novem času. Prodajalne žganja pa bodo odprte od 11 dopoldne do sedme zvečer po novem času. Kampanja proti raku—
Oni, ki delujejo v kampanji proti bolezni raku, so imeli v hotelu Statler sejo, na kateri je bilo naznanjeno, da so nabrali dozdaj v Clevelandu $110,500 za pobiranje raka.
Seja—
Klub Ljubljana ima v torek zvečer ob običajnem času sejo v AJC na Recher Ave.
Zaroka—
Mr. in Mrs: Joseph Pianisek, 445 E. 158. St. naznanjata zaroko svoje hčerke Jennie Marie s Stanley F. Peterlin, sinom Mr. in Mrs. Joe A. Siskovich, 15802 Waterloo Rd. Čestitamo!
Trinajst premogarjev ubitih v Nemčiji
BERLIN. — V premogovniku v sovjetski zoni, kjer je bilo v soboto ubitih 13 premogarjev, je še vedno 34 premogarjev, o katerih usodi ni znano. Nezgoda se je primerila v Martin Hoop premogovniku blizu kraja Zwickau.
Šilo za ognjilo!
LONDON. — Maršal William Slim, šef generalnega štaba, je izjavil, da kateri koli država bo bombardirala Anglijo z a-tomskimi bombami, bo dobila za vsako bombo dvajset bomb nazaj.
Kolizija tovornih ladij
NEW YORK. — Petnajst milj od obali Atlantic City se je primerila kolizija nekega portugalskega tovornega parnika z neko ameriško ladjo. O izgubah ni poročil.
Kolektivizacija kmetij v Vzhodni Evropi je skoraj obtičala
Danes in ponoči jasno in toplo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 28. aprila 1758 je bil rojen James Monroe, umrl 4. julija 1831. Bil je od leta 1817 do
žav in znan po svoji ‘Monroejevi” doktrini.
KOLEKTIVIZACIJA kmetijstva v vzhodno-evropskih satelitskih državah Sovjetske zveze je sredi leta 1951 skoraj docela obtičala, kakor je razvidno iz tozadevnega pregleda v listu “The New York Times”.
Opazovalci položaja v Washingtonu so mnenja, da je zmanjšanje kampanje za kolektivizacijo kmetij v vseh satelitskih državah pripisati direktnemu u-kazu Moskve, ki je ugotovila veliko odporno moč kmetov v teh deželah, s katero so se uprli za-
Dvoje najznačilnejših primerov zavrt j a kolektivizacije in zadružništva v splošnem nudita Bolgarija in Poljska.
V	Bolgariji je bilo leta 1950 ustanovljenih 987 kolektiv ali kolhozov, leta 1951 pa samo 153. Bolgarija je iz-med vseh srednjeevropskih dežel najbolj ko-lektivizirana država, kjer je v 2,740 zadrugah skoraj polovico orne zemlje v državi in domala polovico kmečkih družin.
V	Poljski, kjer je bilo v prvi polovici leta 1951 ustanovljenih
drugarstvu in kolektivizaciji 855 kolektiv ali kolhozov, v dru-
sploh. Zato je Moskva sklenila, da se ima v teh deželah počakati s splošno kolektivizacijo do-
gi polovici istega leta ni bilo ustanovljene nobene. Dne 1. januarja letošnjega leta je bilo v
tlej, dokler ne komunistični re-, Poljski 3,034 kolektivnih kme-žimi ne okrepijo, nakar naj pod-iti j, katerih število se odtlej ni
1825 predsednik Združenih dr- vzamejo ponovne poizkuse ko-
lektivizacije po pospravljenih pridelkih leta 1952.
zvišalo.
Češkoslovaška ima skoraj 4 tisoč kmetij “višjega tipa”, to
je sovjetskih kolektiv, in več kmečkih družin, površina teh
nadaljnih kmetij, kjer je zaznamovati kolikor toliko skupnega kmečkega dela. Po sovjetskem vzoru ustnovljene kmetije v Češkoslovaški vsebujejo okoli 15 odstotkov orne zemlje.
V	Madžarski je naraslo število kolektivnih kmetij od maja 1951 samo za 10 odstotkov; skupno število teh kmetij znaša — 4,700. Več kot polovica madžarskih kolektivnih kmetij je bila ustanovljenih v zagonu periode od septembra 1950 do maja 1951. Madžarski kolhozi vsebujejo 16 odstotkov orne zemlje v deželi in v njih je manj ko 250,000 kmečkih rodbin.
V	Romuniji, kjer je zdaj 1,-100 kolektivnih kmetij, jih je bilo leta 1951 ustanovljenih samo sedem in sedemdeset. Tem kmetijam pripada okoli 75,000
kmetij pa znaša 650,000 akrov orne zemlje.
Albanija, najmanjši satelit, ima samo 94 zadrug, katerih večina je bila ustanovljena pred letom 1949. Na zadnjem kon gresu albanske komunistične partije je maršal Enver Hodža priporočal previdnost pri bodoči kolektivizaciji kmetij.
.Čeprav je tempo kolektiviza-1 cije zaostal, je vendar dokončni smoter vseh teh režimov popolno podržavljenenje kmetij, kakršno je uveljavljeno v Sov-jetiji. Isto velja za režim maršala Tita, ki je že ponovno naglasil, da kjer je podržavljena! industrija in trgovina, je nemogoče, da bi ostala svobodna in. neodvisna agrikultura dežele...
NAJNOVEJSEVESTI
WASHINGTON. — Ameriški rušilec Hobsc.n je kolidiral z ladjenosilko Wasp in se pogreznil. Kolizija se je primerila sredi Atlantika. Pogrešanih je 176 mož; 61 mož je bilo rešenih.
TOKIO. — Zavezniško poveljstvo poroča, da komunisti grade preko Koreje neke vrste “SiegfriedoVo” linijo, kar dokazuje, da hočejo imeti tam utrjene položaje.
TOKIO. — Japonska je danes, na dan svoje nove neodvisnosti, proglasila amnestijo 1,230,-000 oseb, ki so bile obtožene manjših zločinov in prestopkov.
TEHERAN. — Perzijski šah Mohamed Reza Pahlevi je včeraj otvoril zasedanje parlamenta s pozivom poslancem, naj delujejo za večjo socialno pravico in enakost iranskega ljudstva.
RIM. — Množica 500,000 fašistov se je zbrala v Rimu ter zasramovala tako demokracijo kakor komunizem.
RIM. — Ameriški škof Fulton J. Sheen je izjavil, da je bilo že leta 1936 komunistom tajno u-kazano, naj infiltrirajo katoliško duhovščino.
Ameriška Domovina
A j' a > j r 3;	1 fc;
«S»SSS'-.
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; zu četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.	_____
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for
3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. ___________________
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._______________^____
<s-£!2>>83
No. 83
Mon., April 28, 1952
Načela in kompromisi
Zadnje čase je svetovno časopisje zelo dosti pisalo o italijanski Katoliški akciji in o De Gasperijevi politični stranki “Democrazia Cristiana.” Ob priliki spremembe v vodstvu Katoliške akcije v Italiji so senzacije željni časnikarji pošiljali v svet polno čisto praznih in neutemeljenih tolmačenj. Temu je pač večinoma vzrok dejstvo, da površno izobraženi svet ne loči Katoliške akcije od politične stranke in ne ideološke dejavnosti od strankarske. Tudi med Slovenci se kaj pogosto pojavlja taka zmešnjava pojmov, zato ne bo odveč, če nekoliko pojasnimo sledeči slučaj iz
Italije.	, lir.
Dne 23. januarja letos je uradni Vatikanski list^ Osser-vatore Romano” prinesel uradno objavo, da je bivši predsednik italjianske Katoliške akcije advokat Vittorino imenovan od sv. očeta papeža Pija XII. za tajnika mednarodnih kongresov laiškega apostolata, dosedanji podpredsednik K. A., profesor in zdravnik dr. Luigi Gedda pa za njenega predsednika. List je priobčil to vest med manj pomembnimi novicami, kakor da gre za kako ne posebno važno zadevo. Nekaj ur po objavi pa je bil alarmiran ves politični svet v Rimu. vsa tajništva strank in vsi hodniki v parlamentu so bili polni razgovorov in komentarjev o tem dogodku.
Spretno organizirana propaganda, ki j,e bila v rokah komunistov, je znala ta dogodek izrabiti v svoje namene, da bi s tem v sedanjih časih v Italiji napravila zmedo med pristaši “Democrazie Cristiane,” med njih zavezniki in med vsemi protikomunisti. Tej izredno vešči propagandi so nasedli tudi mnogi poročevalci zunanjih listov kot n. pu_ švicarska “Die Weltwoche” in so iz Rima po. svetu pošiljali senzacionalna poročila. V bistvu so vse — mi bi rekli čenče — poročale takole; Papež se je v sporu med*Katoliško akcijo in De Gasperijevo Democrazio Cristiano odločil proti De Gasperiju, zato je imenoval pri K. A. novega predsednika, znanega po svoji odločnosti in nekompromisnosti dr. Luigi ja Gedda, ki je prevzel nalogo, da ustanovi novo klerikalno stranko, ki ne bo več delala takih kompromisov kot De Gasperi.
Te brezmiselne in neosnovane govorice je ves “liberalni,” “napredni” in antiklerikalni svet kar požiral in vse sprejel kot čisto resnico, pa tudi med katoličani so napravile nekaj zmešnjave, posebno pa so napravile velik utis na liberalce in desničarske socialiste, ki so v zvezi z De Gasperijevo stranko, oziroma s katerimi so se ravno bila pričela pogajanja glede skupnega nastopa proti komunistom pri prihodnjih volitvah.
Italija se namreč nahaja sedaj v volilnem razburjenju. Volitve v mestni zastop v Rimu in občinske volitve v južni Italiji so tik pred durmi in prihodnje leto se vrše splošne volitve v državni zbor. V Rimu bi mogel De Gasperi zmagati le, če se obnovi nekdanji blok med “Democrazia cristiana” in drugimi manjšimi protikomunističnimi strankami, predvsem z desnim krilom socialistov, z liberalno stranko in republikanci. Med temi strankami je še polno onega liberalnega duha, ki se povsod boji “klerikalizma” kot hudič križa. De Gasperi je splošno znan kot zelo umerjen politik. Če bi se pa te stranke bale, da bi mesto De-Gasperija prišel na vodstvo odločno načelni Gedda, to se pravi, da bi bil na pohodu nekak “klerikalizem,” potem bi bili pa ti liberalni krogi pripravljeni rajše pustiti, da na Kapitelu zavlada komunizem kot pa klerikalizem.
Imenovanje Gedda predsednikom K. A. je prišlo na dan ravno v času, ko se je pričel De Gasperi pogajati z drugimi strankami glede skupnega nastopa pri volitvah. Da bi pogajanja onemogočili, so komunisti spretno izrabili imenovanje Gedde za predsednika K. A., naredili iz komarja konja in lahkoverni svet jim je — nasedel.
Razmerje med dosedanjim predsednikom K. A. in krščansko demokratično stranko v Italiji res da ni bilo vedno najboljše. Tu in tam je prišlo do trenj med njima, kar je pa čisto naravno. Katoliška akcija je čisto cerkvena laiška organizacija apostolata, ki se bori na ideološkem in moralnem polju za dvig katoliške miselnosti in življenja. Ona ne more in ne sme delati kompromisov, ko gre za večno veljavna načela. Vršiti mora svojo nalogo brezkompromisno in brez ozira na kako politično stranko, ko gre za načelno stran njenega delovanja. K. A. se ne sme nikdar istovetiti s kako še tako dobro politično stranko, ki je zgrajena na katoliških kulturnih in socialnih načelih. Vsaka politična stranka pa je primorana delati kompromise: že med svojimi pristaši, ki so pogosto v raznih vprašanjih različnega mnenja; če ni sama dovolj močna, da bi v demokratični vladavini mogla prevzeti oblast, mora pač z drugimi strankami delati kompromise in večkrat popuščati. Tako je razumljivo, da se včasi križa idealno načelno stališče Katoliške akcije s stališčem stranke, ki mora delati kompromise. Tako je bilo in bo povsod.
Kaj rado se zgodi, da katoličani, ki sodelujejo v verskih organizacijah in se njih delo giblje v glavnem le v načelno jasnem okolju apostolata, rie upoštevajo realnih dej-
štev, s katerimi se mora kaj pogosto boriti politična stranka, ki stoji na krščanskih načelih. Priznati moramo, da včasi tudi kaki — skoro bi rekel — prenapeti katoličani kritizirajo postopanje stranke, ki jo sicer podpirajo, zato ker ne upoštevajo tega, da politična stranka ni Katoliška akcija! Še večkrat pa moramo opazovati ta pojav, da ne ločijo K. A. od politične stranke ljudje, ki so vzgojeni v nekdanjem liberalnem duhu in pod vplivom Cerkvi sovražnega časopisja. Ti mečijo vse v en koš: papeža in De Gasperija; dr. Jegli-
ne glede na število prebivalstva! po dva senatorja, ki zastopata ljudstvo v senatu. Zastopstvo v kongresu pa je razdeljeno po številu prebivalstva. Leta 1940 je prišel po en kongresnik na vsakih 279,712 prebivalcev. Od tedaj pa do sedaj je prebivalstvo
jena je bila igra v treh dejanjih “Razvalina življenja.’ Bilo je prav lepo in igralci zaslužijo vso pohvalo.
Sedaj se pripravljajo na novo prireditev. Tokrat bodo podali veseloigro “Stari grehi.’ Kdor je videi, zadnje nastope naših i-
ča, škofa in dr. Korošča, politično stranko in katoliško cer- prebivalcev na vsakega kongres
narastalo in bi prišlo po 335,080 | gralcev, tudi sedaj ne bo hotel
kev. Da komunisti pisarijo, da sta zvezana Truman in papež, da bi ustvarila svetovni klerikalizem, to je popolnoma jasno v smislu komunistične taktike, toda da sicer pametni ljudje nasedajo takim trditvam, to je pa žalosten pojav, ki zastruplja medsebojne odnose in škoduje, da se protikomunistični svet še do danes ni mogel zediniti!	M.
BESEDA IZ NARODA f
’ KAJ PRAVI TON« S HRIBA
Joliet, 111. — Jaz in Jure, ki imava včasih časa več na razpolago, kakor ga pa rabiva, sediva v Juretovem spodnjem štu-ku, se pogovarjava in modrujemo o tem in onem, zraven pokušava božjo kapljico, ki nama daje moči, da ugibava o tem in onem. Kaj ugibava? O vseh mogočih stvareh. Jure včasih pravi: “Bog ve, kakšnega bo Bog nam dal drugo leto, če bo tudi tako dober, kakor letošnji?” — Jaz ga pa troštam, da; kajti Bog dobrih ljudi nikdar ne zapusti,! najmanj pa dobrega Belokranjca. Vidim, da Juretu ta trošti dobro dene. Obraz se mu od veselja razleze in veselje ob takem momentu je tako veliko, da ne more najti besed, s katerimi bi se mi zahvalil za moj trošt, pa mi za to nalije kupo do vrha in pravi: “Ta je vredna in zasluži, da enega popijeva.” Jaz ga kajpada ubogam in zvrneva kupi in vse gre kakor po žnorci.
Kaj naju danes najbolj zanima? Ni težko uganiti. To, kdo bo nam v bodoče predsednikoval. V območju teh misli razpravljava in ugibava. Bo že precej nad 40 let, kar tlačim travo po Ameriki, pa moram le v mojo sramoto priznat, da še danes ne vem, kako pač mi v Ameriki predsednika izvolimo. Kaj si še tako zelen, da tega ne ves, boš dejal dragi čitatelj. Kar hočeš reci, ampak, ali ti dragi čitatelj veš in mi moreš to razložiti? Ako: veš in si o tem točno poučen, potem se mi lahko smejiš, če pa tega ne veš, se pa tudi popraskaj za ušesi in poslušaj, kaj ima v tem oziru povedati moj stari prijatelj Jure. Prav o tem govoriva z Juretom in jaz sem mu pravkar stavil vprašanje: “Pravijo, da volimo predsednika, potem pa pravijo, da ga še enkrat volijo takoimenovani “elektrar-ji.” Kakšne volitve pa so to?”
Jure me gleda izpod svojega, pokrivala, kakor kak izkušen star učitelj. Nič ne reče. Na obrazu pa zgleda zadovoljen. Prav kar je roko stegnil in prijel steklenično grlo in ponovno napolnil najine kupi in dal znamenje, da ga naj cuknem. Jaz sem kakor sluga pokorni v takih slučajih in ga rade volje ubogam. Tudi on ga je potegnil polovico kupe, obrisal svoje mu-stače, premaknil malo pokrivalo na glavi in začel:
“Bogme Tone, to je kaj zapletena reč in je isto težko umeti. Najprvo je treba vedeti določila, poznati ustavo Združenih držav, in kaj taka določila vsebujejo. Poznati je treba ustavo posamezne države in zopet njena določila za volitve.”
Jaz sem z vso spoštljivostjo zrl v Jureta, vedoč, da me bo zopet nekaj poučil, kar še ne vem. In tako je tudi bilo. Jure je pa nadaljeval:
“V Ameriki imamo primarne volitve. To so volitve, v katerih stranke izbirajo svoje kandidate. Kdo pride na listo kandidatov je obsežno poglavje zase. Tu govori poznanost, v naj-večjih slučajih pa denar! Denar! Denar je še vedno vladar sveta. Tudi glasove kupi denar. Izjem, da ni tako, je kaj malo. Ko tako po vročih prepirih voditelji strank odobre (gotove osebe za kandidate, za iste naberejo predpisano število podpisnikov med volilci in jih prijavijo v tozadevnem ' državnem uradu kot kandidate za primarne volitve. Na vrhu liste prijavijo v vsaki državi v primarnih volitvah tudi gotove osebnosti za predsedniški urad Zdr. držav. Glede predsedniškega kandidata so pa to le bolj neke poizkušnje, da vidijo, kdo je res kaj popularen med volilci. Predsedniški kandidat ni izvoljen v takih volitvah, pač pa ga določijo strankine narodne konvencije. In še potem pri končnih volitvah v jeseni je ta reč žamotana. Ljudstvo sicer voli za listo, ki ji načeluje ta ali oni strankin kandidat za predsedniški urad, ampak izvoljen ni toliko časa, dokler se potem ne z’ ro ' lektorjj vsake države in oddajo svoje glasove in iste v zapečatenem omotu pošljejo predsedniku senata. Kajti lahko se zgodi, da bi kak predsedniški kandidat dobil pri volitvah večino za nekaj glasov, pri volitvah elektorjev pa bi ne dobil potrebne večine in v takem slučaju bi izgubil.”
“Ja, to je pa čudna reč in čuden način. Jaz sem bil pa vedno mnenja, da ljudstvo izvoli predsednika potom svojih volitev.”
“V veliki večini slučajev ga. Ampak imeli smo že slučaje, ko je predsedniški kandidat pri narodnih volitvah dobil večino, pa je kljub temu propadel, ker pri oddaji glasov elektorjev ni dobil večine.”
“Kdo in kaj pa so ti elektorji, da o tem odločajo?”
“O elektorjih je treba vedeti to le: Te pravice je uveljavilo tistih prvih 55 mož, ki so skovali leta 1787 ustavo za našo deželo j v mestu Filadelfija. Takrat so
nika. Ampak pojasniti je treba, da število kongresnikov in senatorjev je le določilo in merilo za število elektorjev. Elektorji so izbrani od vsake stranke pri volitvah in kongresniki in senatorji ne oddajo tistih glasov za predsedniškega kandidata. V to so pooblaščeni posebej izvoljeni elektorji, ki se kmalu zbero po volitvah v vsaki državi v ta namen.”
“Ali je pa bil že kdaj tak slučaj, da bi predsedniški kandidat, ki je dobil pri narodnih volitvah večino glasov, potem pa pri oddaji glasov od strani elektorjev propadel?”
“O yes! že dvakrat. Leta 1824 je na ta način zgubil volitve Andrew Jackson, da si je bil pozneje dvakrat izvoljen predsednikom. In leta 1888 je kandidat za predsednika Groveij Cleveland dobil 5,540,329 glasov. Njegov nasprotnik Benjamin Harrison pa le 5,439,825. Ampak, ko so se zbrali elektorji, so oddali Clevelandu le samo 168 glasov, a Benjaminu Harrlsonu pa 233 glasov.”
“Kako pa to pride? Kje nastane razlika?”
“Razlika je v tem, koliko ljudi se udeleži volitev v kaki posamezni državi in pa koliko je kje prebivalcev. N. pr. lahko je, da v kaki močno obljudeni državi kandidat propade, drugod pa zmaga, kjer ni take obljudenosti, ampak pri elektorjih pa ostane neko določeno število in tam pride razlika vmes.”
“Poglej, poglej, tega pa še nisem vedel vsega”, — sem dejal Juretu.
“He, nihče ne ve vsega, ampak vsi ljudje pa vse vedo”, — je dostavil še Jure.
Zdaj pa še k drugim novicam.
Spomlad smo končno le pričakali, ne samo v Pratiki, am pak tudi po vremenu. Vrtovi po našem hribu zelenijo, ponekod raste že solata, kjer so jo znali “cerkl j at”, pogrnjeno ali pokri to s šipami. Vse se pripravlja, da se obleče v cvetje. Čas je že da je tako, saj zima je bila dovolj dolga.
V soboto 26. aprila sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa naša mlada Slovenca, ženin Pvt. Ralph L. Wedic, sin Mr. in Mrs Ralph Wedic s 1400 Dearborn St., in nevesta Miss Loraine Mae Horvath, hčerka od Mr. in. Mrs. Joseph Horvath, ki bivajo na 1099 Summit Street? Oče neveste Mr. Horvath je pristna dolenjska korenina, doma nekje blizu Novega mesta. Poročna
tako določili menda radi teda-1 maša Je °b 9. Uri dopoldne, njih počasnih prometnih in ob-! Svatba pa Je bila v parku sv. veščevalnih zvez, da nikakor ni i ^°^e-La zvečer, katere se je primerno, in da je tudi nemogoče, da bi volilci širom dežele volili direktno za predsednika. Zato so izvolili le nekake zastopni-
ude-
ležilo veliko število prijateljev, znancev in sorodnikov obeh družin. Bilo srečno!
Za enkrat bo to vse, pa še
Tone s hriba.
¥ BmoMym smo Mami
ke in jih poverili, naj ti izbere- j drugič kaj. jo predsednika in pri tem je! ostalo še do sedanjih dni.” !	-—
“Kdo pa izvoli tiste elektor-1 je?”
“Tudi to določilo je še iz tistih!
časov. Tedaj so pooblastili kar | Brooklyn, N. Y. Ameriško kongresnike in senatorje za ta! Domovmo rad': beremo. Poaeb-posel. Zato ima vsaka država! no so nam všeč odlomki pisem določilo, da za vsako stranko, ki j iz starega kraja, ker se prav le-•zmaga v volitvah voli toliko] po ujemajo s poročili, ki jih ša-
man j kati.
Igralci se trudijo, imajo veliko dela z učenjem in vajami, za nas je veliko lažje. Mi gremo v dvorano, ko je že vse pripravljeno, kot bi sedli k lepo pogrnjeni in polni mizi.
Omenjeni nastop bo v nedeljo 4. maja v Slov. domu na 253 Irving Ave., Brooklyn. Dragi rojaki, pridite v velikem številu, da bodo prireditelji veseli in bodo s svojim delom pogumno nadaljevali!	V. P.
mi dobivamo iz stare domovine. Upam, da bo tudi po izgubi J. Debevca, ki mn je smrt tako nepričakovano pretrgala nit življenja, list pisal v istem tonu in v isti smeri kot doslej. Novi na-
elektorjev, kolikob ima vsaka država zastopnikov v kongresu in senatu. Zato imamo 531 elektorjev in kdor izmed zmagoslavnih kandidatov dobi vsaj 263 glasov od elektorjev po volitvah, tisti je izvoljen za predsednika.! seljenci vsi poznajo Ameriško Da imamo 531 elektorjev je od; Domovino in jo radi bero. Kdor tega, ker imamo v kongresu 435: jo sedaj še nima, jo bo gotovo kongresnikov in v senatu 96 se-; naročil, ko se le malo ustanovi, natorjev, skupaj 531. Torej dr-j Slovensko pevsko in dramati-žava Illinois ima 26 kongresni-; čno društvo “Domovina” je ime-kov in 2 senatorja, i.ma skupaj 110 na Cvetno nedeljo prireditev 28 elektorjev. Vsaka država ima v Slovenskem domu. Vprizor-
Efalifanš nišiii slovenskega fsegnnea
Rim, sredi aprila — Iz taborišča v Carinaru pri Aversi asm prejel pismo sledeče vsebino:
“Na velikonočno nedeljo je šlo 14 fantov beguncev iz taborišča k nekemu kmetu v bližini Averse, da popijejo nekaj vina. Vseh 14 je popilo 8 litrov vina, kar ni veliko. Domov so se vračali po 4, pa tudi po 2 in dva in sicer že v mraku, vsaka skupina po 20 do 30 m narazen. Ko sta šla zadnja dva, med njima Leban Marijo iz Gorice, sta. dva Italijana skočila izza zida in prvi je udaril Lebana s polenom s strani po glavi, na kar je skočil že drugi Italijan do njega in ga z avtomatičnim nožem dvakrat zbodel na levo stran in drugič naravnost v srce. Ko je zavpil na pomoč, sta oba Italijana zbežala, ker je prihajala že ena skupina od zadaj po cesti, on pa je naredil dva koraka nazaj in padel. Njegov prijatelj ga je prestregel, nato so prihiteli še drugi fantje ter ga ranjenega in vsega krvavega odnesli k bližnji hiši, pa domači niso pustili, da bi ga nesli v hišo. Ostali Italijani so metali kamenje za njimi in tako sta bila še dva naših ranjena od kamenja. Takoj je eden tekel v taborišče po rešilni avto, naložili so ranjenca in ga odpeljali v 'bolnico, pa komaj so napravili kakih 150 m, je že izdihnil. Zdravnik ga je pregledal in ugotovil, da je mrtev. Položili so ga na nosilnice v bolniško mrtvašnico. Italijani.v taborišču so napovedali ob 12:30 da bo pogreb ob 13.00. Ljudje niso bili nič pripravljeni, niti nismo utegnili zbrati denarja za vence, ne se pripraviti za kako pesem. Tako smo šli takoj vsi protestirat pred policijo, ženske so vpile, da smo ljudje in ne psi. Zato so nam morali Italijani odobriti, da se vrši pogreb ob 16.00. . Hitro smo zbrali denar za vence —- 16,-000. — Lit — in se pripravili, da smo zapeli “Gozdič je že zelen.” Šli smo na pogreb vsi, da nas je bilo 900 do 1,000., skoro vsi taboriščniki. Ko smo pa prišli do mrtvašnice, nas niso pustili, da bi ga videli in pokropili. Zopet smo odločno protestirali in odobriti so nam morali, da smo šli po vrsti v mrtvašnico ga kropit. Nato pride mrtvaški voz in pripelje zaboj, zbit iz štirih ne-struženih desk. Ljudje so vzdignili krik, da na pustimo, da bi našo žrtev dali v tak zaboj, saj nismo psi. Dvignil se je policijski maršal in rekel, da to ni krsta, v katero bo pokopan, marveč da bodo potem, ko ga bodo pokopali, dali drugo, da ta zaboj služi samo za to, da ga v njem odpeljejo na pokopališče. Fantje smo pa rekli “Ne!” Potegnili smo tisti zaboj z mrtvaškega voza, ga vrgli na naš avto ter se odpeljali po še dokaj lepo krsto. Nato smo zahtevali pogreb po našem običaju, da ga fantje nosijo. Niso radi dovolili, pa morali so. ker so se nas naravnost bali. Nosili so: en Slovenec, en Hrvat, en Srb in en Giulijanec. Tudi dovoliti so mo-
rali, da smo ga slikali v odprti krsti. Pogreb je hotel imeti italijanski duhovnik, toda mi smo zahtevali našega in odobriti so nam morali. V cerkvi smo zapeli “Gozdič je še zelen.” Ko se je pomikal mrtvaški sprevod, so nas Italijani civili zasmehovali. Mi pa smo stopali za krsto po 4 in 4 s povešenimi glavami in brez besede. S tem smo jim naj-lepše dokazali, da smo Slovenci civilizirani ljudje in da nismo Lahi. Na kraju, kjer so pokojnega Lebana ubili, so napisi po hišah, da še vse ostale begunce čaka isto. Komunistični list Unita pravi, da so ga ubili begunci sami. — Fantje tu smo mnenja, da bi bilo treba pisati na UNO, naj nas čim prejie premakne iz Italije ali pa naj narn da strojnice, da se bomo mogli braniti.
Ta fant Leban je bil star 21 let. V nedeljo zjutraj je bil še pri sv. obhajilu, kot da bi 'bil slutil, kaj ga čaka na same Veliko noč. Doma ima samo še mater — vdovo.”
Do tod pismo.
Ta žalostni dogodek bi kazalo spraviti zlasti v inozemske časopise in ga predočiti zlasti vplivnim državnikom, da bo svet videl, kako so slovenski in sploh jugoslovanski begunci na milost in nemilost izročeni italijanskemu komunizmu ter nič manj sovražnemu fašizmu in nacionalizmu (gonja za Trst!)
Dr. Franc Blatnik. -----o-----
Šišenska srebrna poroka
na faškem
Gladbeck, Westfalien. — Jožef Dobravc, dolgoletni predsednik slovenskega društva sv. Barbare v Gladbecku, in njegova soproga Frančiška roj. Bec, članica roženvenske bratovščine, sta obhajala 19. aprila svojo srebrno poroko. Slovesnost se je vršila prav po domače. Velika množica, zlasti Slovenci, se je zbrala v cerkvi sv. Lamberta k slovesni sv. maši. župnik g. Tensundern je imel nagovor v slovenskežm jeziku na poro-čenca in vse pričujoče vernike in je potem s štolo ovil roki srebrnega para v znamenje trdne vezi, s katero sta bila združena. Med mašo je zapel slovenski pevski zbor mile slovenske pesmi. Potem je bilo vino blagoslovljeno sv. apostolu Janezu v čast in podarjeno poročencema, kakor je navada v lavantinski škofiji.
V stanovanju srebrnega para je. bila potem dva dni svatba. — Čestitke so prišle v obilni meri od vseh strani od Slovencev v Nemčiji, Holandiji, Franciji in Ameriki, pa ravno tako od nemške strani. Nastopila sta nemški in slovenski pevski zbor. — Gospod župnik Tensundern je poudaril, da se je Jožef Dobravc vedno in neustrašeno boril za! svoje rojake in si pridobil veliko zaslug v svojem delovanju za Slovence, da je bil vedno! vzgleden katolik in pristen Slovenec in da mu je njegova žena vedno zvesto pomagala pri delu za cerkev in slovenski narod. Nepozabna bo gotovo ostala vsem navzočim ta srebrna poroka in vplivala na westfallske Slovence, da bodo zopet bolj agilno in navdušeno živeli, delali in žrtvovali za slovenske ideale. Ljubi Bog naj podeli svoj blagoslov srebrnemu zglednemu paru tudi za bodočnost!
R. T.
------o------
Usta! b zvest naročnik
Kenosha, \Yis. — Pošiljam vam 10 dolarjev za naročnino. Vesel sem lista in prav rad ga berem. Ostal bom njegov zvest naročnik, dokler bom živel, če bo le ostal pri svoji sedanji smeri. Mi rabimo list, ki zastopa katoliško prepričanje, ki se odkrito in pošteno ter vztrajno bori za narod in njegovo dobro ter za zmago resnice.
Matt Lautar.
Dr, Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Kaj čuda, če so Benečani izkušali ta važna tržišča spraviti pod svojo oblast. Deloma se je to zgodilo že v 9. in 10. stoletju. — L. 096. je hrvaški knez Doma-goj z veliko vojaško silo napadel istrska mesta, med njimi Mile pri Trstu in Koper. Maščevati se je hotel nad njimi zaradi sramotne kupčije s slovenskimi in hrvaškimi sužnji, ki je tedaj cvetela na istrski obali in brezvestnim prekupcem Biene-čanom in Grkom, prinašala velik dobiček. Obe mesti sta iskali pomoči pri beneški republiki, ki ju je vzela v svoje varstvo.
Izprva ta odvisnost ni bila trajna, ker so se mesta kmalu osvobodila beneškega jarma. To-do v drugi polovici 13. stoletja, ko je moč akvilejskega patriarha vedno bolj pešala, so Benečani stalno zasedli več istrskih mest. Posrečilo se jim jie deloma z zvijačo in deloma z lepimi obljubami, deloma s pretvezo, češ, da bodo mesta varnejša pod okriljem beneškega leva. Večkrat so tudi meščani sami dali povod, da se je republika začela vmešavati v njihove zadeve. Ako so med njimi nastali strankarski prepiri, ki jih med seboj niso mogli z lepa poravnati, je navadno prišel beneški kapitan, ki je z železno pestjo napravil red, pa tudi mesto vklonil oblasti beneške republike.
Naj poprej so se polastili Ben-čani Poreča in Rovinja, ki so ju smatrali za svoji pristanišči. Potem pa jim je padalo mesto za mestom kakor zrel sad v naročje. Leta 1202, je bil Trst prvikrat zaseden, proti koncu 13. stoletja (1279) so ga celo trikrat napadli.
Tu sicer niso mogli trajno zastaviti svojega gospodstva. Trst se je raje podvrgel Habsburžanom. Kar jim je pri Trstu iz-podletelo, se je posrečilo pri drugih istrskih mestih. V letih 1269 —1331 so že priznala beneško oblast sledeča mesta: Novi Grad Slovreč. Motovun, Koper, Piran, Izola, Pulj, Dinj an.
Tako se je pripravljala beneška Istra, ki je v začetku 15. stoletja obsegala ves, zapadni rob od Kopra do Pulja z Labinom in Buzetom na vzhodu, in se ločila od avstrijske Istre, kateri sta poleg pazinske grofije pripadala tudi Kastav in Reka. “Istrsko marko” je vladal patriarhov namestnik, ki je stoloval v Kopru. “Istrsko grofijo”, pa so imeli do leta 1122. v posesti koroški Epenštanjci (Engelbert I. in II.) za njimi grofi goriški in od leta 1374. naprej Habsburžani.
Ni, bila le gcspodoželjnost in politično tekmovanje med goričkimi grofi in akvilejskimi patriarhi, kar je pospeševalo delitev dežele, temveč so tudi drugi globlji vzroki ločili “marko” od “grofije.” Tamkaj so bila mesta s samoupravo in vedno bolj naraščajočim italijanskim prebivalstvom, tukaj gradovi s fevdalnim gospodarstvom in slovenskimi podložniki; tam razvita trgovina z Dalmacijo in Italijo, tukaj poljedelstvo in živinoreja.
Zanimivo sliko o mestih ob Adriji nam podaje arabski poto-valec Ibn Edris (Edrisi), ki jih je popisal okoli 1. 1150. na povelje svojega kralja Roger j a II. Med prvimi trgovskimi mesti imenuje Gradež. O nj:sm pripoveduje, da ima mnogoštevilno prebivalstvo in da se razni narodi tamkaj nahajajo. Vedno je ondi polno ladij, ki dovažajo in odvažajo blago. Pet milj od Gradeža oddaijen je kraj Sv. Ivan pri Devinu. Tu je cvetoče mesto velikega obsega, naseljeno z vojaki, obrtniki, plemiči, trgovci in rokodelci. Mesto je močno utrjeno in leži ob neki reki, ki je vzlic kratkemu teku dovolj velika, da preskrbuje prebivalce z vodo. Štivan leži ob
koncu “Beneškega zaliva” in na meji beneškega ozemlja. Mestu Akvileji služi za pristanišče; kupčijske ladje, ki so pripravljene za odhod, se tamkaj zbirajo. Pri Štivanu se zaliv in z njim tudi hkrati akvilejsko o-zemlje obrne proti vzhodu. Zadnje pomorsko mesto, ki spada pod patriarha, je Lovran. Potem se začenja Dalmacija in Slavonija, t. j. Hrvaško.
Po Edrisijevem poročilu so imela sledeča istrska mesta “frankovsko,” lo je italijansko, prebivalstvo: Koper, Izola, Piran, Umag, Novi grad in Poreč. Rovinj in Pulj sta morala biti takrat zelo neznatna, ker ju niti ne omenja. Po vseh drugih krajih so bivali Slovani.
Ozrimo se slednjič še na razvoj Goriške. Tudi ta grofija je imela v srednjem veku drugačne meje in drugačno razdelitev kakor dandanes. V obče moramo pri stari Goriški razločevati tri . dele. Prava grofija, to je posest goričkih grofov, ni bilo celotno zaokroženo ozemlje. Naj-večji kos posestva je bila zemlja med Vipavščico, Sočo in Alpami z mestom Gorico. Temu posestvu so pripadala tudi Brda onostran Soče, mesto Kormin in cela vrsta furlanskih vasi. — Kot posebno okrožje se poleg grofije goričke omenja Kras, kjer so bili glavni kraji: Devin, Prem, Komen, Rihenberk, Dornberk, Vipava, Senožeče, Postojna in Planina (Hasberg) s Predjamo. Obe oKrožji sta imeli skupno, upravo. Zato se je deželni glavar imenoval “kapitan na Goriškem in na Krasu.” Večjo samostojnost je imel tretji del: glavarstvo tolminsko. Obsegalo je povodje gorenje Soče in Idrijce do njenih izvirov. Tolminsko je bilo podložno akvilej-skim patriarhom, ki so imeli na gradu “Kozlov rob” nad Tolminom svojega upravitelja (kapitana). Šele tedaj, ko je patriarhova država razpadla (1420.), je mala deželica prišla pod oblast goriških grofov in pozneje (leta 1500.) z Goriškim vred pod žezlo Habsburžanov.
Težje je na jugu določiti razmerje Slovenstva do Italijan-stva, ker nam manjka zgodovinskih virov. Gotovo je le, da je bila Gorica pi:votno popolnoma slovenska naselbina in da zasledujemo slovenske vasi še globoko v Furlanijo. Vas “Meretto” je imela še v 11. stoletju slovenske prebivalce in o Rozaču, kjer so akvilejski patriarhi ustanovili samostan, pravi neki vir, da leži na Slovenskem (in Sclavonia). Že ime priča o prvotnem slovenskem značaju te naselbine. Tudi na jugu so torej Slovenci zlasti po onih krajih, kjer so bili redko naseljeni, izgubili mnogo ozemlja, čeprav italijanski živelj ni kazal tiste prodirajoče sile, kakor nemški na severu.
Nemštvo je bilo na Goriškem omejeno na gradove in plemstvo. Z goriškimi grofi, ki so bili nemškega pokolenja, se je to deloma vdomačilo tudi v mestu Gorici.
Opisane deželne meje že same dovolj izpričujejo razdeljenost slovenske zemlje. Toda proces razkosavanja tudi pri teh deželnih mejah ni obstal, temveč je še dalje napredoval, ker so si razne plemiške rodbine delile posest v njih.
Dolga je vrsta vladarjev svetnega in duhovskega stanu, ki so v drugi polovim srednjega veka gospodovali v naši domovini. Poleg škofov bamberških, brik-sienških je tu omenjati zlasti plemiške rodbine Španhajmov, Or-tenbur Žanov Babenberžanov, grofov andeških, grofov goriških in celjskih. Vsi ti so bili ne le pravi lastniki svojih posestev temveč tudi neomejeni vladarji na njih. Večinoma so bili celo neodvisni od svojega vojvode in neposredno le cesarju podložni.
1952 APRIL 1952
m
______	25iZ$:
KOLEDAR

DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
MAJ
4. — Pevski zbor “Triglav” obhaja petletnico. Ob štirih popoldne koncert, ob 8. uri zvečer ples. Igra Vadnalov orkester. Prireditev se vrši v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave., domača zabava in okrepčila v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
10. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi v dvorani SND na St. Clair Ave. svoj letni ples. Igra Johnny Vadnalov orkester.
H. — Barberton KSKJ Booster Club priredi ob 9. uri zvečer v Slovene Center Hall na E. 14 St. ples v proslavo 15-letnice obstoja.
H. — Dr. Sv. Imena fare sv Vida prireditev v šolski dvorani v korist cerkve.
H. — Dramsko društvo “Lilija” priredi s sodelovanjem fantovskega, dekliškega in mladinskega pevskega zbora materinski dan v Slov. domu na Holmes Ave. ob 3. uri popoldne.
18. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ob 3. uri popoldne proslavo svoje 35-letnice.
25. — Pevski zbor “Adrija’ priredi koncert in opereto “Ko se ljubezen zbudi” v AJC na Recher Ave. ob 4. uri popoldne.
25. — Mladinski zbor pri fari sv. Lovrenca priredi pomladanski koncert ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani pod vodstvom Ivana Zormana.
25. — Klub Ljubljana priredi igro in zabavo.
Junij
JUNIJ
1. — Podružnica Slov. ženske zveze št. 25 ima domačo zabavo v dvorani šole sv. Vida,
8. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svoji farmi na White Rd.
8. — Društvo “Soča” št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
15. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ priredi ob 3. uri popoldne v J.S.N.D. na 4533 W. 130 St.
JULIJ
27. — Zveza ruštev Najsvetejšega Imena priredi na “Močilni. karjevi farmi” ‘Slovenski katoliški dan.’
OKTOBER
18. — Podružnica št. 10 Slov.
žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja.
november
15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ
praznuje 40-letnico s prireditvijo.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj
zgradil lepo hišo in brivski salon.
Tudi v Cerkljah se je pokojni
svoje spoznanje je šel takoj povedat Osenarju, v katerega so imeli fantje in mladi možje naj-
Osenar pridno udejstvoval pri večje zaupanje. Kmalu nato je
običajni jesenski koncert.
katoliškem presvetnem društvu, katerega tajnik je bil. f Osenar je bil globoko veren mož, ki je zahajal skoro vsak mesec na prvo nedeljo skupno drugimi možmi in fanti k sv. zakramentom. Pri svoji četi je vpeljal, da . so vsaki dan pričeli večerni nastop z molitvijo, ob ne-jdeljah in zapovedanih praznikih je vodil skupno vso četo k sv. maši in pogosto tudi skupno k sv. obhajilu.
Bil je pa tudi zaveden in navdušen slovenski narodnjak in Jugoslovan. Ko je bil 1. 1941. mobiliziran in s svojo vojaško edini-co nekje na Dolenjskem, ko je prišlo do razsula jugoslovanske armade, se je branil, da bi šel domov in ga je zelo bolelo, da se je vsa vojska razsula brez borbe za domovino. Posebno pa je bil žalosten, ko je videl, da imajo nacisti tudi v Cerkljah svojo peto kolono, ki so jo tvorili predvsem rdeči, komunisti! Večkrat je ostro nastopil proti njih propagandi za Hitlerjevo Nemčijo. Posebno je nastopil proti Tratniku Antonu, p. d. Ledrarju, ki je na vso moč agitiral za Hitlerja in kasneje po, pričetku vojne med Nemčijo in Sovjeti postal eden naj večjih agitatorjev za komunistično Osvobodilno fronto.
Ko so Nemci zasedli Gorenjsko, so kmalu zaprli Osenar j a radi njegove sovražnosti proti nacistom. Ko so ga na Gestapo zasliševali, so mu očitali to, da ije nastopil proti Tratnikovi pro-
posebno j pagand.j za Hitlerja *in Nemčijo.
j Takrat so bili zaslišani glede jOsenarja poleg Tratnika še dru-;gi propagandisti za Nemčijo in ;kasneje propagandisti za komu-
Matija Škerbec:
CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo
nizem! Tako je jasno, da so ga (ti bili ovadili na Gestapo. Ose-
št. Vidu nad Ljubija- liar je bji prj Gestapo obsojen in
(Nadaljevanje)
Osenar Stanko, poveljnik domobranske četa v Cerkljah, je bil vzor slovenskega moža, poln globoke vere, narodne zavesti, mož značaj kot krsital, junak in mučenec za svoje ideale.
Rodil se je v Kamniku 15. novembra 1910. v odlični krščanski in narodno zavedni družini, ki se je 1. 1918. preselila v Št. Vid nad Ljubljano. Starši so poslali nadarjenega dečka v gimnazijo v škofijske zavode. Vsled bolezni pa je mladi Stanko dasi nerad j moral opustiti nadaljne študije |
no šolo v
n0- Kot oiivski vajenec se je poslan v internacijo v Avstrijo, pridno udeleževal izobraževal- v taborišče Treffling pri Spittalu nega in vzgojnega dela v katoli- na Koroškem, kjer je moral šti-škem prosvetnem društvu in pri rj mesece prenašati trpljenje na-fantovskem odseku.	cističnega koncentracijskega ta-
V Cerkljah pri Kranju ni bilo borišča, brivnice. Prej so nekateri briv-. Ko je bil po 4 mesecih izpu-ci že poskušali tam ustanoviti ščen in je prišel nazaj v Cerk-
svoje delavnice, pa noben ni uspel. Mladi Stanko se je 1. 1933. preselil tja in je najprej za po-skušnjo ustanovil svoj brivski salon. Vsled njegove spretnosti, pridnosti in priljubljenosti pri ljudeh mu je brivska obrt v Cerkljah nepričakovano dobro uspevala. L. 1936. se je oženil s trgovsko pomočnico Albino Pograjc, s katero je živel v najbolj srečnem zakonu in imel 4 otroke, od katerih je bil najmlajši star komaj nekaj mesecev, ko je 1. 1945. morala družina bežati z doma. Kmalu si je s svojo varč-
1.
gimnaziji. Ko se je pozdravil, j nostjo toliko prihranil, da je se je pričel učiti brivske obrti in 11938. kupil stavbno parcelo v je obiskoval obrtno nadaljeval- bližini Ljudskega doma in si tam
je
Ije, ga je od nemške uprave nastavljeni občinski komisar Jakopina nagovarjal, da bi sodeloval z Nemci, toda Osenar je to odločno odklonil, dasi se je zavedal, da ga radi tega lahko takoj zopet odvedejo v koncentracijski logor.
Ob nastanku O s v o b o dilne fronte, je bil od začetka ves navdušen za to organizacijo, ker je mislil, da je to res neka vsenarodna borbena organizacija za osvoboditev slovenskega naroda.
Kot smo že omenili, je komandant 1. partizanske čete za Cerklje Grkman Peter, po 3. tednih že spoznal, da je O. F. le krinka za komunistično revolucijo. To
prišel v Cerklje izpod Krvavca komandant tamkajšne partizanske čete Tržičan, komunist, Bečan Stanko, ki je na privatnem sestanku Osenarju odkrito pri-znil, da je Osvobodilna fronta komunistična organizacija.
Ko je Osenar spoznal, da se pod lepo firmo O. F. skriva le komunizem, je takoj pretrgal : njo vse zveze in ni več z njo so deloval.
Osenar ni bil “akademsko” izobražen mož, pač pa načitanr, v katoliških prosvetnih društvih in v Katoliški Akciji načelno izobražen in vzgojen mož, ki je po svoji življenjski inteligenci presegal marsikakega “akademsko” izobraženega inteligenta. Takoj ko je spoznal, da se skriva za O. F. le komunizem, ne pa narodno osvobodilna akcija, ni hotel imeti nobenega stika več s to organizacijo. Od te ga je odbijalo tudi dejstvo, da so vodilni njeni člani in glavni njeni agitatorji bili pred prelomom med Rusijo in Nemčijo glavni propagandisti za Hitlerjevo Nemčijo. Inteligentni brivski mojster in značajni mož je s svojimi kmečkimi tovariši, fanti in možmi, kmalu spoznal lažno krinko Osvobodilne fronte, akademsko izobraženi “katoliški”?! inteli-genti kot dr. J. Bohinc, prof. Kalan, eden glavnih krščanskih socialistov, Leo Lojk, bivši sre-ski podnačelnik v Kranju in organizator O. F. v Spittalu, in drugi tega niso spoznali . . .
Osenar in tovariši so se zavedali, da bodo nemški nacisti prej ali slej morali iz Gorenjske, komunizem bo pa ostal dolgo, če bo. zmagal! Vedeli so, da je komunizem še hujši zatiralec vsake svobodne demokracije kot nacizem, zato so smatrali, da kot verni katoliki po navodilih papeških okrožnic in kot zavedni in svobodoljubni Slovenci ne morejo sodelovati z organizacijo, ki pripravlja slovenskemu narodu sužnost in uničenje verske in demokratične svobode. Ti težki časi so pokazali, kje je bila doma jasna načelna, izobrazba in odločna značaj nost!
Bil je pa tudi dober psiholog, ki se je hitro znašel v težki situaciji in pravilno presodil ves položaj ter pri tem ohranil mirnost in prisotnost duha. Takoj je povedal svojim tovarišem v ječi, kakšen bo postopek gestapovcev: “Najprej bodo zaslišali našega naj mlaj šega — Kejžarja — in ga bodo hudo pretepali, da bi kaj izdal, če bo ta zdržal in ne bo ničesar povedal, bomo potem drugi lažje prestali.”
Res je bilo tako! Najprej je prišel na vrsto na zaslišanje mladi Kejžar. Tri ure so ga gestapovci zasliševali in silno mučili. Prišel je nazaj v ječo ves razbit in krvav. Osenar ga je takoj vprašal: “Ali si kaj povedal?”
“Ničesar”! je komaj mogel odgovoriti pretepeni fant.
(Dalje V'rihndniie)
Zenske dobijo delo
NOVE ANTENE — Vlada je dovolila gradnjo novih TV postaj. Industrija je pripravila že najrazličnejše nove aparate z antenami precej čudne oblike. Slika kaže nekaj teh novih anten, ki se bodo v. bližnji bodočnosti pojavile na strehah naših domov.
Po prvem napadu komunističnih partizanov na Zgornji Brnik in izropanju pri Jože Remcu ter umoru treh nemških vojakov so nameravali gestapovci postreliti kake 20 talcev. Takoj so zaprli kot talce iz Cerkelj 10 mož in fantov, med njimi Stan-kota Osenar j a, njegovega pomočnika mladega Matevža Kejžarja, Jerneja Slaka, mlekarskega mojstra, kmeta Grkmana Petra. Radanoviča, Gašpirca in drug,e. skoro same antikomuniste razen njih podpiratelja Radanoviča. Vse te so odvedli gestapovci najprej v zapore v Kranj, nato pa v kaznilnico v Begunje, kjer so čakali, kdaj jih postrele kot talce za komunistične zločine.
Zanimivo je, kdo je te osebe pri Gestapo denunciral, da so bili ravno ti izbrani, da. bodo postreljeni kot talci za ikomunisti-čni napad . . . čudno, da so bili izbrani kot talci skoro sami odločni antikomunisti, ne pa vodilni komunisti ali pristaši O. F. Vse kaže, da so bili ti denunci rani od strani komunistov, ki sc se hoteli iznebiti potom Nemcev predvsem Osenarja in Grkmana!
V zaporu se je Osenar izkaza! kot prevdarnega, junaškega in značajnega moža. Vse prestrašene talce, ki so pričakovali, da jih nacisti postrele vsak treno-tek kot take, je Osenar v ječi bodril in jim dajal poguma. Da-'i so bili vsi zaprti radi komunistični zločinov in bi se bili kaj. lahko rešili, ko bi bili izdali cerkljanske organizatorje in propagandiste za O. F., je Osenar v ječi vse opominjal, naj ničesar ne izdajo! Bil je sam pripravljen trpeti in je druge k temu navajal — za zločine onih, ki so ga po vsej verjetnosti tudi de-nuncirali Gestapu.
Delo v kuhinji
Išče se ženska za delo v kuhinji, ponoči, v pondeljek, torek in sredo od 4 do 5 ur na večer, in zadnje 3 dni pa 8 ur. V nedeljo zaprto.
PERROTTI CAFE 390 E. 156 St. (84)
Molki dobijo delo
Piansr Hands
DRUGI ŠIFT
5 večerov—9 ur vsak večer še ena ura povrhu plačana za nočno delo Dobra plača od ure in lifceralna nagrada
BROWNING CRANE & SHOVEL CO.
1G226 Waterloo Rd.	IV 1-MOO
(84)
Delo na farmi
Moški, ki se razume na kmetijstvo, dobi delo z dobro plačo. Pokličite John Drenika, WIckliffe 3-0886 po 7 uri.
(x)
DELAVCI
Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti
THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc.
Smith Rd. off Brookpark Rd.
(X)
UAL! OGLASI
Iščejo stanovanje
Mlad par z enim mirnim otrokom želi stanovanje 4 do 5 sob pri naših ljudeh v Collin-woodu ali Euclidu bodisi takoj ali v kratki bodočnosti. Pokličite LI 1-4290.	(84)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 1133 E. 78 St. Lastnik sam prodaja.
— (83)
Hiša naprodaj
Hiša za 1 družino, 8 sob, 4 spalne sobe in kopališče zgo-rej, stanovanjska soba, jedilna soba in kuhinja zdolej. Polna klet, plinska kurjava. Na Dibble Ave. Pokličite EX 1-0049.
________________________(x):
Pekarija naprodaj
Proda ali se da v najemninsko pogodbo pekarija z popolnoma novoi opremo. Izvrstna prilika Vprašajte zgorej na 7954 Lorain Ave.	(84)
__	f
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 9S6 E. 74th Street HE 1-6607
PrijatePs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, Ja vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
HENRIK SIENKIEWICZ:
gnjem in mečem
Toda vračali so se s petjem na ustnih. Z obrazov jim je žarel žar bitke in gotovost zmage. Omedlevajoč so še klicali: “Na pogibel!’' Zaloga, ki je ostala v taboru, se je vsula v boj.
Gospod Skrzetuski se je zmračil. Poljski prapori so se začeli pomikati proti okopom. Niso mogli več zdržati, a v njihovem umikanju se jo videla mrzlična naglost. Ob tem pogledu je o-kcli dvajset tisoč ust radostno vzkliknilo. Sila naskoka se je podvojila. Zaporošči so se zagnali semenom Potočkih, ki so zaslanjali umik, v hrbet.
Toda topovi in toča krogel iz mušket so jih pahnila nazaj. Bitka je za čas prestala. V poljskem taboru se je razlegel glas parlamentarne trobente.
Hmielnicki pa se ni hotel več pogajati. Dvanajst kurzenov je razsedlo konje, da bi začeli s pehoto in Talarji vred naskok na okope.
Krzečovski s tremi tisoči peščev jim je imel priti na pomoč ob gotovi priliki. Vsi kotli, bobni, litaune in trobente so ae naenkrat odzvale, glušeč krike in salve mušket.
Gospod Skrzetuski je drgeta-je zrl na globoke vrste nepre-merljive zaporoške pehote, bežeče k okopom in stiskajoče jih z vedno tesnejšim obročem. Dolgi kolobari belega dima so buhali k njej z okopov, kakor bi hotele ogromne prsi odpuhni-ti te kobilice, stiskajoče neusmiljeno z vseh strani. Krogle iz topov so rile v njej brazde, streli iz samopalov so postali čimdalje gostejši. Grom ni prenehal niti za hip — mravljišče se je redilo pred očmi, mrgolelo mestoma bolj krčevito, kakor o-gromna ranjena kača, toda šlo je naprej. Že, že dosegajo! Že so pod okopi! — Topovi jim ne morejo več škodovati! Gospod Skrzetuski je zamižal.
In sedaj so mu naglo kakor blisk letala po glavi vprašanja: ko odpre oči, ali zazre še poljske prapore na okopih? Zazre — ne zazre? Tam čimdalje večji hrup, tam nekako nenavaden vrisk! Nekaj se je moralo zgoditi? Kriki prihajajo iz srede tabora. Kaj je? Kaj se je zgodilo?
::Bog vsemogočni!”
Ta vzklik se je izvil iz ust gospoda Skrzetuskega, ko je, odpr-ši oči, zagledal na okopih mesto velikega zlatega kronskega prapora rdečo zastavo z Arhange-lom.
Tabor je bil dobljen.
Šele zvečer je zvedel namest-
nik od Zaharja o vsem poteku naskoka. Ni zaman Tuhaj-bej imenoval Hmielnicfeega kačo, zakaj v hipu naj krepkejše obrambe, so pregovor j eni Bala-banovi dragonci prestopili h Kozakom, se vrgli od zadaj na svoje prapore in pomogli, da so jih popolnoma potekli.
Zvečer je namestnik videl u-jetnike in bil pri smrti mladega Potockega, ki je s pušico prestreljenim grlom živel le nekaj ur po bitki in umrl v rokah gospoda Štefana Čarniieckega. “Povejte očetu,” je šepetal v zadnjem trenutku mladi kaštelan, “povejte očetu — da . . . sem kakor vitez . . ” in ni mogel nič več dostaviti. Njegova duša je zapustila .telo in odletela k nebu.
Skrzetuski se je dolgo spominjal tega bledega obraza in teh modrih oči, vznesenih v hipu smrti. Gospod Čarniecki se je nad mrzlim truplom zaprisegel, da bo, če mu Bog da svobodo, s potoki krvi umil prijateljevo smrt in sramoto poraza. In niti ena solza ni kanila po njegovem strogem obrazu, zakaj bil je železen vitez, že z mnogimi junaškimi čini osla vij en, in človek, ki ga ni upognila nobena nesreča. In res, kar je obljubil, je tudi storil. Sedaj pa je, ne da bi se vdajal obupu, prvi krepil Skrzetuskega, ki je strašno trpel v tem porazu in sramoti Poljske.
“Poljska ni nobenega poraza prebila,” je govoril gospod Čarniecki, “ali ima v sebi neizčrpno silo. Ni je dosedaj zlomila nobena sila, ne zlorm ja tudi pobuna kmetov, ki jih bo sam Bog kaznoval, ker nastopa proti postavni oblasti in se tako njemu samemu upira. A kar se tiče poraza, je res, da je žalosten — toda kdo je doživel ta poraz? Hetman? Kronska vojska?
Na! Po odhodu in izdaji Kr-zečovskega se more smatrati ta oddelek le za predstražo. Vstaja se razširi gotovo po vsej Ukrajini, ker so tam kmetje ošabni in pripravljeni za boj, toda tamoš-nji punt ni prvi. Pogase ga hat-mani s knezom Jeremijo, čegar sile stoje sedaj še nedotaknjene —in čim večja burja izbruhne, tem za dlje, če ne za vedno, potihne.
Maloveren in malosrčen bi bil oni, ki bi mogel soditi, da more kak kozaški četnik, v zvezi z enim tatarskim murzo, v resnici groziti mogočnemu narodu. Slabo bi bilo za Poljsko, da bi mogla prosta kmetska vihra odločevati o njeni usodi, o njenem obstanku. Zares z roganjem smo krenili na to vojno” — je končal gospod Čarniecki, “in dasi je predstraža strta, vendar menim, da morejo hetmani ne z mečem ne z orožjem, temveč z bičem streti ta punt.”
In ko je tako govoril, se je zdelo, da tega ne govori ujetnik, ne vojak po izgubljeni bitki, temveč ponosni hetman, gotov jutrišnje zmage. Ta veličina duše in vera v PPoljsko je splavala kakor balzam na namestnikove rane. Gledal je od blizu na moč Hmielnickega, zato ga je tudi malo oslepila, tembolj, ker ga je dosedaj spremljevala sreča. Toda gospod Čarniecki je moral imeti prav. Sile hetma-nov stoje še nedotaknjene, a za njimi vsa sila Poljske, potem prava vlada in volja Božja. Odšel je tedaj namestnik, na duši zelo pokrepčan in veselejši; in pri odhodu jie še vprašal gospoda Čarnieckega, če se ne bi hotel takoj s Hmielnickim pogajati za svobodo.
“Jaz sem Tuhaj-bejev ujetnik,” je rekel gospod Štefan, “njemu tudi plačam odkup, a s tem četnikom nočem imeti opravila in ga izročim rablju.”
Zahar, ki je omogočil Skrze-tuskemu sestanek z ujetniki, ga je po poti, kot ga spremljal k telegi, tolažil:
“Z mladim Potockim ni bilo težko,' je govoril, “a s hetmani bo težko. Delo se je šele začelo, a kakšen bo konec — Bog ve! Hej, Kozaki in Tatar ji so nabrali poljskega blaga, a vzeti ga in ga obdržati je druga stvar. A ti, detino, ne žaluj, ne obupuj, ker itak dosežeš svobodo — ti poj-deš do svojih, a jaz starec bom žaloval po tebi. Na starost je najtežje samemu na svetu. S hetmani bo težko, oj, težko!”
In res, zmaga, še tako sijajna, ni najmanj zasukala stvari na korist Hmielnickega. Mogla bi se še celo obrniti njemu v škodo, ker je bilo lahko videti, da se bo sedaj hetman veliki, hoteč maščevati sinovo smrt, z vso silo vrgel na Zaporošce in da ničesar ne opusti, da jih naenkrat ne stre. Velik: hetman je čutil neko mržnjo do kneza Jeremije, ki se je vendar, dasi skrita pod vljudnostjo, javila čestokrat ob različnih okoliščinah. Hmielnicki, ki je to dobro vedel, je menil, da sedaj ta mržnja preneha in da sedaj gospod Krakovski prvi ponudi loko v spravo, ki mu zagotovi pomoč slavnega vo-jevnika in njegovih mogočnih vojakov. In s takimi združenimi
'silami, pod takim vojskovodjem, kot je knez, se Hmielnicki ni upal niti meriti, ker sebi še ni popolnoma zaupal. Sklenil je pospešiti se. da bi obenem z vestjo o porazu pri Žoltih vodah že stopil na Ukrajino in u-daril na hetmane, preden bi u-tegnila priti knežja pomoč.
Zato ni dal počitka vojskam in je drugega dne ob svitanju krenil dalje. Ta dohod je bil tako nagel, kakor da bi hetman bežal. Dejal bi, da zaliva stepo povodenj in da zbira spotoma vse vode. Izginili so gozdovi, dobrave, mogile, prevažali so se preko rek brez prestanka. Kozaške sile so tasle spotoma, zakaj vedno nov,e gromade kmetov, ki so bežali iz Ukrajine, so se jim neprestano pridruževale. Kmetje so prinašali o hetmanih nasprotujoče si vesti. Nekateri so pravili, da siedi knez še za Dnjeprom, drugi, da se je že združil s kronskimi vojskami. Zato pa so vsi trdili, da je Ukrajina že v ognju. Kmetje niso le hiteli.na Divje Poljane, da bi se sešli s Hmielnickim, temveč ( so pahli vasi in mesta, napadali | svoje gospodarje in se povsod o-j boroževali. Kronske vojske so | se bile že dva tedna. Udarile so j na Steblev, pod Derenhovci pa: je prišlo do krvave bitke. Graj-, ski Kozaki so se ponekod že vr-gli na stran črni, a povsod so ča- j kali le še gesla. Hmielnicki je z
vsem tem računal in tembolj hitel.
Naposled je obstal na pragu. Čehrin mu je odprl vrata na stežaj. Kozaška posadka je prestopila takoj pod njegovo zastavo. Zažgali so dom Čaplinjske-ga, podavili peščico šlahte, iska-joče v mestu rešitve. Radostno vpitje, zvonjenje in procesije niso prenehale niti trenutek. Požar je objel takoj vso okolico. Kar je bilo živo, je grabilo za kose, krampe in se družilo z Za-porožjem. Neizmerne trume črni so sp valile do tabora z vseh strani — prišla so tudi radostna poročila, da je knez Jerema sicer ponudil svojo pomoč hetma-nom, a se še ni združil z njimi.
Hmielnicki se je oddahnil.
Dvignil ae j? brez odloga in šel med puntom, klanjem in ognjem. Pričala so o tem pogorišča in trupla. Šel je kakor plaz, spotoma vse uničujoč. Kraj pred seboj je bunil, za seboj pustošil. Šel je kakor maščevalec, kakor legendarni zmaj.
V čerkasih se je ustavil z glavnimi silami, poslavši naprej Tatar j e pod Tuhaj-bej em in div. j ega Krivonosa, ki sta dohitela hetmane pod Korsunom in udarila nanje brez pomisleka. Toda to drznost sta morala drago plačati. Odbiti, zdesetkovani, zbiti popolnoma, so se umaknili v divjem begu.
Hmielnicki je skočil na noge
SEDAJ JE ČAS — da si še lahko izberete LEP LOT za vaš bodoči dom v EUCLIDU in okolici! Kajti vi vsi
veste, da dobrih lotov resnično primanjkuje ! MI imamo na razpolago še nekaj lepih lotov, na katere vam postavimo hišo po VAŠEM OKUSU!
Ustavite se v našem uradu za podrobnosti!
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street
KEnmore 1-5030
MOŽ, KI JE KONČAL ŽIVLJENJE M E HI KANSKEGA CESARJA MAKSIMILIJANA — Upokojeni seržent mehiške vojske Manuel De La Rosa je nedavno slavil svoj 111. rojstni dan. Ta mož je dal milostni strel na smrt obsojenemu mehiškemu cesarju Maksimilijanu, bratu avstrijskega cesarja Franca Jožeja, v Quereta-ru v Mehiki l. 1867. Stari vojak je dobil za svoj rojstni dan od mehiškega državnega predsednika Miguela Alemana v voklon novo hišo.
%
m
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
»>»ji>t

..»a.a.Aj-'
uM
USPEŠEN POISKUS — F-80 Shooting Star jet-letalo je nedavno napravilo na El-mendorf letalskem oporišču na Alaski prvi uspešni vzlet in pristanek na smučeh. Če se bo ta način obnesel, bo naše letalstvo dobile razne nove taktične možnosti v polarnih predelih in prihranilo lahko precej izdatkov državni blagajni.
in jim šel na pomoč. Spotoma ga je doletela vest, da se je gospod Sieniavski z nekoliko polki združil s hetmani, ki so zapustili Korsun in šli do Boguslavja. To je bilo res. Hmiel je zajel Korsun brez odpora. Pustil je v njem vozove, zaloge živeža, z eno besedo ves tabor in se pognal takoj za njimi.
Ni mu bilo treba dolgo gnati, ko niso prišli še daleč. Pod Kruto Balko so njegove prednje straže naletele na poljski tabor.
Gospodu Skrzetuskemu ni bi-i lo dano videti bitke, ker je s taborom vred ostal v Korsunu. Zahar ga je nastanil na trgu v domu Zabokrzickega, katerega j,e črn poprej obesila, in postavil stražo iz ostankov mirhorodske-ga kurzena, ker je drhal vedno plenila domove in morila vsakega, ki se jim jo zdel, da je Lah.
(Dalje prihodnjič.)
------o-------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victori/ honde in znamke.
L
ZAČENŠI V TOREK IN SREDO 29. in 30. APRILA in potem vsak torek in sredo
dobite krasno posodo
Wilto” Hylon Frosted Olassware
prvo darilo — 2 10-az. kozarca
dodatne večje posode za malo ceno Pridite in si jih oglejte pri
CLAIR THEATRE
7606 St. Clair Ave.

Ml veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevar-? .	... ..... n ost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
OHEflM »LTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
~V--------------- -----------------------------------^

I
I
fg
t
1
i
$
,N. -
£l\
S
‘St‘i

•V
h?

V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA IN < NEPOZABNA SOPROGA, MAMA IN STARA MAMA
TEREZIJA ŽELE
Zatisnila je svoje mile oči dne 27. aprila 1947
Lepo srno skup’ živeli,	Truplo Tvoje zdaj počiva
srečni, zadovoljni vsi,	v temnem hladnem grobu tam,
kruta smrt, zakaj si vzela duša Tvoja pa uživa dobro soprogo in mamico? blaženstvo neznano nam. ŽALUJOČI SOPROG, OTROCI in VNUKI Cleveland, Ohio, dne 28. aprila 1952.	v