lil Fihdlgrud
i^DannPMiQT\/n
GRADBENIŠTVO
041 277 580
izmiki
CENA 230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
ULIČNI RECEPTI SPECIAL EDITION str. 12
NAJPOPULARNEJŠI ŠPORTNIKI iQ4 SE ZAČEN JA
slr9 9
IZOLSKI PLES V DEŽJU
(Mef) Niti dež ni mogel preprečiti prihoda novega leta, čeprav je zalival to našo deželico, kot da bi umirala od žeje. In tako nam ni preostalo nič drugega, kot da skušamo to dejstvo čim bolje preživeti in se posloviti od starega ter nekako vstopiti v novo, polno želja o zdravju, sreči in podobnih rečeh,	ki	nam	jih	običajno primanjkuje.
Nezaupljivi so v novo leto vstopili s previdnimi koraki, saj se nikoli ne ve, kaj zares prinaša, pesimisti so vstopili prepričani, da se jim bo udrlo pod nogami, odgovorni so najprej pogledali kam stopajo in tako bodo počeli vse do konca leta, zaupljivi so se podali na pot v prepričanju, da bo najmanj tako kot lani, optimisti pa so zakorakali veseli, ker prihajajo sami lepi 2006 dnevi.
Nekateri so tudi plesali. Dež je padal, v noge je zeblo in kaplje so močile lica, ampak se niso dali. Novo leto je pač samo enkrat na leto, tako kot rojstni dan ali Dan samostojnosti in enotnosti, in zato nobeno breme ne more biti pretežko. Pa je Silvestrovo vendarle drugačno. Le komu bi padlo na pamet, da bi za rojstni dan v mrazu plesal pod dežnikom, kaj šele, da bi si v takem vremenu za kakšen državni praznik sploh upal iz hiše. Ljudje smo pač racionalna bitja in vemo, kdaj smo lahko tudi malo neracionalni, pa čeprav bo naslednji dan grlo zateklo in bodo oči solzne in bo iz nosa curljalo.
ICb
anka Koper
ra*


5.	2006
Je pač Silvestrovo in je treba potrpeti, tako kot petarde, ki načenjajo bobniče in bengalične ognje, ki prasketajo pod nogami, in celo razglašeno petje priložnostnega mešanega pevskega zbora nas ne moti tako kot druge dni.
A nismo vsi enaki in nekaterim ta večer ne pomeni nič več kot namišljen prehod iz enega v drugo leto, ki si ga je izmislili nek rimski cesar, in mu namenijo ravno toliko pozornosti, kot bi je namenili rojstnemu dnevu ali nekemu izmišljenemu državnemu prazniku. In njim gre vse to pretirano veseljačenje preklemano na živce, tako da se nepredušno zaprejo v stanovanja in včasih celo kličejo policijo na pomoč. Pa niso čudaki, in niso nič manj normalni od tistih, ki si na Silvestrovo dajo duška. Zato bi morali organizatorji novoletnih praznovanj poskrbeti, da bi bilo lepo obojim. In kako je to mogoče doseči? Tako, da eni ne motijo drugih oziroma tako kot so to storili v Kopru in še kje.
In ker je prav malo možnosti, da bi na Manziolijevem trgu na Silvestrovo dunajski filharmoniki potegnili Straussa je edina rešitev šotor na Lonki ali Še bolj na obrobju mesta. Priložnosti za kaj takega bo še veliko, saj je tudi novih let še kar nekaj na zalogi.
I\/I OTO l\/l AX>C
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
v .	BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra 080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
fMAčSTftCT)
ZA STARO IN MLADO
Jaz sem slovenski pevec iz Izole doma, čeprav sem dolgo zdoma me tukaj vsak pozna.
Sem vseslovenski zabavljač z imenom Korado, prinašam dobro voljo za staro in mlado.
Mene dež nič ne moti, to je naravni pojav, ki sem ga pred Delikateso že dobro poznal.
Pa sem lepega dne zadel loterijo in naenkrat spoznal Ljubljansko šminkerijo. Zdaj sem čisto drug človek, kot včasih sem bil, a morda bom spet Primorc, če se bom, še enkrat rodil.
ODBOjKARSKI KONEC LETA
Prednovoletni dnevi so v Izoli minili v znamenju odbojke. Na tradicionalnem mednarodnem odbojkarskem srečanju smo videli dobro odbojko in lepa dekleta. Hotelirji so bili zadovoljni, organizatorji in gostje pa tudi.
AVTO C £ N T E K
Avlo CtmNn J«r»b. l*oki
wvrw.a }»reb il
Izdelki
zazdimo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30 -12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
UNIČENI PRAZNIKI
Letošnji božični in novoletni prazniki so bili uničeni za mojo in za druge družine, ki stanujejo v Ljubljanski ulici v Izoli. Meni nič tebi nič so pred prazniki v pritličju zapuščene in slabo vzdrževane občinske hiše v Ljubljanski 17 odprli kantino Izola-derifa. Gostinci, ki so v času praznikov delali v tem prostoru, so svojo dejavnost opravljali mimo sanitarnih in higienskih pogojev. Njihovi gostje so prve dni mokrili in bruhali kar pred sosednimi hišami, nato so poskrbeli za zasilne sanitarije. Sosedje so bili zgroženi, saj so jih ponoči tudi zbujali z glasnim petjem in kričanjem na poti domov.
Težav pa s tem še ni bilo konec, saj so v lokalu v večernih in nočnih urah na ves glas vrteli glasbo, ki se je neusmiljeno razlegala po ulici. Brez kančka sramu so tako motili mir okoliških stanovalcev. Zaradi tega so posredovali tudi izolski policisti.
V občinski upravi, točneje v občinski inšpekciji, so ob vsem tem zatlačili glavo kar v pesek. Zanimivo pa je, da se je gostinec bahal kar z »županjinim« dovoljenjem. So na občini o tem primeru obvestili policijsko postajo in ostale pristojne? Po meni znanih podatkih se to ni zgodilo.
Zdi se, da občina ob neslavnem koncu občinske turistične strategije išče izhod v sili in pri tem s svojimi domislicami posiljuje meščane. Sicer pa bodo letošnje leto zaznamovale lokalne volitve.
Anton Kovač, Ljubljanska 16, Izola
NEVARNOST!) MA VSAKEM KORAKU
Na prehodih za pese,: so pešci izpostavljeni divjim voznikom,zato morajo biti zelo pozorni na prihajajoča vozila,pri tem pa niti ne pomislijo, da so tudi odprte luknje na asfaltu lahko povzročitelj poškodb.
In ker bo v primeru poškodb odškodnino plačeval Rižanski vodovod, ta pa je dejansko tudi v lasti naše občine bomo odškodnino pravzaprav plačevali sami sebi. (Firbec)
DVOLIČNOST POLITIKE
No, pa je tudi novo leto prineslo nekaj pravih političnih poslastic. Pravzaprav so jih servirali kar za Silvestra, še v starem letu.
Izkušenost v politiki je županji narekovala zapis vprašanja, na katerega sama ni bila sposobna (ni želela, utegnila, zmogla...?) odgovoriti že več kot polni dve leti. Več kot 730 dni in noči!!! Toliko časa namreč čakam na preprost odgovor (če citiram gospo Pečanovo: "...pa bo vse jasno.") na vprašanje o Argolini. Naj osvežim spomin: ob koncu leta 2003 sem Pečanovo javno vprašal ali je za ali proti Argolini. Kot rečeno, več kot dve leti je tega in odgovora še ni, zdaj pa smiselno enako vprašanje (DA ali NE) zastavlja svoji volilki. Sodbo naj poda vsak sam.
Ravno tako naj sodbo poda vsak sam ob "azbestni zgodbi". Gospa Pečanova se zelo zavzema za azbestni zakon. In da ne bo pomote, tako je tudi prav, saj ne bi želel niti trenutek stopiti v kožo tistih, ki so zboleli zaradi te nevarne snovi. Pa sem žal moral. Tako kot mnogi, ki tega še vedo ne. Aprila 2004 sem tudi javno zapisal: Po prebiranju člankov o azbestu, bi rad slišal kaj več tudi od moje Županje (sem pač Izolan). Zanima me namreč, kako lahko gospa, ki se je v svoji nekdanji poslanski vlogi zelo intenzivno ukvarjala z azbestnim zakonom (in se s tem tudi rada pohvali) pustila, da se sredi njenega mesta ljudje sprehajajo po azbestnem prahu? Skozi okno vaše pisarne se je lepo videlo kaj so "rušilci" v Argolini počeli s strešno kritino, ki je vsebovala azbest. Vi pa nič??? Kljub pravilniku, ki ga ima naša država in ki ravnanje z azbestnimi kritinami (delali so jih v vam dobro znani tovarni) natančno opisuje in kljub znanju o azbestu, ki ga prav gotovo imate. Odgovora seveda ni bilo. Da je o tem Pečanova izčrpno informirana pa priča sama, ko danes zopet nastopa v vlogi predlagateljice azbestnega zakona. Pa srečno in manj dvolično 2006 vsem!
Aleksander Krebelj
PONOVNI ODGOVOR ga. ŽUPANJI
o pooblastilih in javnosti dokumentov
Ni mi ravno do dopisovanja, a če si ga. županja želijo odgovor brez ovinkov, je ta naslednji:
v imenu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, sem s pooblastilom v katerem mi je dovoljeno zaprositi za razna mnenja pravne osebe, glede prenosov in pridobitvijo listin, predvsem pa na podlagi razgovora na komisiji Sklada KZGRS popolnoma zakonito zaprosila (in ne zahtevala ga. županja) za posredovanje informacij k spremembi plana Občine Izola. Naj še enkrat poudarim, daje za pripravo pogodb o prenosu med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči potrebno imeti nedvoumne plane, ki pa jih žal s strani Občine Izola ni mogoče več dobiti.
Posebej vprašljive so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Izola za OBALO MED KOPROM IN IZOLO v digitalni obliki. Čeravno ga. županja na javnih obravnavah trdi, da so nad cesto v smeri proti bolnišnici površine bile vrnjene kmetijstvu, so iz navedenega plana v digitalni obliki, na celotnem območju kmetijske površine izginile. Po razlagi Ministrstva za okolje in prostor mora občina tudi v digitalnih planih jasno in nedvoumno določiti območja kmetijskih površin, ki morajo biti razvidna tako iz legend, kakor iz grafičnih prikazov in to seveda ne morejo biti športna, mešana in druga območja.
Kakšno škodo delate kmetijstvu, bi vam pokazal pogled iz Pivolskega vrha na nasprotno stran hriba pod bolnišnico, a vas to verjetno ne bo nikoli posebej zanimalo.
S takim delom se vam podirajo gradovi v oblakih in jih tudi sedem palčkov ne bo moglo rešiti.
Da bi se omilile zadeve, ga. županja trdi, da meje le vprašala o mojih pooblastilih, moje mnenje pa je še vedno, da sem bila javno zaslišana. Pozornost je pač potrebno odvrniti od bistva problema.
Na koncu pa imam tudi sama željo izvedeti, koliko občinskega denarja je bilo porabljenega za te neusklajene plane?
Vseeno pa v prihodnje veliko sreče Ponovni odgovor napisala:
Viktorija Carli
Proračun za 2006
■v
LETOS BOMO ZAPOSLILI SE 3 NOVE URADNIKE
Za danes so v uradu županje sklicali prvo ponovoletno novinarsko konferenco na kateri bodo predstavili tudi predlog proračuna občine Izola in nekatere pomembnejše projekte za leto 2006. Ker je Mandrač ob tej predstavitvi že pri bralcih nam ne preostane nič drugegaž, kot da sami, iz predloga proračuna povzamemo nekatera zanimiva poglavja in jih damo Izolanom na ogled in neuradno javno razpravo. V prejšnji številki smo opisali nekatere projekte s področja družbenih dejavnosti, tokrat pa nekaj več besed namenjamo zaposlovanju v občinski upravi in vlaganju v objekte ter posebej še javnim delom na socialnem in zdravstvenem področju.
BOMO SPET IMELI POKLICNEGA ŽUPANA?
V	letu 2005 je v občinski upravi zaposlen en poklicni podžupan, županja pa opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Glede na to, da bodo v jeseni leta 2006 potekale volitve v občinski svet in volitve župana, so za čas po volitvah predvideli sredstva za plače poklicnega župana in enega poklicnega podžupana. Enako velja tudi za leto 2007.
-	V Uradu za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine je zaposlenih 17,5 javnih uslužbencev, od tega je en javni uslužbenec zaposlen kot pripravnik za področje stanovanj in poslovnih prostorov. Pripravništvo bo trajalo še v letu 2006. V letu 2006 nameravajo v uradu izvesti javni natečaj za predstojnika urada, ki ga v letu 2005 niso nadomestno zaposlili. V letu 2007 predvidevajo ciljno zaposlenost v uradu in sicer 18,5 zaposlenih.
-	V Uradu za družbene dejavnosti ne predvidevajo novih zaposlitev. Število zaposlenih bo ostalo enako tudi v letu 2006 in 2007.
-	V Sekretariatu za finance, računovodstvo in splošne zadeve je zdaj zaposlenih 19 javnih uslužbencev za nedoločen čas in 2 za določen čas. Za določen čas predvidevajo zaposlitve dveh javnih uslužbenk v glavni pisarni. Del nalog glavne pisarne skušajo zagotoviti tudi v prostorih občinske inšpekcije, kjer se je zaradi novih nalog prekrškovnega organa menda bistveno povečal obseg administrativnih nalog. V drugi polovici leta 2006 predvidevajo zaposlitev (za določen čas) strokovno tehničnega delavca - finančnika / pripravnika.
-	Pri Občinski inšpekciji in redarstvu je zdaj zaposlenih 7 javnih uslužbencev, pri RO - parkirišča so 4 zaposleni javni uslužbenci. Obseg nalog in dela se je z uvedbo prekrškovnega organa in novimi, večjimi pooblastili občinskih redarjev bistveno povečal. Povečan pripad zadev pričakujejo tudi v letu 2006, ko naj bi občinski redarji pridobili pooblastila tudi na področju javnega reda in miru.
-	Pri delovnih mestih izven organizacijskih enot občinske uprave ne pričakujejo sprememb. Število zaposlenih ostaja nespremenjeno in sicer 8, od tega je en javni uslužbenec zaposlen v kabinetu županje in sicer za določen čas, do izteka mandata županje. V skladu z 72. in 73. členom Zakona o javnih uslužbencih so za to uradniško delovno mesto planirali 20% višji izhodiščni količnik.
IZOBRAŽEVANJE OBČINSKIH URADNIKOV
V	občinski upravi zagotavljajo tako redno izobraževanje v zvezi z opravljanjem del delovnega mesta, kot tudi izobraževanje, s katerim bodo javni uslužbenci pridobili višjo stopnjo izobrazbe.
Zagotoviti pa morajo tudi izobraževanje pripravnikov in vseh javnih uslužbencev, ki morajo v skladu s spremenjeno zakonodajo opraviti strokovni izpit za imenovanje v naziv oz. za opravljanje nalog s posebnimi pooblastili.
STAVBE IN AVTOMOBILI
Pri investicijskih odhodkih je poleg dela sredstev, ki je potreben za nabavo opreme za delo občinske uprave, največji del investicijskih sredstev namenjen investicijskemu vzdrževanju in izboljšavi stavb na Sončnem nabrežju 8 in Verdijevi 1. Po izselitvi Upravne enote bo namreč treba opraviti poleg rednih vzdrževalnih del, tudi investicijska vzdrževalna dela na objektu (inštalacije, stavbno pohištvo, pregradne stene).
Proračun predvideva tudi sredstva potrebna za kritje stroškov uporabe službenih vozil (goriva, maziva, vzdrževanja, popravila, zavarovanja, registracija). Na novo so predvideni stroški za plačilo najemnin za tri službena vozila, s katerimi želijo nadomestiti tri dotrajana osebna vozila (Renault Kangoo letnik 1999, Renault Twingo letnik 1996 in Renault Safrane letnik 1996). Prodaja teh treh vozil je predvidena v načrtu nabav premičnega premoženja. V proračunsko postavko je vključen tudi del stroškov službenih vozil, ki so jih v proračunu za leto 2005 zagotavljali iz postavk režijskega obrata parkirišč.
JAVNA DELA
V	okviru aktivne politike zaposlovanja občina zagotavlja sredstva za zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb (starejše osebe, invalidi, osebe z nižjo stopnjo izobrazbe, brezposelne osebe, ki so na zavodu prijavljene nad 4 leta..) za programe: Pomoč invalidnim osebam v Varstveno delovnem centru Koper, ki ga izvaja Varstveno delovni center Koper, razvoj delovnih in socialnih projektov za ljudi s težavami v duševnem razvoju, ki ga izvaja ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje; program podpore ljudem s težavami v duševnem zdravju II, ki ga izvaja OZARA - Nacionalno združenje za kakovost življenja, individualizirane oblike spremljanja in podpore za ljudi s posebnimi potrebami", ki ga izvaja SKLAD SILVA - Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi Potrebami in pomoč na Rdečem križu Izola, ki ga izvaja Območna organizacija Rdečega križa Izola.
V	proračunski postavki so zajeti tudi odhodki v višini 5,339 milijonov tolarjev za pet zaposlenih delavcev v okviru programa javnega dela "Pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog", ki ga izvaja Društvo za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog Drevo življenja iz Izole. (D.M.)

Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM	080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Nagrada brez dobitnika	v
MILAN GREGORIČ IE PISAL SVETNIKOM IN ZUPANU
Ko so izolski občinski svetniki s svojim neizglasovanjem zavrnili predlog o podelitvi letošnje Kocjančičeve nagrade publicistu Milanu Gregoriču je to povzročilo pravi mali politični ciklon v Slovenski Istri in tudi širše. V bran kandidatu so se postavili nekateri ugledni javni delavci, kulturniki in politiki, iz vrst večine a tudi manjšine ter iz slovenskega zamejstva. NA drugi strani pa je bilo moč zaznati, da imajo podporo tudi tisti, ki so kandidaturi nasprotovali, čeprav je rs, da so bili v javnih nastopih bolj skromni. Potem je iz dneva v dan bilo manj zapisov o tej odločitvi, vse dokler nismo izvedeli, da so izolski občinski svetniki in županja Breda Pečan pred novim letom prejeli pismo Milana Gregoriča v katerem ta odgovarja na očitke, ki jih je na seji občinskega sveta izrekel svetnik narodnosti in podžupan Silvano Sau.
V pismu Milan Gregorič odgovarja, da je Silvano Sau na omenjeni novembrski seji izjavil, kako je kandidat v preteklosti deloval proti italijanski manjšini, jo prikazoval v najslabši luči in s tem škodoval sožitju v Slovenski Istri, da ni posvečal pozornosti multietnični stvarnosti tega prostora, ter da je deloval predvsem kot politik, ne pa na področju ohranjanja in promocije kulturne identitete Slovenske Istre. To naj bi bilo razlogi zakaj ne izpolnjuje nekaterih kriterijev za podelitev nagrade Alojza Kocjančiča.
KA) JE GREGORIČU OČITAL SILVANO SAU
Milan Gregorič je občinske uprave dobil magnetogramski zapis obravnave »predloga za podelitev nagrade A. Kocjančič za leto 2005« in ga prevedel ter uporabil za oblikovanje odgovora na pripombe. Poglejmo še mi, kako je potekala razprava na seji Občinskega sveta.
Svetnik narodnosti, Gianfranco Siljan:
»Med glasovanjem se je v komisiji zgodila neka čudna situacija, zaradi česar ne vem, če je stvar legalna. Komisija je podprla predlaganega kandidata, s tem, da so od osmih prisotnih članov glasovali samo trije. Če je sedaj od devetih članov komisije prisotnih le osem in od teh volijo samo trije, ostalih pet pa jim dela družbo, se sprašujem, če je to legalno število. Ostalih pet namreč niso glasovali proti, ampak so se vzdržali. Tako prepuščam vam (občinskemu svetu op.a.) to težko razsodbo.«
Županja Breda Pečan:
»V poslovniku občinskega sveta, ki je narejen na osnovi zakona o lokalni samoupravi, piše, da se na občinskem svetu in smiselno tudi v vseh telesih občinskega sveta glasuje tako, da se ugotavlja samo prisotnost, glasove za in glasove proti. In predlog je sprejet, v kolikor zanj glasuje več opredeljenih, kot je tistih proti. Se pravi, če se opredeli samo en član od devetih in ta glasuje za, je predlog sprejet, če pa glasuje proti, je predlog zavrnjen. Ostalih osem članov tvorijo kvorum. Oni so prisotni, kar pomeni, daje bila komisija sklepčna.«
Svetnik narodnosti, Silvano Sau:
»Raje bi videl, da bi tega ne bilo na dnevnem redu. Glasoval bom proti iz dveh, celo treh razlogov. Prvič, ker me predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ne prepriča. Drugič, ker priznanje, ki ga je komisija hotela dati kandidatu, ne ustreza kriterijem pravilnika. Poznavajoč dolgo kandidata, s katerim imam korekten odnos, tudi dialog, o problemih, ki zadevajo življenje na istrskem teritoriju, se z njim ne strinjam v celoti. S formalnega vidika smatram, da kandidat ne ustreza prvemu in zadnjemu kriteriju pravilnika. Pri prvem bi naj šlo za povezanost in uspešnost kandidatovega dela pri oblikovanju in raziskovanju ali ohranjanju kulturne identitete Slovenske Istre, pri čemer se v to kulturno identiteto vključuje tudi prisotnost drugega jezika (italijanskega, prip. zapisnikarja). Zadnji kriterij pa se nanaša na ohranjanje multikulturnih in multietničnih identitet kulturnega sožitja. Kandidat temu ne ustreza s svojim delom. Poznavajoč ga več let ni dal nobenih spodbud ali opravil kakih raziskav za ohranjanje vrednosti multikulturnih in multietičnih oz. večjezikovnih identitet tega prostora. Kandidat je bil prisoten na tem teritoriju z neko prevladujočo politično dejavnostjo, ne pa na kulturnem področju ali pri ohranjanju kulturne identitete, kot to predvideva pravilnik.
DVOM VNAŠAJO ŽE NASLOVI KNJIG?
Že naslovi treh knjig, ki jih je objavil, govorijo, da gre za politične publikacije. Prva, Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije, kjer naj bi bila destabilizator Italija, z manjšino kot trojanskim konjem. Druga, Slovenija v tesnem objemu zahodne sosede, ki nekje namiguje na smrten objem s strani zahodne sosede. Tudi v tem primeru gre za Italijo in manjšino kot trojanskim konjem, na čelu z njenim vodstvom. Manjšino, ki je regularno registrirana v Sloveniji in tudi financirana s strani države. Tretja knjiga,Sence nad oazo sožitja ali italijanska manjšina od ljubezni do konfrontacije, govori sama po sebi o kandidatovem odnosu do plurietičnosti, plurikultumosti itn. Govori o vlogi, ki naj bi jo opravljala italijanska skupnost, pogosto definirana kot trojanski konj.
Isto bi lahko rekli o njegovih osebnih ali skupinskih javnih; nastopih, ki imajo malo opravka s tem, kar je bistveno za istrski teritorij, tudi tisti njegov del, ki sodi v Slovenijo. Sožitje pomeni spoštovanje različnosti, pomeni zaupati različnosti, pomeni sobivanje eden zraven drugega, česar pa kandidat v zadnjih petnajstih letih ni počel. Da je komisija hotela dati priznanje prav temu kandidatu, morda dokazuje, datudi člani komisije živijo v svetu, ki je zelo daleč od tistega manjšinskega oz. od tistega, ki bi moral biti svet sožitja. To pomeni, da se dejansko ne zavedajo, kaj ta kandidat predstavlja za večino pripadnikov italijanske skupnosti. Verjetno pa vrsta podpore, ki jo je kandidat dobil v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja odraža neko podporo, ki je v bistvu negativna, predvsem zaradi tega, ker se večina prisotnih ni izrekla. Zato je tudi moj glas negativen in upam, da bo tak tudi s strani občinskega sveta. Upam, da ta predlog ne bo šel skozi, ker bi to pomenilo delegitimacijo z vidika multikulturnosti in dostojanstva istrskega teritorija, pa tudi z vidika tistih, ki so nagrado že prejeli in predvsem tistih, ki bi jo lahko prejeli jutri.«
RAZPRAVE SKORAJ NI BILO
Svetnik Nsi, Marlon.Kovačič »Komisija nam je dala na mizo svojo podporo kandidatu. Nekaj je na njih vplivalo, da so sprejeli tak sklep. Praviloma bi morala biti komisija sestavljena iz kulturnikov, ne politikov. In če kulturniki znajo iz svojih vrst izbrati kandidata, bi morali oni podeliti to nagrado. Bojim se, da bo politični ciklon mnogo večji, če tega sklepa ne sprejmemo, in hkrati voda na mlin nekomu, kar pa se ne sklada s tem, kar hoče reči g. Sau.
Miran Žlogar, predsednik komisije za podeljevanie priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča: »Govorim kot predsednik komisije in sem zavezan skupnemu stališču komisije. V njej je nekaj ljudi, ki izredno dobro poznajo delo g. Milana Gregoriča in ti niso izrekli nobenih podobnih zadržkov do kandidata, kot smo jih slišali tukaj. Pri tern moram povedati, da predstavnika italijanske skupnosti na seji komisije ni bilo, da bi nas na to opozoril. Kot predstavnik komisije naj še povem, da sem bil s strani g. Gregoriča zaprošen, v kolikor bi tekla diskusija v smeri, kot se dogaja danes, da zaprosim županjo, da o predlogu ne bi o odločali zdaj, ker bi želel biti prisoten na seji. Danes me je tudi poklical in vljudno prosil, da brez njegove prisotnosti ne bi načenjali zadev, ki se nanašajo na njegovo delo. Sama komisija je doslej pokazala odnos do multietičnosti, saj je bil eden od zadnjih nagrajencev tudi Luciano Kleva, ki ga je podprl tudi g. Gregorič. Ne želim razsojati o izrečenem, ker premalo poznam vse podrobnosti. Lahko pa zagotovim, da smo imeli glede kandidatovega kulturnega delovanja in glede virov poročevalko, ki je te vire pregledala, in s tega zornega kota ni bilo podanih kakih pomislekov za neko izrazito nenaklonjenost italijanski manjšini. Tako v tej polemiki pričakujete preveč, če bi od mene zahtevali, da odigram vlogo razsodnika. Predlog je komisija pripravila povsem avtonomno, ga obravnavala, se izrekla o kandidatu in ga predložila občinskim svetom v politično obravnavo in podporo. Tako je komisija s tem opravila svojo nalogo in s tem tudi jaz kot njen predsednik.«
Županja Breda Pečan je po repliki občinskega svetnika g. Kovačiča vprašala ali ima še kdo kakšno pripombo in ker teh ni bilo je takoj zatem predlagala, da se preide na glasovanje. Pri glasovanju seje od 17 prisotnih svetnikov 6 izreklo za kandidata, 6 proti (najverjetneje dva svetnika iz vrst narodnosti in 4 svetniki Socialnih demokratov op.a.) 5 občinskih svetnikov pa ni glasovalo. Predlog tako ni dobil večine in je bil zavrnjen.
NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI
Slovensko šolstvo v Izoli
v
ZGODBA POZABLIENE UCITELIICE ELKE KEMPERLE
Učiteljica Elka Kemperle je bila rojena v Baški grapi pred več kot sto leti. Pred 60. leti je v Izoli ustanovila slovensko osnovno šolo, njena sestra bila upraviteljica.
V avgustu leta 1945 je v Kortah pripravljala otroke za sprejem v nižjo gimnazijo in jih v Koper peljala kar z vozom na mulino vprego. Kasneje je gospa Elka do svoje upokojitve poučevala slovenščino na italijanski šoli. Ker je bila takrat slovenska šola v prostorih stare italijanske, smo imeli skupno zbornico in se tako vsak dan srečevali. Na božič me je v začetku šestedesetih let obiskala. Bilo je, ko sem pričakovala svojega tretjega otroka. Kar presenetila me je z obiskom, saj ni bila dotlej še nikdar pri nas. Rekla mi je: “Kako to, da ste tako žalostni?' Nisem ji odgovorila, saj dan res ni bil vesel: božič, a navaden delovni dan, seveda tudi šolski - grenak za praznično razpoloženje. Odprla sem ji omaro, daje lahko videla naše skrite jaslice ...
Od tistega božiča jih je preteklo le nekaj, ko je v duševnih mukah umrla. Kot je sama preživljala svoja zadnja leta, tako je sama umrla, tako sama leži na izolskem pokopališča Malokdo ji prižge ob vsesvetih svečko ali ji prinese rožco. Včeraj sem obiskala njen grob. Hotela sem razbrati, kdaj se je rodila in kdaj umrla. S slino sem brisala, a malo prebrala, saj je vklesano izlizal čas, le iz slike gledajo njene prodorne oči...
Pred šestedetimi leti je ustanovila v našem mestu slovensko šolo in tudi tisti dan je bil božič ... (N. Morato)
(nadaljevanje s prejšnje strani)
KANDIDAT NI BIL POVABLJEN NA SEJO
V svojem dopisu občinskim svetnikom in Županji Milan Gregorič najprej pove, da je že pred sejo pisno zaprosil pristojne, da se mu v primeru, »da bi bilo na seji napadeno njegovo delo ali osebna integriteta« da priložnost, da se brani. Ker mu to ni bilo omogočeno, se je odločil, da naslovnikom pošlje v vednost nekaj tekstov, ki, po njegovem, postavljajo na laž obtožbe, ki jih Silvano Sau, po mnenju Gregoriča, na sami seji ni podprl oziroma dokazal niti z eno samo vrstico iz njegovega obsežnega publicističnega opusa, kar dokazuje, da so bili svetniki zavedeni. Tako-le odgovarja na pripombe izolskega podžupana.
1.	Obtožba, da sem deloval proti italijanski manjšini, jo prikazoval v najslabši luči in s tem škodoval sožitju.
-	Na nekaj javnih nastopov, ki so se mi zdeli nekorektni do italijanske manjšine sem odgovoril z javnim nastopom v obrambo italijanske manjšine v zvezi z nezadržnim procesom asimilacije in s prispevkom o ureditvi položaja italijanske manjšine ob sprejemanju nove ustave. Omenil bi še moj poseg v polemike okrog oddaje »Andata e ritomo«, tri moje proteste proti načrtovani odpravi obveznih dvojezičnih izkaznic na dvojezičnem območju in proti razmišljanju o neustavnosti dvojne volilne pravice, podporo ukinitvi statističnega štetja italijanske manjšine in prispevek v zvezi s problemi asimilacije itd.
2.	Obtožba, da nisem posvečal pozornosti multietični stvarnosti tega prostora.
-	V 80-tih in 90-tih letih sem bil med vidnimi tvorci sožitja v tem prostoru, saj sem, skupaj s pripadniki italijanske manjšine, ustanavljal celice civilne družbe (Skupina 88, Kulturni klub Istra), skupaj smo organizirali številne kulturne večere z gosti iz vrst manjšine in večinskega naroda, pa številne odmevne javne tribune, prav tako ob prisotnosti pripadnikov manjšine in večinskega naroda. Leta 1995 sem pripravil in objavil obsežen esej z naslovom »Poskus celostne predstavitve položaja italijanske manjšine«, ki je bil objavljen najprej v reviji Primorska srečanja, nato pa jo je Ministrstvo za zunanje zadeve prevedlo v več evropskih jezikov.
3.	Obtožba, da sem deloval predvsem v politiki, ne pa na področju ohranjanja in promocije kulturne identitete Slovenske Istre.
-	Najboljši dokaz je mordaprotestna izjava skupine 35 vidnih kulturnih in javnih delavcev iz Slovenske Istre, dodal pa bi še protestno izjavoDruštva slovenskih izobražencev iz Trsta ter protestne izjave Marjana Tomšiča, dr. Andreja Marušiča in Kluba krščanskih izobražencev ter še nekaterih bralcev in novinarjev.
O tem, da delujem predvsem politično pa še pojasnilo, da nisem v zadnjih desetletjih, kljub številnim ponudbam, nikoli in nikjer kandidiral za nobeno politično funkcijo ne na lokalni ne na državni ravni.
J.
Stari običaji se vračajo tudi v Istro.
UPOKOJENCI, PRIDRUŽITE SE NAM
Najprej srečno in zdravo v Novo leto. Kot vam je znano deluje v Izoli Društvo upokojencev, ki se po svojih močeh trudi za kakovostno življenje starejših, ob zdravem in dejavnem staranju, ob družbenem povezovanju, dobrih medgeneracijskih odnosih, zdravju in sodelovanju pri odločanju o zadevah starejših.
Društvo deluje na podlagi načela samoorganizacije in prostovoljnega delovanja članov.
Društvo ima organiziranih nekaj interesnih dejavnosti, predvsem na kulturnem in športno rekreativnem področju. To dejavnost bi radi še razširili. V društvu delujeta tudi dva pevska zbora- moški in ženski. Društvo namenja veliko pozornosti in časa svojim najstarejšim, bolehnim in socialno ogroženim članom.
Prizadevamo si za novost, ki v bistvu temelji ne le na slovenski ustavi, temveč tudi na smernicah Evropske Unije, ko gre za dostojanstveno samoodločanje starejših ljudi, da skušajo kar najbolj aktivno živeti v svojem domačem življenjskem okolju.
Pridite, pridmžite se nam: Le tako boste pripomogli k večji dejavnosti sočlanov in ustanovitvi novih dejavnosti društva. Letna članarina znaša 1.200 tolarjev. POVEJTE NAPREJ!
Na srečanje!
tajnik DU Izola, Karol Pavlin
GLASNA PODPORA TUDI IZ IZOLE
Seveda bi težko rekli, da je Gregoričevi kandidaturi nasprotovala Izola oziroma so ji nasprotovali Izolani. Res je le to, da so ji nasprotovali nekateri izolski občinski svetniki in politiki, tako kot so ji nasprotovali tudi nekateri javni delavci iz drugih občin. In prav tako je res, da jeMilan Gregorič dobil močno podporo tudi v izolski občini, saj smo med podpisniki protestne izjave našli kar nekaj znanih izolskih kulturnih in javnih delavcev, odVladimirja Bernetiča, Itala Delloreja, Slavka Gaberca, Marine Hrs, Edelmana Jurinčiča, Nives Kaligarič, Karmen Kodarin in Špele Pahor, do Vide Posinkovič in ambasadorja Izole, Konija Steinbacherja.
SE JE NAGRADA IZPELA?
Jasno je, da letos Kocjančičeva nagrada ne bo podeljena in da bodo občinski proračuni privarčevali nekaj malega denarja, pravi zapleti pa šele prihajajo. Treba se bo namreč odločiti, kaj z nagrado v bodoče, saj je jasno, da je hudič zbežal z verige in ga bo v bodoče težko ustaviti. Kdo ve, kako bi bile sprejete kandidature nekaterih dosedanjih nagrajencev, če bi občinski svetniki že imeli izkušnjo zadnje podelitve. Bolj ali manj je torej jasno, da je nagrada dobila politični in lokalno upravljalski predznak, zato istrske kulturnike čaka predvsem odločanje o tem, ali naj bo to njihova nagrada, tako kot je bila v samem začetku, ali pa jo predajo v roke občinskim uradnikom in politiki, kar Kocjančiču, po katerem nosi nagrada ime, zagotovo ne bi bilo preveč pri srcu.
(Povzetke iz pisma pripravil in dopolnil D.M.)
Kdor je vedež ni revež
ISTRA IE PREDRAGA ZA VAROVANA STANOVANIA
Varovana stanovanja oziroma varovane hiše niso novost v Sloveniji, čeprav je res, da jih tri istrske občine še nimajo. Gre za stanovanja, ki jih najamejo starejši ljudje, ki ne želijo tretjega življenjskega obdobja preživeti v domu za starejše občane ampak želijo ohraniti nekaj samostojnosti, hkrati pa imeti v bližini potreben servis, od rekreacijske do zdravstvene oskrbe.
Takšna stanovanja imajo naprimer v postojnski in v tolminski občini, slovenska obala pa je gotovo še posebej interesantna, prav zaradi svoje lege in blage klime. Zato je takšne interese čutiti ne le med našimi občani ampak predvsem pri ljudeh iz hladnejših krajev. O tem je govorilo tudi pismo, ki smo ga prejeli v uredništvo:
Nisva iz vaših krajev, vendar z možem razmišljava, da bi se preselila k vam, na obalo. Oba sva invalida in preden se nama zdravstveno stanje poslabša, želiva najti svoj življenski prostor v okolju, ki je prijazno tudi do invalidov. Zanima naju, ali odločujoči v obalnih občinah načrtujejo izgradnjo varovanih stanovanj?
Vprašanje smo naslovili izolski županji Bredi Pečan, saj je zagotovo tudi ona slišala predloge oziroma razmišljanja o tem, da bi bila gradnja na območju bolnice gotovo lažje sprejemljiva, če bi tam gradili varovane hiše, kot jih imajo že v nekaterih slovenskih in tudi primorskih krajih. Na žalost obeh spraševalcev in še nekaterih starejših Izolanov, ki so razmišljali o omenjeni gradnji, jeodgovor žal zaenkrat negativen.
Kot je zapisala v svojem odgovoru zanimanje za izgradnjo oskrbovanih stanovanj obstaja in da so jih že obiskali predstavniki Nepremičninskega sklada (to je sklad, ki upravlja stanovanjski fond slovenske pokojninske zavarovalnice) ki so jim predstavili možnosti, žal pa so zanje ta zemljišča predraga. Občina pa svojih stavbnih zemljišč, ki so primerna in namenjena za gradnjo večstanovanjskih objektov, ne more namenjati (beri prodajati) za druge namene kot za izgradnjo neprofitnih stanovanj za naše občane.
od 6.1.2006 do 27.1.2006
VLJUDNO VABUENI
Predstavniki Nepremičninskega sklada so tudi povedali, da je potrebno zagotoviti v primerni oddaljenosti dobro usposobljen servis, tako da bi moral biti tak kompleks v bližini doma upokojencev ali pa hotela Delfin, tako da bi bila primerna lokacija na območju nekdanje hladilnice ali Delamarisa, pojavljajo pa se tudi nekatere precej megalomanske želje oziroma povpraševanja iz Nemčije, Velike Britanije in še od kod, po zemljiščih za gradnjo celih naselij takega tipa.
»Da pa bi naše tri občine namenjale lastna investicijska sredstva za ta namen, ni računati, vsaj za holo lahko to trdim, ker že tako komaj spravljamo skupaj denar za stanovanjsko gradnjo,« je še zapisala v svojem odgovoru županja Breda Pečan.
BRALCI SPRAŠUJEJO - ODGOVOR Al ODGOVARJAJO
Pobuda pravzaprav ni nova in se vsake toliko pojavi pri nas v uredništvu, navadno takrat, ko se nabere veliko neodgovorjenih vprašanj oziroma, ko občani ne vedo natančno, kje poiskati pravi odgovor. Glede na to, da je uspeh takšne rubrike odvisen od obojih, spraševalcev in tistih, ki odgovarjajo, smo tokrat že zbrali nekaj zelo zanimimivih vprašanj, ki jih bomo v naslednjih številkah Mandrača objavljali zato, da bi od odgovornih dobili tudi ustrezne odgovore.
Za začetek smo izbrali vprašanja, ki jih je občinskemu redarstvu naslovil naš bralec S. A. iz krajevne skupnosti Halietum.
VPRAŠANJE OBČINSKEMU REDARSTVU
Ali je obseg delovanja občinskega redarstva omejen le na staro mestno jedro, torej na območje, ki ga lahko delno obvladaš kar iz pisarne, ali na celo občino?. Nekaj primerov bi to ustreznost tega vprašanja tudi potrjevalo.
-	Pred stanovanjskim blokom v Nazorjevi ulici 11 stoji že skoraj eno leto rdeč avto FIAT, brez številke in s prazno gumo ter zaseda parkirni prostor, ki jih je že tako premalo. Pred tem blokom parkirajo tudi avtomobili z oznakami LJ, MB, TS, ZG. (Ali so vsi ti plačali turistično takso?).
-	Isto se dogaja v cesti med Dantejevo in ulico Oktobrske revolucije, kjer je znak prepovedano parkiranje z dopolnilno tablo za prisilni odvoz. Na začetku ulice ovirajo promet in zapirajo pot avtomobilom, ki vozijo po svojem pasu v smeri Dantejeve. Do danes niso še nobenega odpeljali.
-	Ulica Oktobrske revolucije je enosmerna, vendar smo dostikrat priče vožnje v nasprotno smer, posebno ob otroškem vrtcu. Da o kolesarjih in mopedistih ne govorimo.
-	Zaključek pločnika ob drevoredu 1. maja (pri Oljki) je vedno polno zaseden s parkiranimi avtomobili, ne samo z osebnimi ampak tudi s kombiji ali malimi tovornjaki. Parkirajo pa tako, da pešci, posebej pa mamice z vozički in invalidi, ne morejo hoditi po pločniku ampak morajo na cesto (okoli drevesa).
-	Ulica Prekomorskih brigad je neka posebnost v prometnem redu. Dostavljale! in obiskovalci trgovine in mesarja dosledno parkirajo na pločniku in onemogočajo pešcem normalno hojo. Tudi nekateri šoferji parkirajo na pločniku. Tudi prehod ob baru ni nobena posebnost in je pogosto zaseden, tako da ne prideš normalno čez. Nobena posebnost pa ni tudi parkiranje na pločniku pred Banko (tudi na pločniku v Pitonijevi) Dostikrat je zaseden tudi pločnik pred »Venijcm«.
Verjetno je možno takih primerov navesti še precej, zato redarjem, ki imajo menda še dodatna pooblastila, dela ne bi smelo zmanjkati. Za začetek pa bi se morda vsaj dogovorili, da vozila Komunale ne bi kršila prometnega režima in bi pobirali smeti v smereh, ki jih prometna signalizacija dovoljuje. (Nazorjeva ulica, ulica ob bivši izpostavi clektro Kopra in še bi se našlo). S. A.
Tako, vprašanje, oziroma kar nekaj vprašanj je tukaj. Prepričani smo, da jih bodo v občinskem redarstvu prebrali in pripravili odgovore. Za vsak slučaj pa jim bomo vprašanja poslali še po elektronski pošti. Odgovore pričakujemo vsaj do srede 11. 1. 2006 dopoldne, tako da jih bomo lahko objavili že v naslednjem Mandraču, skupaj z novim vprašanjem.
Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urcdnistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola.
Najpomembnejši projekt tega leta
KULTURNI DOM BO ODVISEN OD PENARIA IN ■■■
Nov izolski kulturni dom ostaja še neznanka, saj načrti še niso povsem pripravljeni, tudi zaradi tega, ker bo treba za njihovo optimalno realizacijo nekoliko spremeniti sedanje gabarite starega kulturnega doma, to pa seveda pomeni tudi spremembo zazidalnega načrta Prešernova - Drevored 1. maja. Kot je doslej znanega so izdelavo načrtov zaupali novogoriškemu Projektivnemu biroju, ki se je na razpisu menda izkazal z najboljšimi referencami in ■ izkušnjami pri projektiranju tovrstnih objektov. Seveda pa je marsikaj še neznanega in tudi finančna postavka je še vedno precej »v zraku«. Ve se le to, da bo treba za celoten projekt odšteti nekaj manj kot 2 milijardi tolarjev, zato se v občini že pripravljajo na sodelovanje pri katerem od evropskih razpisov. Iz Evrope se menda da dobiti denar za tovrstne projekte.
Na vsak način pa ne bo šlo tudi brez poslovnega lizinga, vendar za zdaj še nimajo izbranega lizingodajalca. Kot je povedal predstojnik urada za družbene dejavnosti,
Miran Žlogar, bo kaj več jasnega po sprejetju sprememb zazidalnega načrta in takrat bomo morda na ogled že dobili skice novega izolskega kulturnega doma.
BOJAN ZADEL NA ČELU INTEREVROPE?
Na razpis za novo Intereuropino upravo so se po neuradnih podatkih med drugim prijavili številni zaposleni. Med njimi sicer ni dosedanjega predsednika uprave Jožeta Kranjca, so pa koprski gradbeni inšpektor Bojan Zadel, državni uradnik Andrej Lovšin, občinska uslužbenka Jana Kuzman in profesor na fakulteti za pomorstvo in promet, ki je obenem sin nekdanjega prvega nadzornika, Igor Jakomin.
Zaslišanja kandidatov bodo danes in jutri. Nadzornik družbe Boštjan Rigler je za časnik Finance povedal, da bodo po pričakovanjih novo upravo Intereurope imenovali še ta mesec.
r

Uvajamo novo storitev:
Če potrebujete bergle le za kratek čas (po poškodbi, zaradi mavca ipd.), si jih pri nas lahko izposodite.
Novo tudi med izdelki:
Rolator - lična, lahka in okretna hodulja s kolesi, zavorami, košaro za predmete in sedežem. Omogoča tudi šibkejšim gibljivost in samostojnost. Uporabna doma, pa tudi v mestu in pri nakupih.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
PRVOROJENEC OB SESTIH ZJUTRAJ
Prva Slovenka v novem letu se je rodila na Primorskem, natančneje v postojnski porodnišnici. Deklica Zarja je osrečila mamo Karmen Mihelič Čampa le minuto po polnoči. Na Obali pa je prvi prijokal na svet Avgust Stepan iz Ankarana. To se je zgodilo prvega januarja ob šesti uri zjutraj, seveda v izolski porodnišnici.
Tako kot je že običaj so tudi zokrat, prve dni novega leta, srečno mamico in njenega sinka v porodnišnici obiskali župani treh istrskih občin. Glede na to, da se rojstvo otrok z leti vendarle povečuje, kaže, da tudi to nekaj pomaga.
NEVARNOST PLAZU MED IZOLO IN KOPROM
Zaradi preobilnega deževja je v cestni smeri Koper-Izola na klancu ene izmed hiš (Mejna ulica nad moletom) začel nevarno odstopati teren, ki se je sprevrgel v drseči plaz, ki sedaj ogroža družinsko hišo, obalno cesto in okolico. Na kraj dogodka je prišel tudi župan MOK Boris Popovič, ki je odredil hitro saniranje nastale škode in evakuacijo prizadete družine - oziroma pomoč v vseh pogledih (civilna zaščita, gasilska enota, komunala, cestno podjetje). Številni zaskrbljeni domačini, ki so prihiteli na kraj dogodka, pomagajo po svojih močeh in upajo, da ne bo ponovno začelo deževati, saj bi se lahko drseči plaz spremenil v rušilni del, kjer bi lahko prišlo do družinske tragedije. (Foto: Alojz Petrovčič, Obala.net)
ZLATA POROKA PRI RAPUSEVIH
Franc in Jožica Rapuš sta se morala spoznati, saj sta bila pred njima poročena Franceva sestra Ana in Jožičin brat Stane.
Če tega dejstva ne bi bilo bi se verjetno težko srečala. Franc se je namreč rodil v Srednjih Laknicah pri Mokronogu, mladost pa je preživel v vojni vihri, ki mu je vzela očeta, skoraj usmrtila mater, poslala brata v internacijo, dve sestri k partizanom, Franca pa med aktiviste OF. Po vojni je služboval v policiji in že leta 1949 so ga poslali na Svobodno tržašlp ozemlje, kjer je služboval po celi obali, dokler se ni leta 1967 upokojil prav v Izoli. Izolani so ga dobro poznali. Rekli so mu: Franc Zakon.
Jožica se je rodila v Šentvidu pri Stični, se izšolala za šiviljo v Rašici in leta 1956 prišla službovati v Izolo, ko je Rašica odprla obrat v našem mestu. Potem ko so to delavnico zaprli je odšla na delo v Delamaris, kjer je leta 1971 dočakala upokojitev. Jožica in Franc sta se konec leta 1955 poročila v Šentvidu pri Stični in v soboto 31. decembra sta praznovala Zlato poroko v Izoli. Z njima sta bili hčerki Nada in Irena pa tudi izolska županja in načelnik Upravne enote Branko Andrejašič. Fešta je bila tokrat bolj skromna, saj je po celi državi snežilo,
KAPUČINO
Mali nogomet
Vabimo vas na prijateljsko tekmo med domačo ekipo IZOLA in prvoligaško ekipo OPLAST KOBARID, v soboto 7.1.2006 ob 20.30 v rokometni dvorani Izola.
V	ponedeljek, 9.1.2006 pa bodo IZOLANI odigrali prijateljsko tekmo z prvoligaško ekipo TOMI PRESS BRONX v športni dvorani Burja na Škofijah ob 21 uri.
Rokomet
ZAiENM SE BOIZA OBSTANEK
V	soboto bodo na igrišče spet stopile izolske rokometašice, ki jih čaka težka in hkrati ena od odločilnih tekem v boju za mimo nadaljevanje prvenstva.
Ob 18. uri se bodo v dvorani v Kraški ulici pomerile z ekipo Kočevja. Navijači, pridite in pomagajte jim do pomembne zmage!
STOINIIA IMAMU IZOLSKIH ŠPORTNIKOV NA SHEMI
Kot v lanski, je tudi v letošnji smučarski sezoni Smučarski klub Izola pripravil smučanje za mlade izolske športnike. Tokratni smučarski izlet je bil organiziran v času novoletnih počitnic, v četrtek 29.12.2005, na izolanom znanem smučišču Zoncolan v Karnijskih Alpah.
Na izlet se je prijavilo kar 123 udeležencev, ki so se kljub sneženju in rani uri odpeljali v smeri Zoncolana. Čeravno vreme na samem smučišču športnikom ni bilo naklonjeno, so pokazali, da so vseeno »pravi športniki« in da znajo kljubovati tudi temu nasprotniku, ki jih je dobesedno zasipaval s snežinkami in ga na koncu premagali. Zmagala je mladost.
Ob opoldanski pauzi so se udeleženci okrepčali z »brioši« in poskusili srečo v srečelovu. Nagrad je bila kar nekaj, največja je končala v rokah, oziroma bo na njej končal Lan Babič, sicer član SK Izola, ki je zadel gorsko kolo, ki ga je v te namene podaril Kolesarski center Ritoša iz Izole. Po prijetnem smučarskem dnevu je sledil povratek proti domu, z mislijo, »vidimo se na naslednjem izletu, v tretje gre rado, mar ne!!!
Izlet je bila izpeljan s pomočjo pokrovitelja, podjetja DROGA KOLINSKA.
PLES JE OGREL LIVADE
Vsi člani plesnega kluba TITTY DANCE smo se 18. decembra, na božično plesni prireditvi "PRIŽGIMO VSE LUČI" poslovili od starega leta. Že sama beseda "ples" je navadno povezana s praznovanjem in tako smo se vsi naužili veliko lepega, plesalci smo si zaslužili "dober parket", z našimi plesnimi nastopi, pa smo publiki ponudili "čarobnost gibanja".
Ob tej priložnosti vsem prijateljem plesa želimo naj se vse lepe želje izrečene v teh dneh uresničijo v letu 2006! Srečno.
Vse ljubitelje "razgibanih ritmov" obveščamo, da je vpis novih članov možen tudi v mesecu januarju. Število vpisov je omejeno, zato predhodno pokličite na tel. št. 031 579 214 (od 1100- 14.00).
Mirna, PK TITTV DANCE, foto: Pero Pero
ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV, DA ALI NE P
Vprašanje, ki čedalje bolj kroži. Velikih stvari res ni slišati, namreč "glava" zveze ni najbolj aktivna. Nekaj gre sevada tudi na račun	članov	zveze,
razdrobljenost tako	otopi
potrebno	agresivnost do
CKPŠ-ja.
Seveda je veliko zakajev in marsikdo	tudi upravičeno
pokaže na tiste najvišje, saj je vodenje kluba ali društva že prava znanost in še kaj več. Zgodovina je morda res še samo za učbenike, vendar pa dobre (uporabne) stvari velja tudi kopirati.
Obstoj klubov je tesno povezan z gospodarstvom in tako veliko odgovorov že poznamo. Tudi tista, preprečiti ali zdraviti pozna odgovor.
• Iskanje dodatnih sredstev je vedno povezano s poznanstvi, če	ne	pa	so	starši tisti, ki
največkrat vzdržujejo klube in društva.
Panožne zveze se morda tudi kaj potrudijo, a	kaj	ko	so tudi same
odvisne od članarin. Morda Fundacija, morda.
Bolj razumljivo bi bilo, če bi CKPŠ nekaj svojih moči usmeril v stabilizacijo klubov,iskanje dodatnih sredstev.
Tudi razmislek o prednostnih panogah nebi bil odveč.
Enostavnejše	bi	bilo,	če	bi klubi res
enotnejše nastopali, pisanje poročil je tudi pomembno,	toda	ali	je	CKPŠ sploh
poskušal tudi kako drugače "razsvetlititi" svoje klube in društva.
Dilema, Zveza , da ali ne sploh nebi smela biti vprašljiva.
Morda, ob novem vodstvu, tako bolj povezani in tudi bolj agresivni.
^	POGLED
f\ S STRANI
Z/f	piše ŽARKO
'''■‘‘v"	za Kapučino Šporrt
Pa smo zopet na začetku, nekateri pa bodo stvari tudi nadaljevali. Med
temi je največ športnikov. Gre za priprave na drugi del prvenstva. Izolske rokometašice nadaljujejo že v soboto. Zelo pomembna tekma, Kočevje._______________________________________________
Ekipa našega selektorja se je za to prvenstvo dobro okrepila. Že nekaj prvenstev pa se ekipi srečujeta v težkih časih, borbi za obstanek v ligi. Koliko je premor koristil ekipi je težko oceniti, dobrodošel je bil zaradi poškodb, tekmovalnost je sigurno padla. V izogib nevšečnostim bo potrebno zmagovati vsaj doma. Položaj na lestvici ni najboljši, razlika v točkah pa še dosegljiva. Ker je vrh lestvice in prvo mesto že oddano, bodo naše prvakinje zopet vse stavile na Evropo. Vse spremembe, igralske in tudi tiste druge bodo pustile sled. Nekaj prednosti še ostaja, za naše razmere pa ostajajo neulovljive. Tudi pri drugih ekipah bo prišlo do sprememb in nič čudnega, če bo katera celo odpovedala. Evropa bo tudi moško obarvana, prvenstvo v Švici. Naša reprezentanca je pričela s pripravami v Velenju, že prihodnji teden pa pride tudi k nam v Koper. Že na začetku
standardno, poškodbe, zamude. Kaj lahko tokrat pričakujemo od naših? Vsi obljubljajo, da jih tokrat turnirski sistem ne bo oviral. Imena naših igralcev že nekaj pomenijo, zanašanje na usluge druhih pa je riskantno. Naše domače premire 2004 je skoraj nemogoče ponoviti, končno pa tudi ostali imajo želje. Priznati moramo, da so naši vložki v primerjavi z drugimi preskromni in zadovoljiti se moramo tudi s sodelovanjem. Konec koncev, tudi sodelovati še vedno nekaj velja.
Počakajmo, morda nas presenetijo, tudi tega so zmožni.
www.goldenindex.com
POKROVITEL]
A MT(P- TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
-Z- JL JL\/ J L JL 'V—# AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00
NA)POPULARNE|SI SPORTNI(K)CA IZOLE
ŠE dober teden dni nas loči od razglasitve najpopularnejše športnice in najpopularnejšega športnika Izole za leto 2005. Akcijo seveda poznate, sa. smo jo tudi letos pripravili v sodelovanju z Zvezo športnih društev Izola. ZAdnje čase so se glasovalci zelo razživeli, nekateri pa so se dobesedno organizirali in nas zasipavajo z glasovi po elektronski pošti.
Najbolj aktivni so v namiznoteniškem klubu, zadnje čase pa so sc zbudili tudi rokometaši. Pogrešamo pa malonogometaše in jadralce ter veslače.
Nič še ni zamujenega, zato pohitite!!!
Postopek izbire je še naprej tradicionalno sodoben. Tisti, ki nimajo interneta bodo lahko izrezali kupone iz Mandrača in jih poslali na naslov Mandrač, Veliki trg 1, ali pa jih kar odložili v poštni nabiralnik na tem naslovu, tisti s priključkom pa bodo seveda glasovali po elektronski pošti na naslov: urednistvo@mandrac.com. T Povejmo še, da bomo najpopularnejše razglasili in nagradili v ponedeljek 16. januarja 2006 v preddverju Kulturnega doma v Izoli ob 18.00 uri.
X............:..
NA)PORULARNEJS(l)A
IZOLE
Kupon št. 1
SPORTNI(K)CA
Najpopularnejša športnica:
Najpopularnejši športnik:
50 let Pomorskega muzeja
TUDI ULIČNI MUZE) V IZOLI |E NJIHOVO DELO
Petdeseto	obletnico	delovanja	Pomorskega muzeja
»Sergej Mašera« Piran so muzejski delavci obeležili s kar nekaj pomembnimi dogodki, ki so potekali skozi vse leto, v decembru pa so izdali še spominski zbornik z naslovom Odprti k morju, ki so ga posvetili svetovno znanemu baletnemu paru Pii in Pinu Mlakarju ter ustanovitelju in prvemu ravnatelju muzeja dr. Miroslavu Pahorju.
Zbornik, ki ga je uredila muzejska svetovalka Duška Žitko, je opremljen z bogatim slikovnim gradivom in na 124 straneh prinaša poljudne prispevke o nastanku in razvoju muzeja ter o načrtih v bodočnosti. Nadja Terčon spregovori o usmeritvi strokovnega dela v zgodovino pomorstva in predstavi delovanje Oddelka za novejšo zgodovino pomorstva ter Zbirko NOB in slovenski partizanski pomorščaki, piše pa tudi o ribištvu in ribji predelovalni industriji ter o novem Uličnem muzeju in Zbirki ladijskega modelarstva v Izoli
Snježana Karinja piše o arheološki zbirki, arheoloških izkopavanjih in podvodnih raziskavah ter o poletni šoli arheologije in pomorske zgodovine, ki že od leta 1995 poteka v mestecu Cattolica blizu Riminija v Italiji in se je večkrat udeleži tudi muzejska arheologinja iz piranskega Pomorskega muzeja.
Bogdana Marinac v prispevku Kako so živeli pomorščaki predstavi delovanje Oddelka za etnologijo pomorstva.
Zora Žagar piše o Muzeju solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljskih solin in o etnološki zbirki v Tonini hiši v vasi sv. Peter, kjer je predstavljen oljčni mlin ali torklja ter bivalna kultura te istrske vasi.
Duška Žitko	predstavi bogate	umetnostne	in kulturno	- zgodovinske
zbirke, ki obsegajo vse od ladijskih modelov, ladijskih polen, slik marinističnega slikarstva, votivnih podob do grafik, fotografij, meščanskega pohištva, hladnega in strelnega orožja iz beneškega obdobja in drugo gradivo. Posebni poglavji nameni Tartinijevi spominski sobi in Pomorski muzejski zbirki v vili sv. Marka v Portorožu, kjer je locirana stalna muzejska razstava edinega slovenskega pomorskega ladijskega prevoznika Splošne plovbe Piran. Spregovori tudi o muzejski pedagoški dejavnosti, ki	so	ji muzejski	delavci že	od vsega začetka namenjali
posebno skrb	in	pozornost ter	tako gradili most med	preteklostjo in
sedanjostjo in	v	okolju, kjer	se je staro	prebivalstvo	izselilo, novim
prebivalcem privzgajali pozitivni odnos do okolja ter širili vedenje o kraju, njegovi preteklosti in načinu življenja.
O modelarski, preparatorski in konservatorsko - restavratorski dejavnosti pišeta Duška Žitko in Ciril Bratuž. O knjižni dediščini v Pomorskem muzeju, kjer je poleg fonda stare mestne knjižnice nastajala še nova priročna strokovna knjižnica, edina specializirana za pomorstvo v Sloveniji, sta pisala Igor Preši in Ksenija Petaros Kmetec.
V	zborniku so med poljudnimi prispevki objavljeni še odlomki iz ladijskega dnevnika Pie in Pina Mlakarja Napisala sta ga leta 1986, na njunem zadnjem križarjenju z jadrnico Galeb, ki sta jo kasneje podarila prav Pomorskemu muzeju Piran. Njun dnevnik je v zborniku dobil tudi posebno grafično podobo, saj je natisnjen v obliki valov ali odsevov svetlobe in bokov jadrnice v valovih. O tej prvi muzejski jadrnici je prispevek napisal Uroš Hribar in poudaril, da je jadrnica pomemben dejavnik pri promociji Pomorskega muzeja ter da nameravajo z njo še naprej sodelovati na vseh regatah starih jadrnic in drugih regatah odprtega tipa v severnem Jadranu.
O darilni listini ter o zgodovini jadrnice, ki je bila zgrajena leta 1936 v Trogiru, je pisal tudi Pino Mlakar, o zmagovalni udeležbi Galeba na regati starih bark Intemautica 2003 pa dr. Boye Meyer-Friese. Obiska trojambomice »Sta. Eulalia« v Piranu se je v svojem prispevku spomnil Peter Čerče. Trojambomica je v Piran priplula septembra leta 2002, ob priliki XI. trienalnega srečanja ICMM, Mednarodne konference pomorskih muzejev, katere član je od leta 1996 tudi Pomorski muzej Piran. Pomorski muzej se je udeležil tudi drugih mednarodnih projektov v Grčiji in Italiji, sodeloval pa je tudi na mednarodnih simpozijih v Italiji, Franciji, na Poljskem, v Philadelphii, na Hrvaškem ter v Španiji.
V	projektu ECOS- OUVERTURE - ALL ABOUT SALT - ALAS so poleg Slovenije, ki jo je zastopal tudi Pomorski muzej Piran, sodelovale še Grčija, Portugalska in Bolgarija, njihov cilj pa je bil ohranitev, revitalizacija in primerna predstavitev tradicionalnih morskih solin.
V	poglavju Ko oživijo spomini se svojih nekdanjih dni v muzejski službi in svojih sodelavcev spominjajo Ilonka Hajnal, Zdravko Marenčič in Irena Dolinšek. Prispevkom sledijo kronološki seznami nastajanja stalnih zbirk in občasnih razstav, arheoloških izkopavanj in raziskav, arheoloških kopenskih in podvodnih topografskih raziskav in drugih del, seznam izdanih katalogov, občinskih, državnih in mednarodnih priznanj ter
preglednice števila obiskovalcev v posameznih enotah muzeja po letih, v seznamu zaposlenih pa izvemo za imena vseh, ki so kdaj bili člani kolektiva v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran. Zbornik je izšel v 700 izvodih, nekaj prispevkov je v celoti tudi v italijanskem in angleškem jeziku, vsi pa imajo povzetke v obeh tujih jezikih.
»Negujte morje, negujte vezi celotne naše domovine s tem koščkom obrežja, študirajte in dokazujte, da smo bili od nekdaj pomorski narod in da je skrajni čas, da to zopet postanemo. Zdi se mi, da bi morala biti ta misel vodilna misel naših muzejskih delavcev za nadaljnjih 25 let«, je v svojem govoru ob 25. obletnici muzeja nakazal pot razvoja muzeja dr.Miroslav Pahor. Muzejski delavci so petindvajset let pogumno sledili tej viziji, kar dokazujejo tudi s prispevki in poročili o pVehojenih poteh v zborniku Odprti k morju. Da se pot še ni končala, o tem pričajo njihovi načrti za pridobitev in ureditev sedanjega skladišča soli Monfort v Fizinah pri Portorožu v nov, sodoben pomorski muzej. Novi prostori bi nudili veliko boljše razvojne možnosti, saj sedanja palača Gabrielli ter vse dislocirane enote muzeja ne nudijo dovolj razstavnega prostora za predstavitev slovenske pomorske zgodovine, pomorskega gospodarstva in ladjedelništva, manjkajo pa tudi ustrezni prostori za druge pomembne muzejske dejavnosti, od hranjenja do prezentacije gradiva. Zato je gornja misel dr. Pahorja aktualna še danes in upajmo, da bodo muzejskim strokovnjakom znale prisluhniti tudi druge ustrezne službe.
Špela Pahor
bi I w wlUM /nova dvorana pri reševalni postaji/ Petek, 6.1.2006 ob 21.00
^ ^ koncert
ZAKLONIŠČE PREPEVA
Petek, 6. januarja ob 21*$0
ROCKNROLL FESTA
Thunderbabies The Real Things
Koncert dveh ljubljanskih skupin, ki prisegajo na garažni rock'n'roll, glasbo poznih sedemdesetih let in seveda izročilo Iggyja Popa.
Ponedeljek, 9. januarja ob 21 «30
FxPxOx + D EMO NCR ATS + THIS HOME IS PREPARED
(vsi Makedonija)
Koncert treh makedonskih straightedge hardorovcev. Precej old school, precej emocionalno in precej jezno. Predvsem FxPxOx so zelo hvaljeni in že nekako ime med podzemnimi spletnimi fanzini, ki se ukvarjajo s to tematiko.
Petek, 13. januarja ob 20.00, kulturni dom Izola
Sng Nova Gorica in Kosovelov dom Sežana
Radoslav Zlatan Doric
KAKO SMO HKURAOI TOVARIŠA TITA
Režiser: Marjan Bevk
Igrajo : Gojmir Lešnjak Goje, Teja Glažar, Miha Nemec, Branko Ličen Nova uspešnica, duhovit prikaz druge polovice prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji. Dogajanje je postavljeno v današnji čas: dva zaljubljenca v "lik in delo največjega sina naših narodov in narodnosti", v Bifeju pri tovarišu Titu, proslavljata Titov rojstni dan, nekdanji dan mladosti.. Avtor se enako posmehuje privržencem Tita, kot njegovim nasprotnikom ...Duhovita igra Gojmirja Lešnjaka Gojca prikaže širok razpon zniansiranih izraznih sredstev radoživega komedijanta, imitatorja in kdaj tudi hrupnega ljudskega burkeža..
Vstopnina: v predprodaji: 2.300 SIT, študentje, upokojenci; 2.100 Sit, na dan predstave: 2.500 Sit, popusti: 2.300 Sit. Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga Izola, tel. 641 84 39 7 od 10.00 do 12.00 od 17.00 do 19.00 sobota od 10.00 do 12.00
VLJUDNO VABLJENI
na predavanje,
ki ga bo imei Etbvard Lucie-Smith (London)
z naslovom
»The Variable Identities of Art« / »Spremenljive identitete umetnosti«,
ki bo v ponedeljek, 9. januarja 2006, ob 17.00 uri
v veliki predavalnici Univerze na Primorskem,
Fakultete za humanistične študije Koper, na Glagoljaški ulici 8 (v nadstropju fakultete).
Edvvard Lucie-Smith (roj. 1. 1933 v Kingstonu, Jamajka) je svetovno znan umetnostni kritik, pesnik, romanopisec, življenjepisec in fotograf ter avtor številnih knjig, med katerimi so: Art Today, The Thames and Hudson Dictionary of Art Terms, Symbolist Art, Movements in Art since 1945, Sexuality in Westem Art, Latin American Art of the 20th Century in Art Tomorrovv. Njegove knjige so izšle v številnih jezikih, med drugim v francoščini, nemščini, nizozemščini, portugalščini, danščini, švedščini, norveščini, srbohrvaščini, arabščini, korejščini, kitajščini in perzijščini. Pred nedavnim je v Atenah pripravil razstavo "Ko bogovi postanejo ljudje". Edward Lucie-Smith je svetovno najbolj objavljan avtor knjig o umetnosti.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava nakita, okrasnih in uporabnih predmetov
V vitrini ustvarjalnosti svoje izdelke razstavljajo: Marina Kurtinj Dori Burubu, Julija Švagelj Mežnar, Lili Stevanovič, Snježana Karinja, Metka Žugelj, Ida Polh
Rodoslovci!
Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo
v četrtek, dne S.januarja 2005 ob 16.uri v Mestni knjižnici Izola
Vabljeni
D.Slekovec
fotografska razstava- Pretorska palača v Kopru
JAKA JERAŠA »Hotel Palače«
VLADIMIR VUKČEVIČ
prostori
Spomeniškovarstvenega centra
Trg francoske revolucije 3 Ljubljana
galerija
ART SOCIETV
razstavlja nemška slikarka
MARA
Btrcor
Prijetno vabljeni.’v	-
deželo knjig v f • li R l? J Q izolsko knjigarno, 'L Ji D iVn O
Kelda Ste >k I 'ojskd	7
ioi Rbtvfc.

F
URNIK! od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135
.vln PRI N AS LAHKO DOLANI MET in NOB "SVOBODA
KINO ODEON -Art kino
5,n w.620.30 MELINDA IN MELINDA
Icilja in scenaiij: umili mleti / linji: Ulita Nitchell, Vlili Krnil, Oblic Senilni, imama Peet liftnni lee Niller
Neutrudni Woody Allen nas spet zabava z intelegentno nevrotičnostjo.
s.-o. 1200616nno HARRV POTTER IN OGNJENI KELIH
Užila: Nike Neiell / Scenarij: sieien klues ne nmann II. leilim
linje: Daniel lalelitfe, lupen Erlnt Emma Vlatsin, U66ie Cnltnne, lalpti fiennes, Niehael Gambin. BrenUn Gleesen. lesnn Isaacs, Garv Oliman, klen liekmaa, Nape Smith Ur.
Harryja Potterja četrto leto šolanja znova čakajo številne zahtevne preizkušnje, saj ognjeni kelih določi, da bo Harry zastopal Bradavičarko na turnirju najbolj slavnih evropskih čarovniških šol. Ta čast pa s sabo prinese tudi veliko odgovornost in Harry mora uporabiti vse svoje čarovniško znanje, da premaga številne nemogoče naloge......
i.-io.i.2oo6eb20.301U20066616.00 ZGODBA 0 DVEH SESTRAH
ležija In scenaiildi-iun Kirn / linje: Kep-su Kirn, lum-ah Km. Su-leen Lim
Presenetljiva grozljivka iz Koreje, prava žanrska poslastica o bolni duševnosti in zamolčanih družinskih skrivnostih
Sestri se po določenem času, ki ga preživita na psihiatričnem oddelku, vrneta k očetu in kruti mačehi. Doma pa se morata spopasti z mačehinim zlobnim in obsesivnim obnašanjem, poleg tega pa njuno okrevanje moti še duh, ki se začne vmešavati v družinsko življenje.
12.-13.12000662030 ter 1U200Ge618.30 DREVO SORODNIH DUŠ
ležija in scenarij: laami Kaiase / Urala: Kabel Fukunasa, luka Hala. Utsuhisa lamase, Uaml Uiase, Kanaka llmchi
Štiričlanska družina Aso - mati, oče in sinova dvojčka - živi v stanovanjski četrti starodavne japonske prestolnice Nare. Nekega poletnega dne, na dan festivala, posvečenega bogu Jizo (zaščitniku otrok, nosečnic in popotnikov), Kei, eden izmed dvojčkov, nenadoma izgine ... Kakor bi ga vzeli bogovi. Tistega dne življenje družine zastane. Pet let zatem; sedemnajstletni Shun je zdaj dijak, obiskuje tudi umetniški krožek. Slika portret svojega brata v naravni velikosti. S prijateljico iz otroštva, Yu, sta si zelo blizu, toda boleče skrivnosti jima onemogočajo, da bi njuno prijateljstvo dobilo krila. Yu nekega dne izve podrobnosti o svojem rojstvu, Shun pa se seznani z bratovo usodo. Skrivnosti, zaklenjene globoko v njunih srcih, počasi izgubljajo svojo dušečo moč.
12.-13.t2006l617.00 In 1U200GI62030 ter 19-15.l2006e617.0oKING KONG
Reriji: Peter lickson / Isnln: Uomi Ntns. Iick Black. Mrien irodj, Ud! Serklt. Iimie Bell Kile Chintller loto Clun idr.
Pogled v kuhinjo	v
ISTRSKE DOBROTE ZA PRAZNIČNE DNI
Pred božičnimi prazniki nam je Nada Morata prinesla v uredništvo nekaj zanimivih receptov za praznične jedi Ker je bil Mandrač takrat že nared smo jih prihranili za ponovoletni čas. Verjemite, tudi zdaj so dobre.
FIGOV HLEBČEK
Sestavine: doma posušene fige zmelji, dodaj belo vino in zrezane mandeljne. Oblikuj v hlebček, ki ga potem reži na rezine.(NM: Lahko oblikuješ manjše hlebčke ali kroglice in jih okrasiš z mandeljem). Po receptu Gurmanovih iz Čedelj (Korte)
FRITLE ALI FANCUI
Cvrtnjaki obmorskih krajev, tam kjer je doma oljčno olje - pripravljali so se ob božiču, ko je to priteklo iz torkelj.
Sestavine: 500g moke, 20 g kvasa, 2 rumenjaka, 80 g rozin (lahko se 200 g grobo naribanih ali na kocko zrezanih jabolk), 50 g sladkorja, 25 g mletega sladkorja (posip), 20 g masla, 1,5 - 2 dl mleka, 0,5 dl žganja, limonina lupina, 5 g soli, 5 dl olja (cvretje). Testo mehko vtepi in pusti vzhajati. Zajemaj z žlico in dajaj v vrelo olje.
Recept je iz knjige ISTRSKA KUHINJA, gastronomsko - turistični vodic, 1983
FANCUI Z DUŠO
V Barkovljah delajo slane "fritle", nadenejo jih s slanimi fdeti.
Povedala teta Pavla.
HROŠTOLI (ŠTRAVBE)
Sestavine: moka, rumenjak in 1 celo jajce, mleko, žlica sladkorja, vino, malo masla, olje za cvretje. Zamesimo kar trdo.
Izdelani po receptu Marije Panger iz Kort. Skoraj vsaka gospodinja ima svoj recept.
MORNARIŠKI KRUH ALI KOPRSKI BUZOLAJI (PRESTE)
Sestavine:"Meti aqua, meti zugaro, meti farina, e faremo busolai fin doman matina.",
Izdelano po receptu iz Primorskih novic, 2002. Recept za preste je v zgoraj omenjeni Slovenski kuharici. Preste so lepe za božično drevesce.
MEDENO PECIVO
Sestavine: 30 dkg moke, pol pecilnega praška, 2 celi jajci, 2 žlici medu, 10 dkg orehov (mandeljnov ali lešnikov; lahko tudi limonine in pomarančne olupke, NM)
Zamesi čvrsto testo, naredi 3 ozke in dolge štručke, peci 40 minut pri 160 stopinjah. Še toplo nareži z ostrim nožem na rezine. Mrzlo se zaradi medu strdi.
Izdelano po receptu Tončke Kosovel iz Tomaja.
ŠARKELJ (ITALIJANSKI PANETON) IN POTICA
Oblika boljšega kvašenega kruha z maslom, rumenjaki, rozinami, lupinicami limone in pomaranče, italijanski pa s kandiranim sadjem.
Pri nas poznamo končan kruh. Ponekod mu pravijo poprtnik. ponekod ga krasijo s testenimi jaslicami (božičnik). Najboljša oblika obogatenega "kruha" pa je potica, v Slovenski Benečiji imenovana gubana.
ISTRSKE ZELENJAVNE MULCE
Sestavine: 1 kg čebule, 30 dkg peteršilja, 3 kg blitve, 2 kg ohrovta, 3 kg riža, 1,5-2 litra krvi, sol in poper po okusu. Lahko dodamo por (4-5 glavic) in koramač (10 dkg). Kako se jed pripravi: Vso zeljenjavo operemo in sesekljamo. Na masti prepražimo čebulo in peteršilj, nato vso zelenjavo. Posebej skuhamo v slani vodi riž (do 4 m, neraskuhanljivega več časa). Vse ohlajeno zmešamo in dodamo kri. Polnimo čreva, a ne preveč, ker sicer pokajo. Prebodemo jih, da spustimo iz njih zrak. Kuhane so v približno pol ure - kadar spustijo maščobo in ne vec sokrvice. (NM:Na Krasu pa tudi v bližnjih Sergaših naredijo sladke. Polnjene so z rižem in rozinami.)
Po receptu Marije Panger (64) iz leta 1999.
POLENOVKA NA BELO (BAKALA)
Sestavine: 400 g polenovke, 3 dl oljčnega olja, 30 g česna, lovorov list, 20 g soli, 3 g popra, sesekljan petršilj
Polenovko dobro potolčemo z lesenim kladivom in jo čez noč namakamo v vodi. Kuhamo jo v slani vodi, ki smo ji dodali del česna v strokih in lovorov list, dokler se ne zmehča. Izvlečemo kosti in odstranimo čme kožice ter ponovno tolčemo, dokler ne postane podobna pireju. Ostanek česna pražimo na olju in dodamo k polenovki. Posolimo, popopramo, dodamo petršilj in ob stalnem mešanju dolivamo vroče olje. Polenovko ponudimo kot samostojno jed, v Slovenski Istri ponavadi s polento, v drugih delih Istre tudi z "bleki" (posuticami). Lahko jo ponudimo tudi za predjed. To je izrazito postna jed: predbožična, pepelnična, velikopetkova. Nekoč so jo ponudili tudi, ko je s torklje priteklo prvo olje.
Recept je iz knjige ISTRSKA KUHINJA, gastronomsko - turistični vodič, 1983
Recepte je zbrala Nada Morato, Korte 2005
ULIČNI RECEPTI DE LUXE
Če bi radi za svojo zbirko in za večje užitke ob pripravi uličnih jedi MArjana Motoha kupili De Luxe izdajo omenjenih Uličnih Umetniških receptov, potem se oglasite v ateljeju MArjana Motoha v Ljubljanski ulici in osebno vam bo umetniško dodelal kuharico pa še razkril podrobnosti svojih receptov.
Se namig nejevernim tomažem: Preverite katero slovensko kuharico so največkrat ponatisnili in videli boste, da kuhalnica ne pade daleč od štedilnika.
Prepričajte se. Cena je brez ponovoletnega popusta.
S CVETKO NA POTEP
ČE IMAM JAZ ČAS IN GA IMA TUDI CVETKA, GREVA SKUPAJ NA KAVO. DOSTIKRAT SE ZGODI, DA POPOLDAN NIMAM ČASA,
KER IMAM DELO DOMA. CVETKA PA IMA PONAVADI ČAS, KER ŽIVI V DOMU UPOKOJENCEV.
KO SE ZMENIVA, DA GREVA, JO GREM ISKAT V DOM. ONA POVE SESTRAM, DA GRE VEN IN DA PRIDE DO VEČERA NAZAJ. POTEM SE ODLOČIVA, KAM BOVA ŠLA. NAJVEČKRAT JO MAHNEVA K "ANČKI". TAM SE USEDEVA NOTRI, IN NAROČIVA. JAZ PIJEM BELO KAVO, CVETKA PA ČRNO. ČEPRAV JE MOJA SODELAVKA, SE NE POGOVARJAVA O SLUŽBI.
PO KAVICI GREVA VSAK PO SVOJE. S CVETKO GREM RAD VEN, KER JE DOBRA, PRIJAZNA IN ME SPRAVI V DOBRO VOLJO.
SANDI
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper.
Felice 2006!
Bravo Presidente!
Che dire di questo freddo, piovoso, intrigante e poco allegro inizio d’anno? Se le prossime settimane dovessero essere come quella che ha preceduto la notte di S. Silvestre e come questa che gia domani ci fara incontrare la Befana, allora si che avremo un bel daffare per dimostrarci ottimisti nelfattendere la venuta di sua maesta 1’Euro e -contemporaneamente - di veder scomparire, assieme a Schengen, anche Pultima traccia dei famigerati “graničari”, tuttora simboleggiati dalle rampe funzionanti ai posti di blocco di Scoffie-Rabuiese.
Tanto per non lasciarci andare oltre quello che dovrebbe essere un sano vivere sperando e lavorando, vogliamo in questa occasione proporvi una porzione della nostra antica saggezza isolana e istriana, sintetizzata in una serie di proverbi e modi di dire che dovrebbero farci riflettere per il passato e ancora di piu per il futuro:
Un ano gd piu giorni che luganighe
Fin che se gd fid, se gd speransa.
Con tanto se godi, con poco se vivi, con gnente se mori
Chi se fida del Loto, no mdgna ne criido ne cbto
Ddrghe Jogo al finil par copdr i sorsi
A gd Fanel, ma a xe sensa brdghe Chi se Id da se imbroda A ghe xe sempre un piu fiirbo de ti. Busia tira busia.
Cdn no mdgna cdn.
Come te fara, cusi te vara
Chi se gd scotd con l'aqua calda, gd paura anca de quela giasdda
Chi che gd creansa campa, chi che non ne gd ancora meio
No se pol far cagdr el miis per fdrsa Chi pol pol, mbna chi no ciol Chi xe coibn che stdghi a časa
Mi fa piacere ricordare in questi primi giorni del nuovo 2006 un breve pensiero lanciato alla vigilia del Nuovo Anno dal presidente della Repubblica Italiana, Carlo Azeglio Ciampi. Quest’anno, nel rivolgersi agli italiani che vivono fuori dallo Stato nazionale, ha voluto ribadire soltanto Pimportanza della propria identita. Ed e proprio per questo che gli siamo grati, noi, che viviamo ormai da sempre circondati da sentimenti di tolleranza e di malcelata sopportazione, e, pur invocando convivenza e rispetto reciproco, spesso costretti a magnificare Paltrui e a castigare il proprio. A tutti, Carlo Azeglio Ciampi, ha saputo dare una lezione di coerenza e di obiettivita: “Ci uniscono e ci danno forza- ebbe a dire - il nostro ingegno, il nostro estro creativo, la nostra passione al lavoro. Ed e di conforto il senso della identita italiana che anima le nostre comunita. Quello che mi ha sorretto, e che ho cercato di trasmettervi, e Porgoglio di essere italiani. Siamo eredi di un antico patrimonio di valori cristiani e umanistici, fondamento della nostra identita nazionale.” Bravo presidente!
Silvano Sau
Anno innevato, anno fortunato?
E, naturalmente, a tutti Paugurio di un 2006 pieno di salute e benessere!
La neve a /sola a fine dicembre 2005
Foto: C. Chicco
La rcdazionc
II 2005 si e concluso a!la nostra scuola elementare con un bello spettacolo che ha attirato un folto pubblico nella palestra di via Rivoluzioned’Ottobre. Genitori, nonni,fratelli, sorelle eamicihanno applaudito gli esecutori cbe, sotto la gnida dei loro insegnanti, hanno preparata un programma ricco e vario. Ben curata la festosa scenografia, bravi e simpatici gli interpreti, a partire dai sempre spontanei bambini della Scuola materna VAquilone. I vari gruppi e classi si sono esihiti in recite, canti e balli che hanno resa allegra e festosa V atmosfera. Alki fine, prima degli auguri e dei saluti, il Preside, dr. Luciana Monica, ha premiato i lavori scelti per la puhblicazione ne! ca/endario 2006. A tale proposito ha colto 1’occasione per ringraziare pubblicamente gli sponsor che hanno contribuito alla realizzazione di ([nest 'opera che quest ’ano sipresenta con una nuova veste tipografica.
Marino Maurel
Non c'e piti religione
In Slovenia, soprattutto a Isola, esiste veramente un alto grado di disoccupazione? O e alto il numero degli scansafatiche? Secondo le nostre esperienze fatte in guesti ultimi tempi, siamo podati a propendere per il secondo nostro interrogativo. Infatti, abbiamo conosciuto un imbianchino che nel bel mezzo del lavoro ti dice di dover andare a časa a prendere un pennello e poi non lo vedi piu pergualche giorno. Poi, abbiamo avuto da fare con un elettroinstallatore che doveva sostituire un interruttore e che ha dato 1'avvio ai lavori senza essere fornito del materiale necessario. Per andare a prenderlo ci ha messo una giornata e mezza. Sicuramente šara andato a sbattere in gualche osteriae "tanti saluti alla premiera". Successivamente abbiamo avuto a che fare con due "specialisti" in impianti di condizionamento deiraria. II primo ci ha trattati da "vacca lattifera" senza pero risolvere il nostro problema. Cosi siamo stati costretti a optare per un secondo (uno che denigrava il lavoro del primo) e che, bonta sua, ci ha prešo peri fondelliperalcune settimane prima di risolvere il nostro problema. Ora non ci rimane che sperare che le sue promesse abbiano un riscontro positivo in guella che e stata la nostra problematica. E dopo tutto cio abbiamo ancora il coraggio di parlare di disoccupazione galoppante. Non sarebbe forse ilcaso di parlare di menefreghismo incallito?
Gianfranco Siljan
Inaugurazione della mostra “Percorsi istriani”
Venerdi 23 dicembre scorso, a Palazzo Manzioli, su organizzazione della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola, e stata inaugurata la mostra “Percorsi istriani”. Ad esporre i propri lavori i pittori Elsa Delise di Trieste, Livio Zoppolato, nato a Buie e residente a Trieste, la nostra connazionale Fulvia Zudič di Pirana e Martina Žerjal di Isola. Tutti e quattrogli artisti sono conosciuti alpubblico della nostra regione e vantano numerose mostre personali e cotlettive in ambito nazionale ed internazionale con ottime referenze artistiche anche dalla critica piu quali/icata. // linguaggio delle opere spazia da! concreto a! suggestivo e al contemporaneo. Il tutto ambientato nella magica terra istriana. La mostra rimami aperta fino a! 13 gennaio 2006.
Testo e foto C. Chicco
Si dice e non si dice...
Cos’e 1'igiene? Diciamo che 1'igiene e la parte della medicina che studia i modi appropriati per evitare malanni dovuti alla mancanza di pulizia e i mezzi perconservare lasalute grazieaH'osservanzadi precise norme. Non e del tutto corretto quindi l'uso di "igiene" con il significato generico di "pulizia". Ci auguriamo tanto di non arrivare aH'"igieneurbino".
G.S.
attivitA comunitarie
BIBLIOTECA
La biblioteca e la sala di lettura di Palazzo Manzioli
e sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedi al venerdi dalle ore 16.30 alle 19.30.
La Biblioteca Civica di Isola
(Via Fronte di Liberazione 15) invita i bambini dai quattro anni in poi alle ore della favola in lingua italiana che hanno luogo ogni mercoledi alle ore 17 nella Sala cristallina delle fiabe.
MOSTRE
Palazzo Manzioli, fino al 13 gennaio 2006 PERCORSI ISTRIANI Espongono Elsa delise, Livio Zoppolato, Fulvia Zudič e Martina Žerjal.
// Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia
tel., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32
www.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALNE
SO BILI KOLEDNIKI?
V	noči na 2. januar je nekdo vlomil v leseno barako postavljeno v enem izmed vinogradov v Izoli in ukradel udarni vrtalnik, tri električne kotne bruse, agregat in nekaj rezilnih plošč. Lastnika je oškodoval za 70 tisočakov.
IZSILIL JE PREDNOST
Popoldne se je v Jagodju zgodila prometna nesreča. 84 letni možakar je vozil avtomobil in v križišču izsilil prednost 35 -letnemu motoristu. Ta je trčil v avtomobil in se pri padcu lažje poškodoval. Oba sta bila preiskušena z alkotesterjem, ki pa ni pokazal prisotnosti alkohola. Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico Izola, povzročitelja pa bo kaznoval prekrškovni organ.
PREVERJAJO PODATKE
Na prehodu za pešce pri izolskem pokopališču je v večernih urah prišlo do hude prometne nesreče s pobegom. Voznica avtomobila Fiat Punto (lahko tudi VW-Polo), zelene barve, KP registracije z izolskim grbom je zbila peško in s kraja pobegnila. V izolski bolnišnici so ugotovili, da je 26-letna peška huje telesno poškodovana. Pobegla voznica naj bi bila stara nad 40 let, ima rjave lase s svetlimi prameni, nosi očala z dioptrijo. Vozilo naj bi bilo poškodovano po sprednji desni strani (vetrobransko steklo, vzvratno ogledalo).
Policisti so blizu odgovora, kdo je nesrečo povzročil, vendar še preverjajo nekatere podatke o samem poteku dogodkov in o tem, kako je do nesreče sploh prišlo.
VSE ZA SILVESTROVANJE
Do sedaj neznani storilec je v noči na 29. december vlomil v enega izmed gostinskih lokalov v Izoli. Iz notranjosti je ukradel CD predvajalnika znamke Pioneer PRO 200, CD predvajalnik znamke Tehniks, več steklenic piva in žganih pijač. Škodo lastnik ocenjuje na 800.000 SIT.
STAREJŠI NEVARNEJŠI
V	dopoldanskih urah sta se, zaradi uporabe parkirnega prostora sprla 34 in 66-letni Izolan. Med sporom je starejši grobo prijel mlajšega in mu pri tem strgal srajco, nakar se je s kraja odpeljal. Kršitelju bodo policisti spisali obdolžilni predlog.
PRIJATELJ JE KRIV
Na policijsko postajo je pokličal krajan iz Dobrave in sporočil, da je udeležen v prometni nesreči z materialno škodo. Kot povzročitelja je naznanil njemu sicer neznanega človekovega najboljšega prijatelja. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da so lastniki svojega ljubljenca pustili brez nadzora, ta pa je samovoljno odšel na potep po Izolskih cestah. Zoper lastnike sledi ukrep po Zakonu o zaščiti živali.
AVTO BREZ MOTO ŠOLA
V	času božičnih praznikov je neznani storilec ali storilci ukradel dve motorni kolesi (Honda KP G9-74 in Kawasaky KP G3-58), ki so ju uporabljali v izolski avto šoli. Motorja sta očitno postala novoletno darilo neznanim storilcem, kijih seveda vneto iščejo.
ADAPTACIJA NA GLASEN NAČIN
Spor se je vnel tudi med stanovalcem in izvajalcem adaptacijskih del v enem od stanovanjskih objektov, v centru Izole. Ker so »padale« tudi težke besedo bo tudi o tem končno besedo izrekel Okrajni sodnik
NISO GA ULOVILI
Na policijsko postajo je poklicala mlajša Izolanka in povedala, da po premikanju kljuke na vhodnih.vratih vidi, da hoče nekdo na silo vstopiti v stanovanje. Na kraj odhitita policista, ki na omenjenem naslovu zasačita in nekaj sekund tudi opazujeta početje (skakanje na kljuko) povzročitelja strahu in tegob dekleta, ki jih je poklicalo na pomoč. Ko ju je storilec opazil pa jo je na hitro ucvrl. Bil je hišni maček.
STATISTIKA
Med tednom so policisti obravnavali še pet poškodb vozil na pairkirišču, tri prometne nesreče,, odredili dva strokovna pregleda na alkohol, odredili pridržanje ene osebe zaradi nadaljevanja s kršitvijo pod vplivom alkohola, in eno kršitev javnega reda in miru v družini
ALKO LESTVICA
Policisti so beležili vsega dva presežka v tej smeri. Zmagovalec je napihal zelo dobrih 0.96 mg/l, drugouvrščeni pa 0.55 mg alkohola na liter krvi.
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
■	Oddam 2 sobno stanovanje v Izoli paru brez otrok za daljši čas. Informacije na tel. 05 641 86 04
-	ODDAMO poslovne prostore v ind.Coni v Izoli (nekdanja hala Male Opreme-v celoti obnovljena), od 40 do 200 m2 -s 01.01.2006, primerni za trgovsko ali pisarniško dejavnost; tel. 051 -313 990.
-	Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117.
-	Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040888 623
-	Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
■	V centru Izole, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon, priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovoru. Telefon: 040 264-195, Robi.
Motorna vozila
-	Ugodno prodam kombi Peugeot Boxer, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč km. tel 041 707621
-Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041 321 627
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem). 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708 -
Delo
-	Inštruiram ITALIJANŠČINO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo. Mob 031 656 553 (info. med 10.00 in 20.00 uro ) Maruška
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739
-	Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279
-	Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarica PRAVA TEL. ŠTEVILKA 040 888-518
-	Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Brezplačnoodstopim trajnožarni štedilnik na trda gorivaKiperbusch in termoakumulacijsko peč. Pogoj da odpeljete oboje naenkrat s svojim prevozom! Izola, Livade, pritličje. 031 346220-
-Domače vino refošk in malvazijo z Baredov ter domače aromatizirano žganje je dobro imeti pri roki med prazniki. Zase in kot darilo drugim. Dostava v enem dnevu. Naročila na 041 613 299.
-	Podarimo lepo mlado mucko navajeno hišne čistoče. Je zelo igriva in simpatična, primerna tudi za v stanovanjc.040/896-538
-	Računalnik Pentium, torbo za notesnik, rač.programe,rač. igre ugodno prodam. Nudim tudi inštrukcije tel: 05 64 15 818
Prodam otroške smuči Elan (128 cm) z vezmi, palicami in smučarskimi čevlji Alpina (245 cm) ter čelado Scott za 35.000 sit. tel: 031 357 060
-	Oddam termoakumulacijsko peč. Za prevoz poskrbite sami tel: 05 64 13 072
-	Opremo (police in prodajni pult) za manjšo trgovino prodam Oprema sestoji iz prašno banane kovinske konstrukcije ter polic in prodajnega pulta iz naravnega bukovega lesa. Na voljo je tudi blagajniški predal. Pojasnila preko telefona št.: 031 235 319
-	Odlično ohranjen izvenkrmni motor Tomos 4 z vgrajenim rezenarjem goriva prodam. Pojasnila na telefonu št.: 041 651 906
-	Zelo ugodnoprodam Termoakomulacijsko pet Tel. 031 882 090
-	Prodam ekstra deviško oljčno olje, mob.: 041818675
-	Iščemo rabljen Pianino, ki ga ne potrebujete več. Shotoklub, telefon 040 211 434
je tednik izo|anov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._
Poslovalnica Izola
Trg Republikfe'3, Izola Tel.: 663 06*»'
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
MANDRAC JE LAST NAROČNIKOV
Že nekaj let ste naročniki m kupci tisti, ki omogočate izhajanje Mandrača in glede na vaš odziv bo tudi v letu 2006 tako. Tako je Mandrač vse bolj Vaša last in zato I resno razmišljamo o tem, da bi Mandrač postal delniška družba v lasti Izolanov. Do takrat na hvala vsem, ki Mandraču ostajate zvesti tudi v tem, novem letu..
MOTOHOV KOT
PLESNI PRAZNIK S TUTT DANCE
Prednovoletni čas so s svojim odmevnim plesnim spektaklom popestrili člani plesnega kluba Titty Dance iz Izole, ki so napolnili parket in tribune telovadnice v Livadah. Bilo je zabavno in na trenutke prav slovesno, na koncu pa so vsi obljubili, da se čez leto dni spet srečajo "ob istem času na istem mestu".
novoletni mimm wmmm iz immum
Smučarski klub Izola je, ob pomoči Droge Kolinska, tudi letos pripravil smučanje za mlade izolske športnike. V četrtek 29. decembra je na izolanom znano smučišče Zoncolan v Karnijskih Alpah, odpotovalo 123 mladih športnikov, ki se niso ustrašili slabega vremena, zato pa so se veselili številnih nagrad, ki so jih za to priložnost prispevali domači sponzorji.