If nd«liT(r«i return tot "GLASILOK. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Return Pontage Guaranteed. TK« Writ« Slovenian Weakly .» tk« United States of America. luued every Wednesday Subscription vale: For member* mrlr- •|l.20 Fei mm member*.......$2.00 Foreign Countries.... $3 00 Telephone 1048 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION E nt« rad a« Second-C Um Matter December 9, 1920,et the Po«t Office at Joliet, llliooi«, UPdcr the Act of August 24, 1912 Največji alorentki v Združenih državah. Izhaja vsake srede. Naročnina: Za Ilui, m loto Za nečlane...... Zrn inozemstvo .. $2.00 $3.00 NASLOV uredaiitr« ia upraraiitva Je: 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Telefon: 1048 J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF 0C T0BER 3, 1917, AUTHORIZE D ON MAY 22, 1918. štev. 9—No. 9. NESREČNA SLOVENSKA DEKLICA. "A. D." z dne 27. febr. poroda o sledečem ganljivem dogodku neke slovenske sirote v Clevelandu: "Pozno v noč v petek dne -4. febr. je dobila policija revno oblečeno dekle na Superior a ve. in 30. cesti, ki je tavalo brez vsakega cilja po ulicah. Policija jo je ustavila ter jo žarela izpraševati. Toda dekle ni rzaumelo angleščine. Pokli-van je bil Tom Vidovich, ki i-ma garažo na Addison Rd., in ki je za policijo tolmačil. Skrajno žalostno zgodbo je .dekle pripovedovala na centralni policijski postaji. Dnevi tavanja, v sirotni obleki, brez vsakega živeža, zgubljena v ogromni tuji deželi, trpeča od lakote in mraza, žalujoča nad zgubo očeta in matere, to je zgodba revnega dekleta. Deklica je Slovenka, rekla je, da se piše Ma-% rv Predelan, doma nekje blizu Ljubljane, je šele dva meseca v Ameriki. Pripovedovala je: "Z očetom in materjo sem prišla iz starega »kraja pred dvema mesecema. Že doma se nam j? hudo godilo, ko je oce prodal malo posestvo in šel v Ameriko v nad i, da bo tu bolje. V New Yorku smo bili par dnt, potem pa smo ššli proti za-padu. V katerem mestu smo se ustavili, ne vem, mogoče je bilo AVilioughbv. Tam je moj oče delal na farmi. Stanovali smo zgoraj, nad neko nentško družino. Par dni potem je moj ata zbolel, in takoj, je zbolela še mama. V treh dneh je ata umrl, mama je pa bila* bolna samo en dan, pa je umrla. O-l>a sta umrla, ata in mama Prišli so možje in so odnesli ata in mamo, in ne vem kam so jih nesli. Nič ne vem, kje sta pokopana. Ker nisem imela nobenega da bi mi dal jesti, sem šla od hiše po svetu. Xa s< bi sem imela ravno to, kar imam sedaj. Hodila sem po poljih, in če sem kje zagledala avtomobil, sem šla za avtomobilom, ker sem vedela, da je tam cista. Spala sem v grabnih ob cestah. Dolgo, dolgo časa sem hodila, mogoče več kot en teden. Ponoči me je tako zeblo, ko sem morala leči na mrzel kamen ali prst. V-časih sem spala tudi v šumi, kjer je bila tema. Včasih sem srečala ljudi, ki so mi dali kaj jesti, potem so šli pa naprej. Štiri dni nisem imela nobene hrane." Policija je spravila dekle v Detention Home. Dekle je videti jako mirno, močno, lepega obnašanja. Morda se bo kdo izmed Slovencev usmilil zgubljene revice, ki bo sicer ostala tujka." ' Izjava Trocki-ja. Moskva, 25. febr. — Leon Trockv, sovjetski vojni minister se je danes izjavil, da je Rusija pri volji izročiti vse ondi se nahajajoče politične . in druge ujetnike inozemce, če so dotične vlade pri volji t ': nezaželene ujetnike vzeti domov. Kusi bi se radi osvobodili teh ujetnikov iz vzroka, ker vlada v deželi velika lakota. RAZKLASIFIKACIJA ČLAN STVA KATOL. BOR ŠTNARJEV. V La Salle hotelu, Chicago, 111., se je od 14. do T6. februarja t. 1. vršila izredna konvencija znane katol. podporne organizacija C. O. F. Reda katol. borštnarjev, ki obstoja že od leta 1883 in šteje danes 161,-000 članov. Te posebne konvencije se je vdeležilo 222 delegatov z gl. odborniki vred. Glavni namen tega zborova n ja je bila preureditev plačilne lestvice, ozir. raz klasifikacija članstva po načinu, da bo red Katol. borštnarjev dosegel sol-ventnost, do katere mu manjka še odstotkov. Navedeni predlog je bil sprejet z 199 proti 23 glasovi. Sprejelo se je znano ameriško izkusilo posmrtni nsko tabelico (Amer. Experience Table of Mortality) na podlagi 4% obrestovan-ja in sicer za celo življensko zavarovanje, za dobo 20 let in do 50, 60 in 70 leta. Člani, ki spadajo k tej organizaciji že od 1. jan. 1913 ne bodo v tem prizadeti; člani, ki so pristopili od 1. julija 1911 do 1. jan. 1913 bodo~razklnm-ficirani v starost letnika 1913 pri čem bodo morali doplačati razliko, ozir. dolg. Tabelica za nove člane stopi v veljavo 1. marca 1922, za raz-klasificirano članstvo pa dne 1. julija. Starejši člani (nad 70 let) bodo dobili nekaj odškodnine vplačanega ases.; morali bodo pa zanaprej (od 1. jul. 1922) plačati prispevke po novi plačilni lestvici. Op. ured. Nova plačilna lestvica C. O. F. znaša povprečno okrog 16c več za vsak starostni razred nego znaša Nat '1. FraternaJ Congress lestvica, katera je pri naši K. S. K. J. v veljavi že od 1. jan. 1915. Iz tega je razvidno, da so bile tudi ostale ameriške podporne organizacije primorane zvišati tabelo asesmenta, čeravno že bolj kasno z namenom, da dosežejo 100 procentno sol* ventnoSt. Lansko leto je znašala solventnost reda Katol. Borštnarjev 67.8%; solventnost naše K. S. K. J. pa 98.98. Dasiravno šteje gorinavedena podp. organizacija (C. O. F.) 13krat toliko članov kot naša K. S. K. J.; ima samo 3 krat toliko skupnega premoženja. Sodbo o tem in našem asesmen-tu naj si dela vsak posamezen član naše K. S. K. Jednote. PLATFORMA DELAVSKE STRANKE. Washington, D. C., 26. febr. —Izvrševalni odsek Ameriške delavske federacije (American Federation of Labor) je izdal danes v javnost in na svoje članstvo oklic v katerem se zahteva zopetno prodajo piva in lahkega vina. Označena federacija strogo obsoja zloglasni Volsteadov 18. prohibicijski amendment, češ da je isti mo-ralično izjalovljenje in pospeševalec nezadovoljnosti med ljudstvom. Delavski voditelji v svojem oklicu naravnost priporočajo volilcein, da naj se to točko sprejme kot politično platformo pri prihodnjih predsedniških volitvah. Volilci naj bi zahtevali od svojih kongresni-kov ter senatorjev v Washing- PRED VELIKO STAVKO PREMOGARJEV. Washington, D.C. 25. feb. — iz zanesljivega »vira se poroča, da bo \lada nastopila potrebne SODBA AMERIŠKE SLO VENKE 0 JUGOSLAVIJI. Prijatelj našega lista nam je te dni vposlal pismo svoje sorodu ice, ki je živela več let v korake za odpravo preteče ge-1 Ameriki, zdaj pa biva v Zagre neralne stavko premogarjev mehkega premogov, okraja, ki naj bi nastopila 1. aprila t. ). Glede tega se bo vršilo v dog- lednem času med operatorji in zastopniki premogarjev posebno posvetovanje. Med zastopniki premogarjev bu na Hrvatskem. Kako sodbo ima ta rojakinja o današnjih razmerah v Jugoslaviji, posnemamo iz njenega pisma sledeče: 4'Res je, da človek želi v domovino, ali te domovine se kmalu naveliča. Nič ne re- trdega premogov, okraja in o- čem, meni je dobro tukaj, a še peratorji se bode dne 15. mar !boljše je bilo pred leti v Ame-ca tudi vršilo posvetovanje liki. Tam je več udobnosti glede obnovitve nove plačilne j za življenje; vse se lahka dobi, lestvice, da ^ s tem odvrne kar hoče; ljudje so tam prijaz-pretečo stavko. • ; ni, domači in uljudni; kar tega . --j tukaj ni; vse še tu preveč smr- Znižanje plače železničarjem, di po aristokraciji (in to naj-Chicago, 111., 25. febr.—Drža- j več na Hrvatskem). 1Via nasprotuje temu zn,žailJe ima st( amendmentu; pač! U?vo s 1 marcem t. .. _....... pa zahteva, da naj se istega o- UJ0 P,aee Sl> nanaša na najmanj mili, ali izboljša iz nasledil jih j MI',H'° kuriIcev in oljarjcv. . mendmenta. j razmoinvaigu določil znižati cfiti kot Američanka; vse se Ameriška delavska federaci- j J>Ia<>e delavcem na železnicah, jmi presmešno dozdeva. — Dru stopiti v ye-1gače je dobro, če bi ne bilo to; 1. /niža-1 liko luksusa, ali potrate. Nekateri so tekom vojne silno c-, bogateli iu to taki, ki preje ni- tehtnih vzrokov ker: podlagi te nove določbe so imeli niti vinarja. Lenuhar- 1) Ameriško ljudstvo, te po- Je za vse železniške delavce zo-j jev je tu dovolj, nihče noče depot 10 urno dnevno delo uve- lati. Treba, da bi šli malo v deno; čezurna plača se bo vpo- j Ameriko pogledat. Ako bi števaJa še le po 10 urnem delu; tukaj, v Jugoslaviji tako dela-doslej so prejemali kurilci čez-jli kakor pri Vas v Ameriki bi urno plačo že po prestaiiem 8jimeli žc doma Ameriko. So urnem delu. Za delo ob nede- tudi nekateri reveži ali večina ljali m praznikih se bo vpošte-|je fakili, ki res nočejo delati; * a'° l)ro rata plačo, ozir. 3 ur-j samo o Ameriki govore; misli- stave ne izvršuje; niti postaVo-dajalci. 2) Ker se število "munšaj-narjev" vedno množi. 3) Ker števil o tihotapcev z opojno pijačo vedno narašča. 4) Ker se dandanes izdeluje ter vživa strupeno (škodlji vo) žganje. 5) Ker taka prohibici ja po spešuje slaboumnost, slepoto in hudodelstva. 6) Ker je prohibici ja omejila zaposlenost delavcev pri 45 industrijskih podjetjih. 7) Z odpravo prohibicije imajo razna mesta, države in narodna vlada letno nad 1 bilijon dolarjev izgube, kateri denar se je plačevalo za razne davke. A. F. of L. je gornje korake pod vzel a na podlagi sklepa svoje konvencije meseca junija 1921 v Denver Colo. Genovska konferenca od-godena. Boulogne, Francija, 25. febr. —Med angleško in francosko vlado se je danes doseglo sporazum glede odgoditve genovske ekonomske konference;'ista naj bi bila otvorjena še le 10. aprila t. 1. namesto 12. marca; o tem se je vlado v Rimu obvestilo. Na tej konferenci bo glavna točka uvesti v Evropi 10 letno premirje; poleg tega se bo tudi skušalo 'omejiti število vojaštva in bojnih ladij raznih evropskih držav, kakor je to priporočal državni tajnik Hughes na minuli razoroževalni konferenci v Washingtonu. Najvišje sodišče odobrilo žensko enakopravnost. Washington, D. C., 27. febr. —Danes je najvišje zvezno sodišče po sodniku Brandeisu potrdilo ustavnost 19. amend-menta, glede splošne ženske volilne pravice ali enakopravnosti. Zadeva je bila temu sodišču izročena, ker nedavno dve ženski v Baltimore, Md., nista smeli voliti. no plačo za dveurno delo. kar po pri nas jo, da se tam cekine cestah pobira!? Tu je dosti dela za marljive roke. — Drugače bi bilo v Jugoslavi VEČKRATNI MORILEC LANDRU OBGLAVLJEN. Verzalj, Francija, 25. febr.— Danes na vse zgodaj je bil na gilotini obglavljen zloglasni Landru, morilec 10 žen in enega dečka. Usmrčenje se je vršilo sredi ceste poleg tira poulične železnice nedaleč od mestnih zaporov, kjer je bila v naglici postavljena gilotina. Za red in mir pri eksckuticiji je skrbelo 900 konjenikov močni oddelek vojaštva. Ob 4ih zjutraj so morilca v j nekem vozu pripeljali na prostor eksekucije: do zadnjega jtrenotka je Landru zatrjeval svojo nedolžnost; odklonil jv I tudi versko tolažbo, ozir. duhovnika. Takoj zatem so ga j prenesli na gilotino, ter spustili 130 fun t of v težko klinjo, ki i mu je na mah odsekala glavo, |tekom 20siknn,l ga je policijski zdravnik preglasil za mrtvega. Glavo in telo so takf.j vrgli v neko košaro in proč odpeljal^ Pri I^andruveni im-mrčenjn je bil navzoč tudi njegov odvetnik Morc.giafferi, ki j« pri tej priliki jokal. Landru je bil obdolžen myo-ge.ženstva ter umora 10 žen, in 1 fanta. Morilec je svoje žrtve zastrupil, ustrelil, a!i zadavil, potem pav peči sežgal. V francoski kriminologij? je veljal Landru za največjega morilca. Preiskava katastrofe orjaške ga zrakoplova "Roma." Washington, D. C., 25. febr —Posebna komisija častnikov I ji dobro; samo preveč lenuhov ameriške armade je pričela je tu, preveč politikarjev,pro-prei skovat i vzroke katastrofe) fitarjev in preveč mržnje do največjega ameriškega zrako-jdela. To povzroča, da posta -plova "Roma," ki je dne 21J ja draginja sleherni dan več-t. m. v Newport News eksplo- j ja." diral in pri koji priliki ie iz- . -... , i •, nI i i v. Zadolznice Zmage odpoklicane. gubilo 34 potnikov ;voie zlv- . r* , , i r. • -»r 1-1 -1 , • Washington, D. C.—Zaklad-Ijenje. \ kolikor se ie doslei -v, . , . . ... i j * j. . v mski department ie izdal na- zamoglo dognati, se ie nesreča ,, j , , , v., v j , , , .. redbo za odpoklic vseli zadolz-pnpetila vsled tega, ker so bile1 • 1 . ^ \ ( ... - ' . luc zmage (\ ictorv Aotes). krmilne ali vodilne naprave pri1, . . ; . , , , , A • I kar se ima izvršiti do lo. lun. zrakoplovu v slabem stanju. L i m i • , - . __0 j t. 1. ie zadolznice donasajo Francosko-ruska pogajanja- ^ Io L>. juniju , *-v ji v . t. I. preneha vsako obrestova-Kiga.—Karo! Kadek, easiu- . . , , . , ., • , , P . . ' nje istih; teli ie bilo izdanih kar m neuradni zastopnik sov- , i . , , , . . * . . , . za okrog ;)(K) mili.ionov nolar-,letne vlade se je te dni tukaj ^ • mudil v spremstvu Leonarda Ii ^ i i • .i, ^ * -r . i i ^ • • i Kakor na teli zadolzmcali o- lvrasina. Kadek zatriuie, da v . , • . . .. . J ' ' znaeeno, bi imele iste poteei se Kandidatura bivšega nemškega prestolonaslednika. Berlin, 27. febr.—Prijatelji in pristaši bivšega nemškega j prestolonaslednika so danes započeli širom dežele veliko kampanjo, pri kateri so postavili prestolonaslednika za pred-niškega kandidata izvodom prihodnjih splošnih volitev. Nekateri lokalni listi so obelodanili prestolonaslednikovo pismo svojemu učitelju, prof. Zornu, v katerem priznava, dh je sedanji republikanski način vlade edino pravi in postaven način. | Nastop bivšega prestolonaslednika pri politični akciji bo pri revolucionarni stranki (komunistih ter socialistih) naletel na odpor. Poroka angleške princezinje. London, 28. febr.—Danes dopoldne ob pol 12. uri se bo v westminsterski cerkvi poročila edina hčerka angleške kraljeve dvojice, princezinja Marija z grofom Henrikom Lascelle-som. Povodom te redke poroke je vse mesto v zastavah. Po dovršenih obredih bo novopo-ročeitcema v pocast prijena velika parada po mestu. Izmed Amerikancev sta bila na ženi-tovanjsko slavnost povabljena samo ameriški poslanik George Harvey in njegova soproga. Nevesta je do danes iz raznih krajev širom. dežel prejela že 908 poročnih daril v vrednosti več milijonov. se bo med Rusijo in Francijo v najkrajšem času doseglo sporazum glede trgovske in di-plomatične zveze. Sporno vprašanje v New Yorku rešeno. le meseca maja 1. 1923; vlada ima pravico termin dozorclosti istih skrajšati. Vsled tega je svetovati slehernemu, lastniku "Victory Notes," da jih prej-komogoče v svrho izplačila nese v kako banko; kdor ima pa SC \ j\ftivi> i»t)nJ\", iv\i, i < - ] Slišali smo, kako lepo Jed llota skrbi za svoje člane in slanice, kakor tudi za mladino; ne- bod em tukaj nadaljeval, a-ko bi vse krasne besede govor-nijtove opisal, ker bi preveč prostora: vzelo. Gospod Rev. F.J. Ažbe, duh. vodja in organizator K.S.K. Jednote, v imenu gori omenjenih društev se \«am na tem mestu zahvaljujem za vas trud. ■Zahvaljujem' se vam za krasne j besede s katerimi ste člane in članice spodbujali, do ideje: Na delo za pridobitev novih moči v društva in Jednoto! Člani in članice, slišali ste gos poda govornika, upam, da njegov trud ne bode zaman. Moram omeniti, tla se je ve čeli ca prav dobro obnesla; dol znost me veže, <3a se zalival ju join vsem, ki ste kaj pripomogli do tako lepega uspeha. Lepa hvala Pevskemu Klubu "DaniOii", ki je v lepem in pri jaznem glasuj zapelo pesem '/Ne zveni.mil" Hvala Dramatičnem odseku društva ''Lilija", ki je priredilo igro "Ali plavaj, ali utoni.'?f / Hvala vsem delavnim članom in članicam. Uradno se vsem članom in članicam naznanja, da agitacija ni še zaključen; v ta namen bode zopet skupna seja vseli treli gori omenjenih dru it e v, dne 12. ma/ea t. 1. v cerkveni dvorani West Allis. Vctcleži-te se vsi, omenjene seje; kjer boste slišali pravilen račun naše zadnje veselice. BmtsUi pozdrav, vsem članom in članicam K.S.K. Jednote. Joe Windishman, tajnik dr. sv. Janeza Evang. št. K. S.K. Jednote. K. S. K. Jednoti za točno izplačilo posmrtnine $1000 po moji pokojni soprogi Barbari Kne-zetič, kakor tudi dičnemu društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29 K. S. K. J. Jaz toplo priporočam vsem cenj. rojakom, da pristopijo v zgoraj omenjeno društvo in K. S. K. Jednoto. S sobratskim pozdravom. Pavel Knezetič, član dr. sv: Fr. Sal. št. 92. Joliet, 111., dne 25. febr. 1922. članih kitnih,/ premalo je agi- Društvo sv. Pavla at. 118, Little Falls, N. Y. Naše društvo sv. Pavla* M, 118 se je. na re4ui meseČ&Č seji soglasno izreklo za qc konvenčni asesmerit in sfno vsi proti 10p naklade, ker imamo žtjTtak do«ti velike asesmente, . y JTase društvo je vse za predlog društva št. 53, ali za znižanje konvenčnih stroškov na 5 centov mesečno. Little Falls, N. Y., 20. februarja 1922. John Susman, predsed. Frank Gartner, tajnik. Frank Gregorka, zastop. (Društveni pečat.) tacije za pridobivanje novih članov hi članic v društva in Jednoto. ftavlio tako jc tudi za Mladinski o&felek vse pre-malo zanimanja.. Smelo tr-dini, da iina vsako gori oriJeii-jgaie društvo lepo 'število otrok; da!<> bi se to Število še zvijati. deveda'mun je potrebno, da idem o takoj na.delo. Cenjeni elan i in članice!. 0-prostite mi mojo kritiko; sodeč, kritika v dobrem namenu, in na prav«, ni me>tu je vedno dobrodošla. 19. februarja so gori omenjena društva -priredili javni shod v South Si d Turn dvorani. Glavni govornik shoda j « bil gospod Rev. F;J. Až-b£, duli. . vodja in organizator K.S.K. Jednote. . • Ravno isti dan in v istem pnostoru se je ^rš^la po shodu, prosta zabava s plesom, petjem POPRAVEK. V Št. 2 "(Hasila" priobče-nem seznamu za tekoče leto izvoljenih uradnikov dr. sv. ka st. 15 v Pittriburghu, Pa., je bilo uradniško mesto podpredsednika zamenjano s tajniškim uradom, ime blagajnika pa izpuščeno. f Poleg nadzornikov in bolniškega obiskovalca naj se torej imena sedanjih uradnikov označenega društva, sledeče čita: Jonu Pavlešič, predsednik. Frank Flajnik, podpredsednik. Vinko Besal, 1. tajnik (5406 Butler St. Pbgli., Pa.) Anton Curl II. tajiiik. Matt Jakše, blagajnik. Mati Malieli, zastopnik. V uradnem naznanilu umrlih članov priobčenem v št. 7 "Glasila" naj se prvo ime 1. 1922 v zaporedni štev. umrlega člana pravilno čita sledeče: 3309 Josip Dragoš, star 42 let, član dr. sv. Roka št. 15 Pittsburgh, Pa. Umrl 28. decembra 1921. Vzrok smrti: tika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. okt. 1901R. 36". Uredništvo. POSNEMANJA VREDNE DRUŽINE. I. Te dni je prejelo uredništvo iz Forest City, Pa. nepodpisano pismo sledeče vsebine: ; "V št. 6. "Glasila K.S.K. Jednote" sem videl »like članic dvojčic; in omenili ste, da jih) imate tudi v Jolietu. Tudi tukaj v Forest City i mamo dfužino z 12 člani naše dične K.S.K.J. pri koji družini so tudi dvojčki in sicer fant in dekle. Torej, če uganite, čigava družina je to, Vam pošljem sliko iste za spomin. S sobratskim pozdravom Vam udani f I To bo gotovo glavni tajnik sobr. J. Zalar prvi uganil f Opomba uredništva:. Jo že imamo. Uganka je rešena! Ta vrla družina je družina Antona in Marije Bokal, spadajoča k društvu Marije Vnebovz. št. 77; oziroma zastopnika tega društva. Dvojčka sta Edvard in Ema, rojena dne 28. decembra 1920. pristopila v naš Mladinski oddelek letos 25. januarja. Označena družina ima poleg teli dvojčkov še osem otrok, čliaiov (ic) Mladinskega od-d Ika K.S:K.J. in sicer pet hčera ter tri sinove. Po starosti so rojeni: Ana 30. jun. 1906; Anton 23. juL 1907; Pavla 7. jaii. 190*); Rezka 3. okt. 1910; Frank 30. avg. 1912; Viljem 10. marca 1914; Albina 3. okt. 1915 in Zofija 8. febr. 1918. Neimenovani sobrat!! Ali jo nismo pogodili I Za nagrado nam le pošljite sliko te cenj. družine, katero bomo hranili v arhivu. Kaj no, čez dobrih 15, let, ko vsi otroci dorastejo, lahko br. Bokal ustanovi lastno društvo z 12 člani svoje družine. Ooe te družine Anton Urick, je bil rojen v Oribljah, podzemeljske fare na Belokranjskem in živi v Ameriki že 30 let; 0* ženjen je kakih 22 let. Člani in članice K.S.K.J.! O-eetje in matere! Ali imate svoje otroke že kje zavarovane? 1 Ne odlašajte in ne Čakajte, da vaa kaka nesreča no prehjiti. Pobrigajte se, da ne bo prepozno. Ali jih ne boste vpisali tja, kamor sami spadate v ono društvo in K.S.K. Jednoto? Ali ne "citate Ved-nih opominov v "Olasilu", da agitirajte za nas Mladinski oddelek?- Naše društvo št. 13, je vedno pripravljeno vpisati otroke v ta oddel K.S,K.J., ki Vam nudi najboljše koristi pri zavarovalnini. Ali ne boste priporočali svojim otrokom, da bi pripadali k največji in najbogatejši slov. katol podp. organizaciji, kamor tudi sami spadate? Torej, ne pozabite! Naše društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne. Pri-otroke s sabo, da jih v-pišemo v društvo ,in K.S.K. ednoto. Vse to je dragi mi očetje in matere od Vas odvis-fto. Pomnite, da zamore dru-šitvo in Jednota le tedaj napredovati, če ima svoj močan Mladinski oddelek kot glavno oporo za bodočnost. S sobratskim pozdravom M.R. Tometz, tajnik. Op. ured Omenjeno sliko smo prejeli, katero hranimo v našem uradu. V ZAHVALA. Jaz spodaj podpisani-se tem potoni zahvaljujem naši slavnijskem. II. i. - Biwabik, Minn. Nerad pišem o samemu sebi; toda, ker ste v št. 6 našega "Glasila", opozorili tajnike društva, da naj vam sporoče i-mena velikih družin, ozir. dvoj; čkov, spadajočih h K.S.K.J. Vam kot tajnik dr, st. Jan. Krst. št 13 naznanjam, da imamo tudi pri našem društvu 12 članov K.S.K.J. broječo druži no in sicer Matt R. Tometz ter Katarine Tometz. Ta družina ima deset otrok pri-K.S.K.J. sedetn fantov ter 3 dekleta). Med temi sta tudi dvojčka ♦Yank N. in Josip E. Tometz, rojena 20. jan. 1903 V odrasli oddelek sta ta dvojčka pre-«t;>pila dne 1. febr. 1. 1919. Srečni stariši teh dvojčkov so doma iz Primorska pri Metliki na Belokarnjskem. V A-mCriki živita že 22 let. Vsa dmžinsa spada k društvu sv. Janeza Krstu. št. 13, Biwabik, Minn. Dvojčki so bili drugo-rojenci te družine. V aktivni razred je izmed istih prestopilo že 5 otrok iz Mlad. oddelka (štiri člani in ena članica); trije fantje in dve deklici so pa še v Mlad. ddelku. Pri našem društvu je tudi družina Antona in Uršule V-rick, ki imajo devet otrok .(8 sinov in 1 hčer). Od teh ot* rok sta že dva v odraslem od:" delku, sedem pa v Mladin- La Salle, 111. čudna in nerazumljiva so pota Božje previdnosti. — Nepričakovana žalostna vest je zadela lasallsko slovensko naselbino na večer 15. februarja. Preminula je mlada,, 26 let stara žena in mati, Rosic Kobal po kratki, tridnevni bolezni na zastrupljenju krvi po prestanem porodu.. Ranj-ka je. bila rojena v mestu We-nona, 111., in rodbine — Petrovič. Tukaj zapušča poleg, do smrti potrtega soproga Miha-el a F. Kobal, tudi troje malih sirot — otrok, starih 6 1. 2 1. in 20 dni starega krepkega deteta i— novorojenčki! ; kitko r tudi mater, brata, sestre in druge sorodnike v mestu We-nona, 111. Ranjka je bila vzor katoliške žene. Tiha, mirna, ponižna in delavna; pravi značaj svojega moža. Smrt njena ni bila strašna, pač pa nekaj čudno ganljivega- Po opravilu irskega katol. duhovnika, je ranjka dan pred smrtjo pričela peti z čistim glasom poleg na postelji male, dve leti stare hčerke. Pela je kak ducat božičnih in Marijinih pesmi. Pri zadnji pesmi * Naprej Zastava Slave' je v sredi vtihnila in zaspala, ter se ni vej zbudila. Številni navzoči so vsi plakali. — Pogreb se je vršil na nedeljo pop, 19. febr., iz hiše žalosti v irsko cerkev, in od tam na irsko katol. pokopališče, povsod v navzočnosti irskega katol. duhovnika. » -i ■ ij '. • y * t i * • ■ . < f i' Vdeležba pogreba je* bila o-gromna, da si ranjka ni bila pri kakem drušlvu, niti ne premožna, vendar pa ljudstvo ve koga ceniti in s komu soču\>t-vovati. Da ni bila v društvu, bi mogočo kdo sodil in meiiil, ali celo zanikal o kaki zanikr- nosti, kar pa nikakor ni tako/ Kdor je poznal razmere te tihe skromne družin6, ve, da lil bilo mogoče drugače. Slabi zaslužek zaradi večkratne brezposelnosti, vendar borba za obstoj in vplačila doma, družinske potrebščine itd., ako človek še tako varčuje, se. ko-dokaj skromno rine skozi življenje. -- Soprog je pa član K.S.K.J. no potrebnemu in žalostnemu soprogu Mihaelu, nase sožalje. Upamo, da kot značajen praktičen katoličan, bodeš tudi ta najhujši udarec junaško prenesel. Zlato se poskusi v ognju; tako tudi Ti, že tako imenovan "zlata duša", se bodeš v tem ognju tuge še bolj utrudil. Sicer so nam nerazumljiva pota božja; toda njim ne moramo brezpogojno udatj. Vse Tvoje delo in delovanje poleg krušnega zaslužka, je bilo za čast božjo. Od dečka, mašnega strežnika pred oltarjem, pa do sedanje moške dobe, si neumorno deloval na verskem in narodnem polju Leta in leta so minila, a vedno si bil zaposlen kakor pri narodnem in cer- kvenetn petju, vodja cerkvenega petja, vodja petja in dramatike pri društv. "Pevsko Dramat. društ. 'Slovenija', u- uradnik raznih drugih društev, večletni cerkveni odbornik itd. in to vedno brezplačno; naj bo za čast Božjo: kakor si večkrat rekel. — Plačilo si prejel, kakoršnega ta svet plačuje — hudo za dobro. — Nisi tožil in ne preklinjal, trpel si tiho in še trpiš, z še sedajnhn tisočkrat hujšim udarcem. Pač so res čudna, nerazumljiva pota Božje previdnosti. Moramo pa verovati: Kar Bog stori, vse prav naredi. U ver jeni pa smo, da bodeš to kruto usodo junaško prestal, ter nadaljeval nekon-čano pesem IVoje ranjke žene, junaško himno "Naprej zastava Slave"! Tebi, blaga nam nepozabna Rosie pa: Truplo Tvoje spavaj mimo v tihem grobu, Duh Tvoj pa naj med uain živi. Upanje* trdno je v našem rodu, da kmalu se zopet vidimo, nad zvezdami! Matt in V. Komp, st. . (botri otrok.) East Helena Montana. Cenjeni g. urednik: —, Upam, da boste natisnili naslednje vrstice v nam priljub-1 jenom listu "Glasilu K.S.K. Jednote". Tukajšnja rudotopilnica obratuje letos še precej povoljno, tako, da kdor živi tukaj, si žo prisluži toliko da je za življenje, alj za prihranek kakega centa je pa že treba znati dobro računati, da mu ne ostanejo samo ničle. Plačo so seveda tudi tukaj skrčili tako, da delavci jie bi prehitro obogateli ? kakor se je minulo leto e-den tukajšnjih delovodij izrazil, ker je bilo premalo delavcev da je krivo, da se preveč plača delavcem; dela le en mesec potem pa da jc lahko doma tri mesece s tistim denarjem, ki ga je prislužil v enem mesecu. Ali ta gospod samo za druge tako računa, ker on vleče skoraj dvojno plačo navadnega delavca, zato ne vem kako bi mogel drugim kaj t;ike-ga priporočati; kakor že omenjeno, plače so nam odvzeli za celih 25 odstotkov, ali življeir ka cena je pa večinoma ostala stara kot za časa vojne, ko smo se borili za demokracijo na Francoskem, kjer je tudi ostala. Zima se je tukaj letos do kraja privadila, ne vem ali se je bomo še katerikrat izncbili ali bo res trajala kar dva ktna časa,'ker je pričela z jesenjo, končala se bodo pa s poletjem 24. junija. Nekam nam silijo še trinajsti mesec, potem bo pa res prišlo na tisto, kar je že v-časih kateri rekel, da je v Montani 13 mesecev zima. Ker sem že z drugim poročili pri kraju, samo s tem kar mi je najtežje poročati je, kar se. je prigodilo v naši naselbini dne 18. febr. je lo po tridnevni bolezni naš obče znani in priljubljeni rojak in sobrat John A. Schneller umrl; bolehal je in več drugih društev. Skraj- na pljučnici. Dne 14. feb. jo še obiskal društveno sojo na kateri je bH tudi zapisnikar; čez noč je njegovo stanje in zdravje obrnilo na slabšo da j" prihodnji dan moral ostati v postelji, kjer je tudi ležal, dok-1» r ga ni pogrebnik Vzel v svojo oskrbo dne IS. februarja. Pokojni John A, Sehiiellor je ir ntrl pri svojemu svakn Sanrn Stipčič, v <>4 h 111 svoje starbs-ti. Pok. ftneller je bil jako vnet elan našega drtf&va sv. Cirila in Metoda st. 45, pri katerem je bil vrnlno med prvimi za vsako dobro stvar; bil je tajnik omenjenega društva in večkratni predsednik; zadnja leta ni hotel vw nikakega aktivnega dela pri društvu ter je rekel, da naj take stvari opravljajo mlajši člani on je le o-stal so v nadzornem odboru, kar jo bil tudi ob easu smrti. Društvo sv. Cirila in Metoda je izgubilo svojega najboljšega, in najzvestejšega člana v vseh ozirih, kar mi bode vsak priznal, kateri ga je poznal osebno. Pristopil je v društvo in Jednoto 22. dee. 1000, torej 21 h t nazaj. Pokojni John A. Schneller jo bil doma iz vasi Gorica na Belokranjskem. Tukaj zapušča eno omoženih hčer in v starem kraju zapušča tudi ono omoženo hčer in .še več drugih sorodnikov. Pokopali snro ga na katoliško pokopališče dne 20. fobr.; pogreba so so udeležila vsa tukajšnja slo-venska društ. v celi vrsti avtomobilov, v kateri so spremili truplo od hiše žalosti v cerkev kjer so jo vršila sv. maša za-dnšniea in potem na pokopališ-čo, kjer smo ga položili k zadnjemu počitku. Blagor mu, ki se spočije, V črni zemlji, v Bogu spi. Lepše solnee njemu si jo, Lopšja zarja rumeni! J. M. Sasek, tajnik. Menda pri uasih kandidatih nisem naredil kake napake, kot s< m nedavno v nekem slovenskim listu čital, da so" vsi kandidat je za prihodnje voli t -ve na š( g a mes t; i Ju$tf>slova -ni ?! Pa so bila m« d temi tiuli italijanska ter finska imena. .laz mislim, da polen t ar ali kak Finlandar še ni bil nikdar/Ju gofilovan ter nikdar no bo. — Menda oni dopisnik se dolgo no živi v naši naselbini, ker poroda tako bndalosti v javnost. Boljšo bi bilo da bi molčal. Torej vsi slovenski volileti na noge na dan volitev dne 14. marca! Izid teh volitev Vam )>om ecmj-. sobrat urednik 'že naznanil. S • pozdravom. član K.S.K.J. ' Aurora, Minn. Dolgo že ni bilo nič slišati iz našr naselbine, kakor bi bili že vsi pomrli. Zato so jaz oglašam, da malo javnosti naznanim, kako je pri nas sedaj. Naštel vam jih bom kar po vrsti: Glede dela je tu silno slabo, kot povsod. Mnogo mas je brezposelnih že skoro 10 mesecev in še ni nič upanja na bolj?o. Morda spomladi ? Tu obratuje samo en rudnik, kjer dela kakih 150 rudarjev in ne samo oženjeni; nekaj je tudi samcev med njimi. Pri nas so kompanije dosti ne o-zirajo, ne na oženjene bi ne na ameriške državljane. Preje so nam vedno veleli: Preskr-bite si drugi državljanski papir; ko nastopijo slabi' časi, vam bo koristil; kdor ga ne bo imel, ne bo dobil dela. Zdaj jo pa žal ravo narobe, da oni preje dobijo delo ki nimajo drža vi j. papirja kot mi Amerikanci, ki smo zadnji pri kom-paniji. Kakor čitam v listih, jo tudi drugod slabo; a vseeno dobivajo delavci nekoliko podpore pri mestnih) delih ali gradbi cest, da se preživijo. Tnkaj je pa za to tudi slabo; ker če človek naredi mestni "silit", pa ne more čoka menjati, ker je mest na blagajna suha. Zda j pa naj še omenim o mestnih .ter občinskih 'volitvah, dne 14. marca t. 1. ' Za te volitve imamo tudi nekaj slovenskih kandidatov, ki kandidirajo za razne urade in sicer: Pn i je naš dobroznani trgovec z železnino rojak Louis Hočevar za mestnega župana. Drugi kandidat jo so: Eli Smolich, Frank Kerzich, Štefan Bozich, Frank Derganc Anton Skubic in John Kranje. Slovenci I Oddajmo svoje glasove za naše rojako! Po kazimo se na dan volitev složne; na ta način bomo napredovali, da ne bomp vedno zadnji. Sheboygan, Wis. Pi ed par tedni je bil v 4'Glasilu " pri občen dopis izpod peresa luišega vrlega Mr. Frank Mikoka. Dopisnik je med drugimi tudi omenil velike zaslugo rojaka Antona Suša, .ki si jih jo iztekel za tukajšnjo slovensk^ faro. Veliko njegovih vrlin je naštel, pa vseeno jih je še dosti pozabil. Na primer ni omenil da je on daroval celo loto za tukajšnjo .Solo; ko so bili kupljeni novi farni zvonov i je on prevzel vse stroške za postavo istih, koliko jo daroval ob kolektah in potrošil na vsaki cerkveni veselici pa le .sam najboljše ve. ' Sicer ni vsako nedeljo pri maši, ker mu posli ne dopuščajo, vendar kadar pride., mu naš organist - zaigra posebno koračnico, da tako lahko vsi v omiki, ki so v cerkvi navzoči, vodo da se Mr. Snša, veliki cerkveni dobrotnik nahaja v njihovi sredi. Jaz mislim, da kc s kaj takim ne more ponašati nobeden drugi trgovec v Ameriki. Prav dobro bi bilo, da bi se še. naši ostali obrtniki in trgovci zdramili in sledili zgledu Mr. Sušata, ter tudi kaj več kot dosedaj prispevali za našo cerkev in šolo katero kakor slišim, bomo kmalu odprli, če Bog da srečo, naši f A rani pa denar. Z uljudnim pozdravom. Paran. ,£- Sheboygan, Wis. V nedeljo ,dne 19. febr. je tn^stvo' * Kraljica Ma jnika' \ priredilo maškaradno veselico v prid svoje blagajno. Ker ro je ta veselica nad vse pričakovanje dobro obnesla, si uso-jamo na tem mestu izreči našo najtoplejšo zahvalo vsem našim Slovencem bi Hrvatom (seveda mislim pri tem tudi nežni spol), ki so nas posetili ta dan. Sprejmite najprišrčnej-šo zahjvalo za Vašo naklonjenost dc našega društva. Dalje izražamo našo zalivalo vsem ženam, fantom in dekletom, ki so tako pridno pomagale pri postrežbi gostov. Ker so bile razpisane nagrade za masko, jih je predsednik bratskega društva Sv. Cirila in Metoda, Mr. Jakob Prostor razdelil sledeče: Prvo nagrado Ani Veršaj, Mary Hojnik n Ančki Zorko; drugo: Antonu Ribič in Francki Ribič; tretjo: "Ani Strupek. Mary Fa-h. in Josipu Oorenc; četrto: Marv ftterk in Francki Miku-lie. ' Ker je še veliko žen in deklet v naši naselbini, ki še niso članice našega društva, Vas prisrčno vajnmo, pridružite se nam, stopite v našo sredo, kaj bi stale osamljene t Združimo se vse; saj veste iz lastne izkušnje, da samo eno žensko nobeden dosti ne vpošteva, če jih je pa cel 4'bunch", si pa že pridobijo "respokt! Za odbor Mary Prisland, tajnica, Lokalne vesti. — Minuli pondeljek dopoldne je dospelo v Joliet truplo pokojnega ameriškega slovenskega vojaka Matthew Vrane-šič-a, snrženta (narednika) kompanije "C", 18 pešpolka, I. divizijo, ki je bil ubit na Francoskem v minuli svetovni vojne dne 22. julija 1. 1918, Pokojnik, ki ima tu v Jolfo etu svoje stariše, živeče na iztočni strani mesta, je služil še preje v ameriški armadi, ko so Združene države napovedale Nemčiji vojno. Pogreb pokojnega a mer. slov. junaka M. Vra nosiva se je vršil na slovesen način danes popoldne na slovensko pokopališču sv. Jožefa. Vrlemu junaku naj bo ohranjen blag spomin! — Kakor iz oznanila minulo nedeljo v naši slovenski cerkvi posneto, se bo V postnem času vršila vsako sredo zvečer ob 7:30 in v petek pobožno.opravilo v naši cerkvi. Ob sredah bo primerna pridiga Z blagoslovom z Najsvetejšim, oh petkih pa sv. K rižev pot. Pričakovati je obilne vdeložbo od strani vernikov. — Komaj deset dni stara naša slovenska politična organizacija v Jolietu "Zveza slovenskih volileev za okraj Will' dobro napreduje. Doslej se je priglasilo že skoro 300 novih članov in članic. Pristopnina je doslej še prosta. Prijavite se tajniku te zveze. Iv. Zupanu, uredniku "Glasila K. S. K. Jednote" na 1004 N. Chicago ali na njegovem stanovanju: 801 N. Broadway. Glasom sklepa ustanovnega shoda te važne politične zvezo, se vrši prihodnja seja prihodnjo nedeljo, dne 5. marca ob 3. uri popoldne v "Slovenia" dvorani. Vsi, dosedaj pristopili člani so uljndno vabljeni, da se te važne seje zanesljivo u-deleže; tako pripelite na to sejo s sabo tudi svoje prijatelje in znance, bodisi že ameriške državljane, ali ne, Ker se nam bližajo pri marne volitve za nominacije, je naša dolžnost, da z xdruie nimi močmi nastopimo. Pravi la naše nove politične zveze so gotova, in se bodo na seji, dne 5. marca prečitala. Tedaj bo tudi prisotnih nekaj .kandidatov za razne urade povodom prih. okrajnih volitev. Pridite vsi brez izjeme. Tudi ženske ali volilke dobrodošle. Delo, katero smo započeli, moramo do konca izvršiti! Iv. Zupan, tajnik. — VJolietu nimamo samo izbornih pevk, povcev, igralk in igralcev, ampak tudi najboljšo telovadkinjo in gojileo športa. Naš, splošno znani slo bolj uspešno in gibčno igralko. j uradnica pri "Joliet National" Minulo soboto se je vršila v 'banki. Gdč.Vidi želimo še mno- Washington šoli igra mod joli-etskim in Mine Island "tea-mom" tekmovalna basket ball igra. Jolietčanke so zmagale z 40 proti 3 točkami; med temi je Vida Zalar naredila 20 točk. Gdč. Zalarjeva, dovršivša lani zadnji letnik Joliet Township High šole je zaposlena kot go uspeha pri njenih prihodnjih nastopih. — Stanko Zupan, starejši sjn urednika "Glasila K. S. K. Jednote" je izdelal prvi Min ster III. letnika "Joliet Township High" šolo z od^ko, zakar je prejel od ravnatelja šole po; sebno prizunlno pismo. Zgodovinski podatki Združenih držav. venski "Baseball team" je lansko leto največkrat zmagal. Tako imamo tudi pri vežbal« nem oddelku "Joliet Township" višje šole, Slovenca, sobr. John Žel kota, dijaka 4. letnika, ki je dobil lansko leto najvišjo nagrado kot inštruktor vezbalne stotinje mlajšega oddelka te šole: bronasto kolajno in pismeno pohvalo. Odlično mesto glede športa pa ne zavzemajo samo naši vrli fantje, ampak tudi naša dekleta. Prvenstvo v tem gre dražestni gdč. Vidi Zalarjevi, hčerki sobr. Jos. Zalarja, gl. tajnika K. S. K. J. Lansko leto je dobila gdč. Vida Zalar povodom njene graduacije 4 letnika Joliet Township High School najvišjo nagrado in priznanje, kot najboljša gojitelji-ca raznih športnih iger; predvsem pri "Base ball" in "Basket ball" igri. Gotovo gdč. Vido marši kak Irec, ali drugorodec vsled tega zavida. Pa, deklica je na svojem mestu, in se ne ustraši nikogar. Amer. slovenska kri ne "sfali." Gdč. Vida Zalarjeva sč je letošnjo zimsko sezono že večkrat izkasala osobito pri "Basket ball* 'igrah za naj- (Nadaljevanjo.) XI. POGLAVJE. Washingtonova administracija, 1789—1797. Njegovo vstoličenje. Politične stranke. Poročali smo že, da je ustavna (konstitucionalna) konvencija odobrila novo ustavo tedanjih Združenih držav dne 17. sept. 1787. Sklep te konvencije je stopil v veljavo dne 21. junija 1788, ko je ustavo 9 tedanjih držav potrdilo, ali ratificiralo. Na podlagi ustave je imel prevzeti vodstvo narodne vlade eksokutivni odsek, oziroma predsednik.. Takoj, ali še isto leto so bile raapisanp predsedniško volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen George Washington za prvega predsednika Združenih držav; John Adams pa za podpredsednika. George Washington je bil rojen dne 22. febr. 1732 v Westmoreland okraju, države Virginia. Njegovi starši so bili angleškega pokolenja. V njego vili mladcuiškill letih je bil Washington zemljemerec; komaj je dosegel 19. leto, ga je guverner Dinwiddie imenoval za majorja državne milice; od tedaj naprej je postal Wash ington znana oseba v javnem življenju. Umrl je 14. dec 1799, ljubljen in spoštovan oc vsega naroda. Washingtonovo potovanje iz Virgin i je k ustoličen ju v New York je bil zanj pravi triiunf ljudstvo ga je vsepovsod na v dušeno pozdravljalo; čakalo ga z zastavami in godbo; ponekoc so mu pot belooblečene deklice z rožami potresale. Washing ton je jezdil v New York na čilem vrancu, v opravi genera la unijske armade. Povodom njegovega ustoli čenja dne 30. aprila 1789 so se vršilo v New Yorku velike ua rodne svečanosti. Ustoličenje (inavguracija) se je vršila na balkonu državnega poslopja "kjer stoji dandanes državna podzakladuicn na Wall St. Prvi Washingtonov kabinet jo obstojal iz sledečih tajnikov: Državni tajnik Jefferson; državni blagajnik Hamilton; voj ni tajnik Knox; generalni pra vdnik Randolph. Vsi ti kabi notni člani so bili različnega političnega prepričanja n. pr.: Hamilton je bil strog federalist, Jefferson pa republikanec. Tedanje republikance, katero ni primerjati z današnjo republikansko stranko so tudi nazivali anti-federali9tc; iz teh republi kancev se je kasneje izcimila današnja demokratska politična stranka. George Washington ni spadal k nobeni politični skupini. Kakor že gori označeno,sta bili za časa njegovega predsedništ-va dve politični stranki: federalist) in republikanci. Voditelj prvih je bil Alexander Hamilton. Načela te stranke so se ozirala na močno osrednjo centralno vlado; med tem ko je vodja republikancev Thomas Jefferson zagovarjal kar najbolj mogočo moč in vladno obliko vsake posamezne države. Plačilo vojnih dolgov L 1790. Prvo največje delo za časa Washingtonove administracije jo bila ureditev odplačila vojnega, ali državnega dolga. Vsled dolgotrajno vojno z Angleži so se tedanje Združene države zakopale v ogromne dolgove. Ta dolg je že kontinentalni kongres priznal in odobril; Franciji, Španski in Ho-landski smo tedaj dolgovali o-krog 11 milijonov dolarjev; domačega dolga v Združenih državah je bilo okrog 40 milijo-novo; posamezne države so pa naredile dolga za 22 milijonov; torej vsega skupaj nad 70 milijonov dolarjev. Državni zakladničnr Hamilton je vedno silil in priporočal, da bi Zdruiene države ves dolg poravnale, kar mu nihče ni oporekai. Edino nasprotovanje je bilo glede poravnave dolga od strani posameznih držav; eni so zatrjevali, da kongres nima pri tem nobene ju-risdikcije in da morajo oni dolg same državve plačati. Končno je bil tudi glede te točke med Hamiltonu in Jefferso-nu dosežen sporazum, ali kompromis. Sloveči ameriški pravnik, go vornik in državnik Daniel Webster je hvalil to veliko Ha-miltonovo delo, ker se je ustanovil dižavni kredit. O tem je omenil: "Dvignil je mrtvo telo ljudskega kredita in ga postavil na svoje lastne noge." Republikanci, večinoma domačini iz južnih držav so vedno želeli, da naj se zgradi glavno mesto Združenih držav na obrežju reke Potomac, med tem, ko so drugi želeli gradbo ob reki Delaware. Končno 9ta se obe stranki pobotali, da naj ostane mesto Philadelphia za 10 let prestolica Združenih držav; zatem naj pa za vedno postane prestolica ob reki Potomac. fie Le na ta način so zatem republikanci glasovali za odplačilo vsega vojnega dol ga. Prestolica ob reki Potomac se jo nazivala po prvem predsedniku Washingtonu, ki leži v Columbia distriktu. V svrho poravnave državne ga dolga se je naložilo primerno carino na uvoz b»a?a iz inozemstva; kasneje so obdačili se visko in drugo opojno pijačo. Hamilton je predlagal vladi, da naj vstanovi narodno ((National) banko, ki naj služi kot finančni agent vlado. Za ustanovitev take banke je bila sprva velika opozicija; vendar 3e je zatem prvo narodno banko ustanovilo 1. 1791 v Phila-delphiji. Sklenilo se je dalje po Jeffersonovem načrtu ustanoviti svojo lastno kovarno de narja. — Leta 1790 so štele Združeno državo 3,929,827 ljudi. John Carroll, prvi katoliški škof. Do leta 1783 so bili katoliki v Ameriki brez svojega doma čega škofa, ker so spadali t )odroejo apostolskega vikarja / Londonu. Delalo so je pic razne korako, da naj bi ne bile katoliška Cerkev v Ameriki več pod pokroviteljstvom vi larja v Londonu, ampak, da b: imela svojega lastnega škofa 1789 je bil za prvega kato-iškega škofa v Združenih državah po tedanjem papežu Rev. John Carroll s sedežem \ Baltimore. Ta škof je 1. 1791 ustanovil sloveče Goorgetowi učil išče, katero so čez 14 let za tem prevzeli jezuitje v svoje oskrbo. Škof John Carroll je bil rojen v Marylandu 1. 1735; izšolal se je v inozemstvu. Ko jr bil star 18 let je stopil v red < 4 Jezuitov. Ker K 1773 ta red v Ameriki ni bil dovoljen, se je podal na Angleško; vrnil ne je pa ob izbruhu revolucije v svojo rojstno domovino, da se bori za svobodo. Leta 1776 ga je ameriški kongres poslal v Kanado, kjer je bil prideljen tamošnjemu poslaniku. Leta 1784 je bil John Carroll imenovan apostolskim vikarjem za Združene države; čez 5 let kasneje (1789) pa prvim katoliškim škofom. Škof Carroll je opravljal svojo škofijo v Baltimore, McL, celih 19 let, nakar je bil L 1808 povišam v prvega nadškofa; nadzoroval je sledeče škofije: Philadelphia, Boston New York in Bardstotfn, (Ky.) Ker je bil škof Carroll vesten ter pobožen duhovnik, pa tudi vedno vnet patrijot, ga tudi lahko prištevamo k očetom našo mogočne republike. Oso-bito 9ta ga čislala Washington in Franklin, katerima je bil vedno ljub in vnet prijatelj. Pristop novih držav v Unijo. Bitka ob reki Maumee. V kongresu so bili zatem o-dobreni zakonski načrti za sprejem dveh novih držav v unijo Združenih driav: Leta 1791 Vermont; 1. 1792 Kentucky. Vermont (zeleni hrib) državico se je ustanovilo iz spornega ozemlja, katero je zahtevala država New York in New Hampshire. Vermont je bila prva država, ki je v svoji ustavi prepovedala suženjstvo. Državo Kentucky se je ustanovilo iz ozemlja, preje spada-jočega državi Virginia. Prvi belokožec, ki je tukaj živel je bil sloveči raziskovalec in lovec Daniel Boone; v spremstvu svo-jih tovarišev iz Tennessee je on ustanovil v Kentucky prvo naselbino z belokožci. Leta 1796 je k Uniji pristopila država Tennessee, kot bivši del Severne Karoline. Ker so se belokožci vedno bolj proti osrednjem zapadu in jugu pomikali ter ondi naseljevali, je to Indijance neizmerno jezilo; bali so se za svojo rojstno grudo ter napovedali krvavo maščevanje, osobito še vsled tega, ker so jih nato Angleži naščuvali. Ker se je Čulo vedno o ponovnih spopadih med Indijanci in belokožci, je vlada odposlala v one kraje več vojaških eks^ pedicij. Prvo je vodil general Harmar; ki pa ni dosegel nobenega uspeha, ampak poraz. Taka usoda je zadela 1. 1791 tudi generala St. Clair-a. Končno se je še ojunačil—neustrašni—Anthony Wayne, nam že znan izza bitke pri Stony Pointu. Pri reki Maumee (blizu današnjega mesta Toledo, Ohio) se je vnelo krvavo klanje med njegovo armado ter divjimi Indijanci. Tukaj so bila Indijanci do cela poraženi, vsled česar so se iz države Ohio Holj proti severozapadu umaknili. (Dalje sledi). Pozor! Pozor! Krasni stenski KOLEDAR za leto 1922. Koledar ima 14 strani na vsaki rrani so različne krasne slike, ;trani so široke palca in dolge 6V2 plača; tako krasnega in le-•e*a KOLEDARJA še niste imeli * hiši; cena je 25c s poštarino; •ošljite poStne znamke in Vam ga nkoj pošljem. Za lase. za sive lase, moške brke, * prahnte na srlavi, za revmatični. otekline, za rane. onkline. hu- * ture. kraste, ifrinte, lišaje, mo-ole. srab. in solnčne pepre. kurje hradovice. potne noare. oreb-:ne. debelo kožo in žulje in Se ve-iko drugih zdravil pišite takoj po •enik, ki ga pošljem zastonj. Jakob Waficic CLEVELAND, OHIO. 6702 Boons At* V. S. K. S.K. JEDNOTE" T lftnfu« Kranisko-Slovenske •redo. »aerittih. Jednote t Združenih državah (DM N. Chicago St Uredništvo in npravništvo: Telefon *04i. JOLIET, ILL. Ca ilame, u lete Ca nečlane ...... istvo .. Naročnina; OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and In the interest of the order. .11.20 .$2.00 . f3.00 Isaued every Wednesday. 11004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. Subscription price: Por Members, per year......................... ......---............. For Nonmembers ..................................... •••«tT?< «t»T< • • OS. ........ Por Foreign Countries Kaj treba znati o do* hodninskem davku? ROK ZAPRIJAVO IN pLACI-LO DAVKA ZAPADE 15. MARCA New York (Jugoslovanski Oddelek F.L.I.S.) Cas je tu, ko mora vsakdo misliti na pla-canjo dohodninskega davka. To je stvar, ki se tiče skoraj vsake dorastle osebe, državlja-ja ali inozemca, obračati svojo pozornost na ta predmet Zakon zahteva, da treba vložiti prijavo o dohodku tekom 1. 1921 najkasneje do 15. mar-keea 192*2. Vložitev take prijave se imenuje 4 4 to file an income tax return." Prijava dohjodka se vrši s tem, da se izpolni posebni formular in posije davčnemu uradu (Collector of Internal Revenue). Ta u-rad pripravlja in razdaja take formularje (return blank). Davkoplačevalci, ki so lani prijavili svoje dohodke, dobivajo tak formular po pošti; če ga pa kdo »o- dobi, se ne more s tem opravičevti, marveč si mora sam priskrbeti tak formular. Tudi plačilo davka ali vsaj prvega obroka zapade dne 15. marca. Kjer davek znaša razmeroma malo svoto, je najboljše plačati vse takoj, ali a ko davkoplačevalec tega ne more storiti radi previsokega zneska ali pa radi drugega tehtnega razloga, sme plačati svoj davek v štirih obrokih; prvi obrok treba plačati istočasno z vložitvijo prijave, ne kasneje kot 15. marca. Vsi oni, ki ne prijavijo svojega dohodka ali ne plačajo dolžnega davka, zapadejo kazni. Zakon, na podlagi katerega se letos pobira dohodninski dawk, je novi davčni zakon (Revenue Act) od 1. 1921, katerega je predsednik odobril dne 23. minulega novembra. Novi zakon uvaja precejšnje spremembe nasproti staremu zakonu. Tu sledi pregledni izvleček o najvažnejših določbah.tega zakona, v kolikor se tičejo osob, katerih dohodek ne presega $5000. na leto. Naj vsak pazno prečita, ta pregled, tako da bo znal, kako izpolniti svojo prijavo in koliko davka mu je plačati. Ta članek je bil pripravljen od Foreign Language Information Service in o-dobren od Bureau of Internal Reven ne. KDO MORA PRIJAVITI SVOJE DOHODKE ? Sledeče osebe morajo podati zapriseženo izjavo, v kateri naj navedejo posebej vse svoje dohodke, kakor tudi odbitke, do katerih so vpravičene: 1. Vsaka oseba, ki je imela tekom minulega teta čisti dohodek od $10QP. ali več, ako je samskega stanu oziroma ako je v .zakonskem stanu, ali mož in žena ie živita skupaj: 2, Vsaka oše&a, ki je imela tekom minulega leta dohodek konskem stanu in mož in žena živita skupaj, in 3. vsaka ospba, ki je tekom davčnega leta 'imela surov (brutto) dohodek od $5000. ali več, brez ozira na znese^k čistega dohodka. Pod sedanjim zakonom, ako mož in žena živita skupaj in i-mata skjjpen Ičisti dolijottak eni $2000. ali več oziroma skupen surovi dohodek od $5000. ali več, tedaj s 1. mora vsak izmed 11 ju prijaviti svoj dohodek, ali pa prijavi. 2. dohodek obeh naj bo prijavljen v eni sami skupini. Ako dohodek po edin ca ali skupni dohodek žene in moža ne presega zgoraj navedene svot:* ni treba vložiti nikake dohodninske prijave. Ako davkoplačevalec sam ni v stanu napraviti prijavo, naj se prijava izvrši potom vpravi-čenih polnomočencev ali potom varuhov ali drugih oseb, katerim je dana oskrba davko-placevalcevve osebe ali lastnine. KAZNI. Ako kdo ne vloži prijave o svojem dohodku tekom predpisanega joka oziroma ako v slabi veri vloži neresnično in goljufivo prijavo, ima davčna o-blast (Commissioner of Internal Revenue) pravico, da mu zviša davek za 25 do 50 od sto. Kdaj in kje naj vloži prijava o dohodku ? Prijava o dohodkih mora se izpisati in vložiti najkasneje do vštevši 15. marca. Prijavo treba vročiti ali vpo-slati davčni oblasti (Collector of »Internal Revenue) onega o-kraja (District), kjer davkoplačevalec redno stanuje ali dela. Ako on nima rednega bivališča, naj vloži svojo prijavo pri Collectorju v Baltimore, Maryland. Surovi dohodek. Dohodninska prijave morajo zapopasti vse dobičke, zaslužke in prejemke, kakor so: - » 1. Plače, mezde ali nagrade za vsakovrstno delo, naj bodo izplačane v gotovini ali na katerikoli drug načini; ^ Q. prejemki, izvirajoči iz izvrševanja kateregasibodi poklica, obrti, trgovine ali kateregasibodi trgovanja, kakor tucli dohodki iz premičnih ali nepremičnih: 3. dohodki iz obresti, najemnin, dividend, vrednost in od davka. 4. vsakega vira, ako ni izrecno oproščen Dohodki prosti davka. Sledeči dohodki so opraviče ni od davka in jih ni treba v-ključiti v surovi (brutto) dohodek davkoplačevalca: 1. Posmrtnine, izplačane po smrti zavarovanca: 2. prejemki, ki jih davkoplačevalec, ako je zavarovan 3. vrednost lastnine, ki jo je davkoplačevalec pridobil kot dar, odkaz ali zapuščino: 4. obresti i zapaa0 v Zda i smo se pa vozili kakor bi cen, a ne z,vi skupaj z zeno, J ^ plm,ilo v8a dolžna J * * P*' ' * naj odbrje znesek $1000. -: 2. Ako je poročen in živi, , Ko je davkoplačevalec izpia čal ves dolžni davek, ima pravico od Collector ja piismeno potrdilo o plačanem davku. Kazni. „ , 1 • v i Kdor lio phiča davka ob za- Za vsako odvisno ost bo, „ .. ... , , . ' padlosti ali deset dni po opo- .kupa j z ženo, ali, ako je dotič-lik poglavar ene družine (na pr. vdovec z otroki), naj odbije $2500. (ajv'o ves čisti doho-k ne presega $5000.): o. t. j otroke in druge oskrbovan ^ ^ Je ^ zna^| je . ne l';1."10'-11. "!' -T)' ka' i&'jb od dolžnega davčnega zne-icrili vzdrzevanje je v glavnem / , 1f./" ^ . . . / , 1 v , I ska, poleg 1%-nih zamudnih o-odvisno ^ .. davkoplače valca,; ^^^ na mes,c jiaj 1st, odbije po $400. za vsa- povračilo preplačanih davkov. koga, ako taka odvisna oseba Ako dayčna ablast ob prcgle. )i še 18 let stara ali pa druga- 3 , , . . . • _ „ •. , . . ,v1,. 0 du dohodninskih prijav, najde, jci v stanu vzdrzevati samo' ;ebe radi duševne iili telesne aiesposobljenosti. Gilede- c-sebnL^i oprostiitev (personal exemptions) in oprostitev za odvisne osebe (exemptions for dcipendents) Velja lavkoplačevalčevo stanje, ka-»ašno je bilo zadnjega dne leta, za kattro plača davek; aa pr. davkoplačevalec, ki se je porcvil koncem lanskega decembra, ima pravico odbiti 452500. ne pa oni, ki se je porodil po Novem letu. Do teh oprostitev so opravičeni vsi ameriški državljani (Dalje.) tukaj rojeni ali pa naturalizi- Odhod iz Sarapola. Neprijetna da je nekdo plačal več davka, kot je p.*' -akonu dolžan, bo Collector iakn; vrnil davkoplačevalcu pr p^čano svof.o oziroma pripisal jo davkoplačevalcu 11a dobro, ako jo isti šc dolžan, dohodu in.-da bi bilo treba davkoplačevalcu izrecno zahtevati povračilo. šlo za stavo; naglo, v redu in varno. Vsi smo bili dobro razpoloženi, vsled česar smo pričeli ugajati razne šale. "Glej, glej," se oglasi neki Vipavec, ter pokaže na raztrgane, skupaj zvezane lapke, vi-sdoe na telefonski žici, 14 kako so Rusi premeteni, da kar po telefonu pošiljajo lapke v popravek" —"Nazaj gotovo dobijo kar nove tudi po telefonu," omenja drugi. — "Jaz pa oprem kar delavnico za lapke v domovini," pravi tretji. •— N*'k dovtipnež je pa razlagal, kako imenitno znajo ruski sodniki soditi, kar je povzročilo splošen smeh. Da smo bili tako dobre volje je bil vzrok, ker nas je navda- . , . , jala zavest, da gremo v boljši kako drugo, svoto nn ,kraj gaj ^ ^ dosti sla. Hijeni t-avku, i- to ne . . .. 4lela v ruskem ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) . ';aui, kakor tudi vsi inozemci, ki imajo sv°jcj redno bivališče 7 Združenih državah. (Z ozi-rr m na davščine se* smatra, da vsak inozemec, ki ni tu le 11a prehodu, ima svoje redno bivališče v Združenih Državah). Inezemci, ki so tukaj le na prehodu, to je nenastanjeni i- nozemci, (nonresident alien), so vpravičeni le do osebnega odbitka o $1000, najsibodo samci ali poročeni, in nimajo pravice do odbitkov za odvisne osebe. Ne nastanjen inozemec bi bil nekdo, ki je prišel v Združene države le za kratko dobo in namerava odpotovati, čim izvrši namrii, radi katerega je prišel. Priseljenec, ki se nahjaja v Združenih državah, in še ne ve, na življenje, prejema v povra-|kdaj se povrne v stari kraj, a-rilo plačanih premij, bodisi j ko ^ sploli kdaj povrne, je v predali po izplačljivosti zava-(Zmj>lu jjavčrtega zakona mus- od $2000. ali več, ako je v za-^ovalne police: ,tan jen inozemec (resident ali- zimska kopelj. Zopet v Kazani. Zamujeni vlak V Pen^i. Pretep na kolodvoru. Zapustili smo znano mesto Sarapol, ter odšli v smeri proti Agris u, da tam sedemo na vlak. Iz Agrisa do Kazane je bila zgrajena nova železnica, katero so gradili tudi naši Avstrijci ; bila je pa bolj v slabem stanju. V nekem kraju je med prehitro vožnjo skočil en vagon s tira; to vam je bila pani1 ka v onem vozu, ko so ljudje v zmedenosti skakali iz vagona v poleg tira tekočo vodo, nastalo vsled taja joče ga se snega. Nekemu Slovencu je voda odnesla kapo; drugi jo je pa vseeno, Čeprav komaj ujel. Vlako-vodja je nato brž vstavil vlak, nakar s<> potniki iz onega vagona privreli v naše vagone. "Ni bjfla šala", so pripovedovali, "bali smo se, da se prekucne- bega prestali; tudi pregovor pravi, da za dežjem mora soln-ce si jati.— Tako spio se pripeljali blizo Kazane, kjer smo zlezli iz vlaka; menda ni bila še železnica gotova do mesta, zato smo šli nekaj časa peš po glavni cesti. Lep solnčen dan je bil, ko smo prispeli v Kazauo; sneg se je že zelo stajal; tudi reka Volga se je prikazala izpod ledene c>deje in ostanki stare tar-tarske trdnjave z ozidjem so se tudi prav lepo razločevali; pogled na mesto je bil v resni, i diven. V Kazani smo korakali naravnost pred kolodvor; tukaj sem se spomnil, onega dne, ko sem tu izgubil svojega najboljšega tovariša Alojzija. Kje neki on hodi? Kur je bilo treba precej dolgo čakati na vlak, so nam dovolili iti inekoliko po mostu, seveda, v spremstvu vojakov, kajti bali so se za nas, da bi se po mestu no porazgubili'predno idide vlak. Ker je bila ravno nedelja, in krasen dan, je mnogo ljudstva šeialo po u* licali, največ seveda Tartarov. Med temi sta me osobito dva zelo zanimala, oblečena prav po turško; eden je nosil zeleni kaftan (plašč) in beli turban na glavi; ta starec je bil gotovo že na sloveči Mohainedano-vi božji poti v Meki; drugi pa je bil bolj v rudeče napravljen. Seveda denarnih okraskov in priveskov jima ni manjkalo na čudnih oblekah. Navadno so pa Tartarji opravljeni v do kolen segajoč kožuh); ta kožuh je od pasa doli nabran kot kako staromodno žensko krilo (kik-lja); obuti so v šipičaste lapke, nekoliko drugače pletene od ruskih. Na glavi nosi Tartar okroglo kučmo, ki se tudi razlikuje od ruske. Zanimalo me je tudi, kako so ti ljudje o-briti; Tartar se po celem obrazu brije; lo prav na koncu brade si pusti šop, da izgleda kakor kak kozel. Take in enake postave srečuješ! po. uEcah mesta Kazana; pa tudi ruskih mužikov s poraščenimi bradami se ne manjka. Po daljšem izprehodu po mestu smo se naj>otili proti kolodvoru, da odrinemo naprej. Med potoma sem stopil v neko 4' potrebilovko'' (proda ja lno) po kruh za potovanje, ker so nam oni plačevali za hrano. • Kmalo zatem smo se naložili na vlak, ter se odpeljali iz Kazane; vožnjo smo imeli iz-borno; vse je šlo v redu dalje. Le, kadar smo se peljali skozi kak gozd, takrat se nas je pa lotil straha Kaj, če se vlak ustavi, pa nas zopet povedejo v gozd? Tega smo se bali kot hudobeejeriža. — Toda naš strah je bil prazen. Vlak je drvel naprej z veliko naglico po velikih ruskih poljanah, kjer so kmetje že delali na polju in orali, sejali itd. Med temi kmeti smo opazili tudi nekaj Avstrijcev, kjer so delali. Kako so nas pozdravljali in nam mahali s čepicami, ko smo se jnaljali mimo njih. — O, kako so srečni!, smo dejali mi, ker služijo pri kmetij V tem smo se pripeljali 11a neko postajo, kjer se je naš vlak ustavil. Takoj smo tekli v bližnjo pekarno po kruh. Polno se nas je nabralo pri peku, ki je imel dosti posla z nami. Ko so naši potniki dobili kruh, so hiteli zopet na vlak; le jaz in par drugih smo iineli smolo, da nismo ondi več dobili kruha, ker ga je zmanjkalo. Pek nam je velel, da naj še par minut počakamo, pa dobimo svežega, kar smo tudi storili. — Pek se je res kmalu vrnil s kruhom, nam je pa ta čas vlak ušel. Ravno ko smo pritekli iz pekarne, tik pred nosom nam jo je pobrisal. Podobno, kakor takrat v Žitomiru, tudi moja suknja (mantel) se je odpeljala in pa moja bisaga z mojo ubogo ropotijo; toda žaloval pa tedaj nisem tako kot v Žitomiru; seveda, veselil se tudi nisem. Ko smo prišli na kolodvor ter potožili svojo nezgodo postajnemu načelniku, nas je ta potolažil rekoč, da pride semkaj že čez 1 uro osebni vlak, ki bo vozil v isto smer kot na.i vlak; obljubil nam je tudi, da nas sam spremlja na osobni vlak, ter rekel, da v Penzi že lahko dohitimo svoje ljudi. Čez 1 uro že, je prisopihal pričakovani vlak; uradnik je bil pa tudi mož beseda, ter nas je spremil na vlak, ter povedal sprevodniku našo nezgodo, naj nam ne dela nikakih sitnosti. No, hvala Bogu, nikdo nam ni nič oporekal; peljali smo se z drugimi civilisti dalje«. Cez kake 4 ure je privozil naš vlak v mesto Penza; tukaj smo morali izstopiti. Povedali so nam, da bodo tudi naši ljudje nekoliko časa tu počakali. Sprva nismo vedeli, na katero stran bi jo krenili. K sreči zagledamo enega izmed stražnikov našega transporta, ki je na nas kričal: "Kje ste se pa vi potepali?" — Vlak smo zamudili: se izgovarjamo mi. (Nadaljevanje na 7. strani.) , GLASILO K. 8. R. JEDNOTE J. MARCA 1922. =999= /i K. S. K. ustanovljen* ▼ Jolietn, III., dne 2. aprila 1894. Inkorporira«« t JeUet«, državi Illinois, dne IZ januarja, 1891, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 104«. od ustanovitve do 1. decembra 1921 skupna izplačana podpora $2,005.368.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St.. Joliet, I1L L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintž, 1C22 Eart Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet III Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet 111 Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet ItL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—10th St, Waukegan, I1L Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh. P» NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IU. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave- Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet I1L POROTNI ODBOR: Martm Težak, 1201 N. Hickory St Joliet I1L Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IU, PRAVNI ADBOR: ./oseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio, tt. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IU. Tohn Decman, Box 529 Fcrest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, JoliefllL Telefon Chicago 104«. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet UL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO' K S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet IU. Uradno naznanilo- NAZNANILO ASESMENTA 3—22, ZA MESEC BfARO 1922. Imena umrlih članov in članic. » . Zaporedna štev. 8. .. 819 JOSEPH PREGELJ, star 57 let, član dr. sv. Janeza Krst-nika 11, Aurora, 111., umrl 10. febr. 1922. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jed-noti 14. jul. 1894. R. 51 9. 177 LOVRENC ZIMA, star 59 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 6. febr. 1922. Vzrok smrti: Rheumatism. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. septembra 1897. R. 52. 10. 1120 BARBARA KNEZETICH, stara 44 let, članica dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrla 12. febr. 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000: Pristopila- k / Jednoti 1. januarja J901. R. 38. 11. 2002 MARIJA ANDRESKO, stara 62 let, članica dr. Marije • Device 33, Pittsburgh, Pa., umrla 10. febr. 1922. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 7. septembra 1903. R. 55. 12. 2770 DOROTHY FRANKOVIC, stara 35 let, članica dr. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., umrla 2. febr. 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 14. junija 1906. R, 27. 13. 17294 TOMAŽ SPUDIC, star 55 let, član dr. sv. Barb. 97, Mt. Olive, 111., umrl 22. januarja 1922. Vzrok smrti: Ope-' racija na želodcu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 13. marca 1911. R. 48. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. 14. 18493 ANTON PRUS, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran 28. jan. 1922. Opravičen do podpore $50.00. 15. 351 JOHN STERK, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.-, operiran 1. jan. 1922. Opravičen do podpore $50.00. 16. 9546 FRANK PUS, član dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111., operiran 16. januarja 1922. Opravičen do podpor^ $250. 17. 17294 TOMAŽ SPUDIC, član dr. sv. Barbare 97, Mit. Olive. 111., operiran 18. jan. 1922. Opravičen do podpore $50. 18. 3844 KATARINA PAVLINIH,članica dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, operirana 5. nov. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 19. 9100 JOSEPHINE PERUSICH, članica dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., operirana 17. dec. 1921. Opravičena do podpore $50.0« >. MLADINSKI ODDELEK. 129. 7652 WILLIAM BOŽIČ, star 1 leto, 7 mesecev in 22 dni, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III., umrl 18. feflbr. 1922. Vzrok smrt: Vročinska bolezen in pljučnica. Pristopil 28. junija 1921. Bil je član 7 mesecev in 20 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 2 leta. Opravičen do podpore $34.00, kateri znesek je bil nakazan 24. feb. 1922. Joliet, 111., 27. febr. 1922. . Josip Zalar, gl. tajnik. V zadnji številki "Glasila" z dne 22. febr. t. 1. priobčen je bil odgovor društva sv. Štefana št. 1, K. S. K. Jednote soferatu R F Komparetu, naslanjajoč se na njegovo legalno izjavo glede inieijativnega predloga zgoraj omenjenega društva. V tem odgovoru pod točko 3 citamo: -Dvomimo da bi bil v tem duhu, kakor je pisan konec njegovega pojasnila pisal sam g Kompare". In v zadnjem odstavku odgovora ,e pisano zopef: ' Vemiar kar ste pisali, ali mogoče podpisali, ostane tiskana beseda v -Glasilu" naše Jednote itd. Sum......................................$1,037,764.75 DISBURSEMENTS. Death claims.........................................$102,782.13 ermaneut disability claims........................... 9,500.00 #ick and accident claims.............................. 14,336.00 Ifer se s tem namiguje, kakor da se je od strani glavnega urada sobratu Komparetu narekovalo kako naj izjavo sestavi ali pa da je bila ista celo v glavnem uradu Joidnotel skovana in bratu Komparetu predložena v podpis, zato iz pravico in resnicoljubna odločno odklanjamo vsako namigavanje v tem oziru in poživljamo, da sobrat Kompare javno pove: T. J« li ril sestavil omenjeno legalno izjavo na pritisk? II. Je li bila izjava skovana v glavnem uradu Jednote in njemu predložena v poidpis? III. Ali je izjavo sam sestavil, spisal in podpisali Za glavni urad K. S. K. Jednote: Joliet, 111., 27. febr. 1922. Josip Zalar, gl. tajnik. Annual Statement OF THE Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. YEAR ENDING DECEMBER 31, 1921. Located at No. 1004 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Incorporated January 12, 1896. Commenced Business in Illinois^ April 2, 1894. Joseph Sitar, president. Joseph Zalar, secretary. Balance from previous year ..........................$741,330.93 INCOME. Membership fees actually received ....................$ 403.50 All assessments or premiums.......................... 248,660.38 Medical examiners' fees actually received.............. 209.25 For change of certificates............................. 249.50 Total received from members.................$249,522.63 Net amount received from members...................$249,522.63 Gross interest on mortgage loans............\....................2,616.60 Gross interest on bonds and dividends on stocks................36,427.13 Gross interest on deposits in trust companies and banks. 1,059.04 Gross interest from all other sources......................................278.25 Gross rents from Association's property, including $900.00 for Association's occupancy of its own buildings...... 1,017.50 Sale of lodge supplies.......................................95.10 Gross profit on sale or maturity of ledger assets............3,417.57| Juvenile Department ................................................2,000.00 Total income................................$$96,433.82 T (»tal benefits paid...........................$126,618.13 Commissions and fees paid to deputies and organizers.... 959.00 Salaries of officers and trustees No. 19 ................................5,680.00 Other compensations of officers and trustees........................1,176.00 Salaries of office employes, No..2 *..........................................2|203.00 Other compensation of office .employes......................130.00 Salaries and fees paid to Supreme Medical Examiners.... 378.75 raveling and other expenses of officers, trustees and committees.........................................................707,95 nsurance department fees .....................................................165.00 lent, including $900.00 for Association's occupancy of its own buildings ......................T......................900.00 Advertising, printing and stationery ...........-.............4,893.12 ostage, express, telegraph and telephone............................711.31 Official publication .........................................15,500.00 jegal expense in litigating claims..........................................50.00 Other legal expenses .......................................600.00 urniture and fixtures..............................................390.00 axes, repairs and other expenses on real estate..................2,086.95 All other disbursements, viz: Premium on surety bonds for officers and delegates ....................................................1,207.18 Actuarv..............................................................................107.30 ight ."......................................................................223.53 Miscellaneous................................................................................151.65 Total disbursements.........................$164,838.87 Balance.....................................$872.925.88 Ledger Assets. Book value of Real Estate............................$ 9,750.00 Mortgage loans on real estate......................... 55,080.00 3ook value of bonds and stocks........................ 780,287.50 deposits in trust companies and banks not on interest..... 6,443.40 Deposits in trust companies and banks on interest....... 21,364.98 , Total ledger assets...............,............ $872,925.88 Non-Ledger Assets. .nterest and rents due and accrued ./.'.".'................$ 9,652.57 Market value of real estate over book value.................4,000.00 Market value of bonds and stocks over book value................9,627.50 Assessments actually collected by, Subordinate Lodges not yet turned over to Supreme Lodge...................1,061.88 All other assefs, viz: Official Organ........$1,668.80 ixtures and Supplies...................... 4,993.20 Advance real estate taxes etc.(Loan foreclosed) 1,289.10 7,951.10 Gross assets .t...............................$905,218.92 Deduct Assets not Admitted. . Other items, viz: Official Organ............ $1,668.80 > ^iitures and supplies ...................... 4,993.20 n hands of receiver—Mercantile National Bank Pueblo, Colo....................... 1,000.00 7,662.00 year but not yet adjusted, No. 20....... .$ 424.00 Sick and accident claims incurred in 1921, not reported until 1922, No. 9............ 285.00 Total sick and accident claims............... Salaries,rents,expenses, commissions, etc.,due or accrued. $ Taxes due or accrued ................* Advance assessments ........................... All other liabilities, viz: Miscellaneous......... 709.00 398.37 142.20 53.78 44.90 , Total .......................................$ 29,506.24 EXHIBIT OF CERTIFICATES. Total Business of the Year. Benefit certificates in force December 31,1920 Number Amount as per last statement ....................12,080 $10,577,250.00 Benefit certificates written and renewed during the year ............................ 809 717,500.00 Benefit certificates increased during the year. 11,750.00 Totals............................12,889 Deduct terminated, decreased or transferred during the year .......................... 600 Total benefit certificates in force December 31, 1921 ................12,289 Business in Illinois During Year. Number Benefit certificates in force December 31, 1920 as per last statement......................3,180 Benefit certificates written and renewed during the year ................................ 238 Benefit certificates increased during the year. Totals............................ 3,418 Deduct terminated or decreased during the year 152 Total benefit certificates in forcr Dec. 31 1921.3,266 Received During the Year from I embers in 111. Mortuary $52,300.86; Reserve $4.>7.00; DisabiL ity $1,947.60; All other $1,810.75; Expense $7,990.10; Total $64,506.31. EXHIBIT OF DEATH CLAIMS. Total Claims. ♦ Number Claims unpaid December 31, 1930, as per last statement ................................ 13 Claims reported during the year and interest addition................................. 112 $11,306.500.00 520.750.00 $10,785,750.00 Amount $ 2,875,500.00 222.500.00 3,500.00 $ 3,101,500.00 130,250.00 $ 2,971,250.00 Totals.........................125 Claims paid during year......#.............. 110 Balance...........t............... Saved by compromising or scaling down claims during the year ......................... 15 $ Claims unpaid December 31, 1921 15 in full and 35 in part............................... 15 $ Illinois Claims. Number Claims unpaid December 31, 1920,«^» per last statement 5 in full and 10 in part.........5 $ Claims reported duriug the year and interest addition ................................ 30 Amount 31,802.38 99,250.00 131,052.38 102,782.13 28,270.25 462.26 27,807.99 Amount 10,016.68 27,500.00 Totals Balance aved by comproni during the year 35 $ '^7,516.66 32 '.0,829.42 3 s $ 687.26 462.26 Claims unpaid December 31, 1921 3 in full and 7 in part................................ EXHIBIT OF PERMANENT DISABILITY CLAIMS Total Claims. Number Claims unpaid Dceember 31, 1920, as per last statemerit ................................ Claims reported during the year and interest addition'................................ 155 3 $ 6,225.00 5 $ Amount 375.00 9,475.00 Balance 160 $ 9,850.00 153 9,500.00 7 * 350.00 Claims unpaid December 31, 1921 Illinois Claims. Number 350.00 Amount statement Totals1............................ Claims paid during the year Balance Claims unpaid December 31, 1921 ....... EXHIBIT OF SICK AND ACCIDENT CLAIMS. Total Claims. Number Claims unpaid December 31, 1920, as per last statement ............................... Claims reported during the year............ 2 $ 75,00 it 31 $ 1,900.00 33 31 $ 1,975.00 1,875.00 o $ 100.00 o mJ $ 100.00 00000 617 Amount 00000000000 15,045.00 Totals ............ Claims paid during the year 617 588 15,045.00 14,336.00 29 $ Total admitted assets........................$897,556.93 Liabilities. Death claims due and unpaid, No. 4 in full 35 in part .................................$16,807.99 Death claims reported during the year but not yet adjusted/No. 2................... 2,000.00 Death claims incurred in 1921, not reported until 1922, No. 9...;..................... 9,000.00 Total death claims ........................... 27,807.99 Permanent disability claims due and unpaid, No. 1 ..................................................................50.00 Permanent disability claims reported during the yertr but not yet adjusted, No. 3...... 150.00 Permanent disability claims incurred in 1921, not reported until 1922, No. 3..........................150.00 Total permanent disability claims. .. Sick and accident claims reported during the 350.00 Claims unpaid December 31, 1921 ............ Illinois Claims. •Number Claims unpaid December 31, 1921 as per last ^ statement ............................... o^ Claims reported during the year ............ 709.00 Amount 00000000000 1,800.00 Totals............................ Claims paid during the year................. Claims unpaid December 31, 1921............. EXHIBIT OF OLD AOS AND OTHER CLAIMS Total Claims 81 79 $ 1,800.00 1,736.00 2 $ 64.00 Totals Number 1. None Illinois Claims. Totals Number ... None Amount None Amount None Tragedij*. Ruski begunecJca. . Xi &e znano, ali gre za u-Karol Sapirov, kro&njar v Št.Jmor aH samomor. Vidu uri Stični je na 31. janu-1 Smrtna kosa. V Zafo&u arja povabil k si bi na dom i pri Slov. Bistrici je umrla 1."». večjo družbo, kjer so so prav dobro zabavali, pili in plesali. Godba jim je igrala veselo pos januarja t. 1. gospa Uršula Ro-har, mati okrl tajnika^gosp. Fr. Robarja, v visoki starosti koenice. Tega zabavnega vejiM let. Bila jo ena najstaroj-čera so jo mod drugim udele-jsih oseb v Slov Bistrici in oko-ail tudi usnjarski mojster in lioi. Za njo žalujejo še štiri posestnik Tomaž Gantor iz Št. hčerke, več vnukov in pravnu- GLASILO K. S. K. JEDNOTE 1. MARCA 1922. jii.'iijm'jff' '\TamaBsmaaaaBsaemmasss 1k sat i drugo zastave nogo drž. ali starodavno občinsko. . "Da wir in Oesterreich dien- te& " Po({ tem naslovom so Vida pri Stični. Vslod preo-Mo za v ži trga alteohcda s.' ji vnel mod družbo kmalo propir. — Ženske so v strahu pred zlimi posledicami hitro odkurile, da sta Gantar in Sapirov nazadnje ostala sama v sobi. Kaj se jo nadalje med njima godilo, zgodovina ne ve povedati, .tola kmalu so se slišali iz sobe revolverski streli in Gan-tarjovo kričanje. Sap i rov je j oddal na nesrečneža šest stre* • lov in sicer tri v glavo, enega v prsa in v vsako roko po enega, na to pa pobegnil v noč, Gantarja pa pustil smrtnone-varuo ranjenega na tleh liže-Ičega. Ko so nato ljudje prihiteli — mod njimi tudi Gantar jeva žena, ki so jo takoj o grozni m sreči obvestili, — se jim je nudil strašen prizor. Na sredi sobo na tleli je ležal v mlaki krvi in z vseh ran močno krvaveč nezavestni Gantar. Poklicali so hitro zdravnika, ki ga je za silo obvezal, na to pa odredil, da so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Graiitarjovo stanje je zelo opasno in je lo malo upanja na okrevanje. Roparski umor v Slatini. Kakor smo že poročali, sta kov. Bodi ji žemljica lahka! — Stara Loka. Dne 26. Januarja je umrla Ivana AVohlge-niulh v starosti (il let. Smrtna kosa. V Domžalah je umrl cestni midzoraik Matija Peitler. Na Viču je "umrla Ludovika fietnikova. V Metliki je umrl poštar iu posestnik Franc Gu^tin. V Celju je umrl veleiiidustri-jalec in veleposestnik Karel Pettev, ustanovitelj in last. T. Jugoslovanske lesne industri* je. Petty je bil znana oseba v Celju in za časa Avstrije več let mestni podžupan. Kot tek je bil zelo nestrpen proti Slovencem in se je udeležil tudi znano ' Linhartove deputa- cije k cesarju, ki je šla tožit ] Slovence. Po prevratu so jo pc pol noma umaknil iz političnega življenja in se posvetil sa* j mo gospodarskemu dolu, Si- etv jo 'bil Petty ljubezniv člo- trt V način, ki bi ga človek ne prisodil nikomur — najmanj tistim, ki: morajo j>oznati geografijo in se potegovati za bla-izšli v založbi Sole in Simaček gor ljudstva. Pq rapalski po-v Pragi istočasno v nemškem o-odbi j ' raztrgana žirovska in v češkcnl jeziku spomini j občina in žu])nija; oni, ki so i-I»ivsega gl nerala-avditor.ja Ja-Imeli prej pristopna pota, mno-roslava Kunza, v katerih neu- gi po sami ravani v Žiri, bodo smiljeno razkriva razne škan-; morali: navzgor v gorovje v dalozne afere, ki so se bile po- Odaljono Ledine ali celo Kpod-javile v bivšem avstrijskem 1 njo Idrijo, da pridejo s skrajnim naporom (po zimi!) do cerkve, do šolo, do občine. Sedaj hite, da si zgradijo nove šole, ustanove nove občine. A-ko napravijo v vsaki vasi posebno solo, posebno občino'in posebno faro, bi bilo seveda dobro, ampak je vprašanje, če bo nekaj hribovskih vasi dovolj krepkih za taka bremena. hi kaj bo s prebivalci, ki i-niajo tdstran meje bajto — onstran polje, travnike, gozd? In obratno t Tu čakamo že štiri leta na končno rešitev in določitev mejo. Otroci trpe vsled pomanjkanja pouka, starejšim se delajo neprestane ovire, ko morajo po svojih opravkih, kont* rabant, ki so vodno bolj širi, poganja vedno hujše posledico v moralnem in matirielnim o-ziru. Pa kdo so za to zmeni? I-ma vremena! Napad na koroškega poslanca. V Škocjanu na Koroškim sil generalštabu tik pred vojno in med vojno. (General Kun/, o pisuje, kako so se kršili zakoni glede naglo sodbe, kako se jo širila korupcija v najvišjih krogih, opisuje potek proeesa proti generalu Auffenbergu itd. Izmed mnogih zanimivih slučajev zadostuje le eden: Orni gork o, mater 7 otrok, so obesili, ker je dvomila nad vrednostjo avstrijske (denarno) krone. Strašna obsodba. Belgraj-ska "Tribuna" pis*e o našem ministrstvu za prehrano in obnovo: "To jo zločinsko ministrstvo, ki je sestavljeno iz hajdukov in apa.šev, iz velikih in malih lopovov, popolnoma brezbrižnih napram državi, in to ministrstvo jo uničilo ono tretjiiio bodočega našega državnega posojila." RAZMEJITEV V. ŽIREH. Kaj dela italijanska in kaj naša oblast. Morda jo ravno v Žireh eno vi Iv. (Op. stavca: Ljubcznjiv rapalske pogodbe, čl* vek za "kajzorja".) — Ameriški Slovaki pošljejo v svojo domovino 300 člansko Po d< putacijo, da so na licu mosta Sn>dozemski informirajo o verskem, polit ič-r.:.n in gospodarskem položaju svojih rojakov in da proiš- versalski pogodbi bi morala o-stati meja med Idrijo in Žirmi razvodna črta med Črnim in bila v slavonski Slatini nedav- IfcJo, če so njihove pritožbo o no umor ji na in oropana tanv zapostavljanju resnične. kajšnji restavrater Sch,miilt m njegova žena. Umor je izvr- — Najbogatejši človek v 3:?gradu, »bivši konzul Živ-. šil hotelski sluga Josip Frank. k« Barlovac, je te dni umrl. Kakor je preiskava dognala, sta pri umom sodelovala tudi sobarica Madžarka Ana Rakos in natakar Josip Hampel. Sobarica Ana Rakoš je Franku odprla sobo Schmidtovo, ki sc je pod posteljo in izvršil umor, ko sta zakonca trdno zaspala. Vsi trije krivci so pod ključem. Umrl je 26. jan. v Mojstrani na Gorenjskem tamo.šnji nadu-čitelj v pokoju Matija Hudo- vernik v visoki dobi 82 let. R. l.P. — V Naklem pri Kranju je 24. jan umrla Marija Až* man. N. v. m. p. Žrtev avtomobiln* vožnje v Prekmurju. Šofer Alojzij Pi Ctčinske volitve v Trstu in « Gorici. Trst, 23. januarja. Včeraj rc. se vršile volitve v tržaški m stili svet. Končani izid še ni znan in bo mogoče slabši krt. se je pričakovalo, ker sojmilK na vsa mogoča mesta, ob fa-)isti uporabljali vsa že zna- uHsti in kiube sC vi 0(1 nikoder na torotistična sredstva, da bi I i^ašol niti eden od vsega počet- im morjem, rapalska pogodba pa se ne ozira na to naravno mejo, ampak našteva vasi brez ozira na njih lego, ki naj ostanejo Jugoslaviji in ki so naj priklopi jo Italiji. Seveda so se Italijani v obilni meri poslužili pravice, da smejo mejo sobi v prid korigirati. In Načeli so v temeljih korek- iuiji; ker je doma-čih premalo, so povabili barabe iz sosednjih občin, celo tovarniški delavci iz Rebrce bi imeli priti. Ko so po dovršeni igri naši odhajali domov in so jim je prej od nemških orožnikov zagotovilo, da se jim ničesar ne zgodi, so naši temu verjeli. 'A bili so varani; pretepla jo npijanjona sodrga, — najhujši so bili Ti-njčani — do krvavega veliko naših. Kljub temu, da jo orož-uištvo dobro vedelo, da so na- ture. Vsak čas so se pomak- morava najhujši napad na nav-nili'nekaj kerakov v Ju gosi a- izOčega poslanca, domačega vijo, zasedli vas za vasjo, ne, župnika Poljanoa, se je odstra-da bi se bil kdo naših ganil. Na nilo. Navzoča sodrga so jo razne prošnje, predloge, opo- c nemogr/' il i jugoslo ven sk i m vclilcem izvrševanje volilne pravice. Tiror je bil celo podvojen in hujši kot pri zadnjih (Iržavnozborskih volitvah, ker jo v oil st v o Organizacije fašistov sklenilo, onemogočiti Jugi slovenom volitev z vsemi mogočimi p reds t v i,- samo da bi ka Jugoslavije pa do danes, ki bi si bil vsaj ogledal mejo na ti j točki in proučil celo situa- potem navalila na g. poslanca, ga strašno opsovala, vrgla na tla in ga pretepla. Le temu, da so domačini z levjo skrajno silo branili -svojega župnika, se jo zahvaliti, da ga niso potisnili vi li v temno noč, kjer bi bil hlor je dne 28. septembra vozil (se mogli napram zunanjemu Italijane in Hrvate iz Zagreba preko -Oakovca v Lendavo na semenj. Spotoma je srečal svitu sklicevati na čisfo itali-janstvo Trsta. Fašisti so nastopili nasilno tudi proti ko-več Prekmurcev, ki so gnali munistom, s katerimi je doslo živino proti Lendavi. Vozil na nekaterih voliščih do ostrili je tako nesrečno, Ja je prišla spopadov. Razumljivo je, da žena IlmaHamer jan iz Zebovc so fašisti branili jpred vsem ju-pod avtomobil, ki jo je še no-!gi,slovenskim volilcem vstoji kaj časa vlekel naprej. Vsled j na volišča. Kolikor je znano težkih notranjih poškodb je po dopoldanskih podatkih, je žena umrla. Radi te vožnjo izid pri 34 volivnih komisi jah so mora Pihlor zdaj zagovarja- 'nastopen: Jugosloveni 38-1. |ujedinjenju Srbov, Hrvatov in ti pred okrožnim sodiščem v 'nacionalisti 5749, republikanci Slovencev. Nas namreč ne u Mariboru. Pri prvi razpravi 1393, komunisti 1317, socialis je šofer tajil, da bi bil hitro vo- ti 890, ljudska stranka 287 eijo na licu mesta. Pač pa so ali ubit ali pa vsaj tako ranjen, Italijani pridno prihajali, štu- da bi bil pohabljen in revež dirali ozemlje in po polno ne- za celo življenje. Bil je že ustrašeno sami postavili mejni- prece j mir na Koroškem in like za "linea provisoria".' Xa ;pali smo, da so vsaj nekoliko *7h ni bil nihče navzoč. Od- pi zabi, kar je bilo ob času glv rezali so si zopet od našega o- so vanja in potem. A znova jo zemlja lop kos z vodnim zatrjzhčel "Heimatsdienst" svoje jevanjem, da tudi na sedanji satansko delo. Odprl je svoj (Tti ne obstanejo, marveč da se I pekel, podmagal s pijačo svoja nmknejo še daljo, do vode j je trabante, ki z zvijačo in z (Sore). (brutalno silo spet Slovence Indolenca v Belgradu in v preganjajo in jim branijo celo Ljubljani nas prifeh razmerah navadne igre. In Sirovvjn ter so sc nato vdo-' iaki so prisrčno poistdravljeni l(žili slovanskega plesa. Jut-1 gost jo ne samo naž^ vojske, > ii poseli doputacija med^rugi- kat« ro bodo pomivno utrdili ini min. predsednika dr. Bene-jb^atske ml noša je, temveč vso- najbolj značilnih mest v obmej- j je vršila dne 22. jan. t. I. igra nun pasu med Jugoslavijo in j" Krivoprisežnik " za povabi jolt ali jo, ki kaže na čudne po- ne goste. Prišli so spet nenr ša tir župaiui dr. Baxo. Povabljeni bodo pri predsedniku republike k dejeneuru. "Narodni Listv^ pišejo k posetu . j u g o s 1 o v a 11 s k t: g a odposlanstva: Hrabri jugoslovanski vo- ga naroda, ki občnduje ni^iri-merno hrabrost in bdhwrno vero, s katero so ti jtinaki sodelovali v osvobodilnem boju iu pri vzpostavitvi svoje težko pri izkušene domovine. IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstno, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi c.hromatično z 12 basi; pišite po eenik. Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti oil 2.1 do 33 ineev, kakor tudi klepalno orodje iu brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem ..........................$2.."»0 Šest kos skupaj ali več............j......................... 2.(X) Klepailno orodje, garnitura ................................ 1.25 erg Ar i mm^^ m BERGAMO hrusi! ni kamni, dva kamna Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-slat i tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ročili od mene. 323 Epsilon Place 1.00 HH poki so jih že na- ALOIS SKULJ, Brooklyn, N. Y. Največja slovenska banka v Amerik Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa , mosta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnej.se in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkartc za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 43G WEST 23 STRE RT. NEW YORK, N. Y. Rez. fond $30.000.00 THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naia vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelku. lahko spravi preko noči pod Italijo, ftkoile iir* škandala, ki jo trpi država, pa ne bodo odpravili nobeni slavospevi o zil in je trdil, da se je žena vsled lastno krivde ponesrečila. V dokaz za to navaja . i svoje pasažirje, katere zdaj iš-čejo. — Železniška nesreča v Kranju. Dno 18. jan. ob 12. uri 10 minut se je zgodila pri pre- V< livnih komisij je 77. Računajo. da bodo dobili Jugo-j h.veni okoli 1000 glasov, lia-ci nalisti 12.000, republikanci 5000. komun k ti 5000, soc' t: isti "."00, ljudska stranica T< so samo : mbinacije.v Gotovo je, da se je radi fašist o,v s mikanju voz s tržiškim strojem kega terorja mnogo slovens-velika nesreča. Vagoni so kili glasov izgubilo, povozili delavca Franca Liko-zarja iz Drufovke št. 25, ki je dobil več kožnih odrtin na lek-tu leve roke in druge težke po- Gorica, 23. januarja. Pri občinskibj volitvah so tudi izvajali fašisti silen teror napram slovenskm volilcem. Ka- Škodbe. France Keržišnik izjkor sodijo, bosta proilrli samo Drufovke št. 16, je pa bil tako italijanska meščanska stranka težko poškodovan, da je zvečer 18. jan. umrl. Tudi LiKozarje- ve poškodbe so, kakor je kon-statiral dr. Savnik, zelo težke. — Umor ali samomor. Pri Medvodah so našli ustreljenega dimnikarja Jožefa Gerjev- in fašisti. — Slovenske narodne zastave v Julijski Benečiji prepove-dan». Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je izdal odlok, s katerim prepoveduje občinskim upravam izo- jtdinjujejo, ampak trgajo, režejo, odmetavajo kot-nadležen objekt/ Med Idrijo in Žirmi je gorovje — razvodje — ki je določilo mejo občinam, župnijam iu soseskam. Tu so globoko zasekane g^apo, ki naravno.določajo pota in zvezo med sosedi. Tu je narava sama določila mejo in odkazala ljudem, kateri občini naj pristopijo, v katero župnijo se naj vpišejo, kam naj pošiljajo otroke v šolo, kam naj hodijo kupovat in prodajat. .Tega edino pametnega načela, ki ga je narava postavila, so se prebivalci držali od pamtiveka. In težko hribovsko življenje jim je bilo omogočeno. In sedaj pride rapalska pogodba! Brezobzirno razdeljuje, in razmetuje občino, fa,-ro, soseske, posamezne bajto na JUGOSLOVANSKA VOJAŠKA MISIJA V PRAGI. Praga, 24. jan. Danes dopoldne je dospelo semkaj odposlanstvo jugoslovanskega pehotnega polka št. 21, ki se imenuje češko-slovaški polk. Gosti so bili na kolodvoru kar liaj-prisršneje pozdravljeni. Pri sprejemu so bili navzoč ix jugoslovanski poslanik dr. Voš-njak, jugoslovanski vojaški a-taše polkovnik Popovič, župan glavnega mesta Prago dr. Baxa, župan Vinogradov Pi-ehl, podpredsednik češko-slo-vaško-jugoslovanske lige Bra-danovile, več generalov, šef vojaške pisarne predsednika Ma-sarvka polkovnik dr. Kegolec, dalj več častniških in vojaških deputacij, deželni poveljnik general Sirovy je imel pozdravni nagovor. Godba je zaigrala jugoslovanskoin češko-slo-vaško himno. Nato so gostje odšli v svoja stanovanja. Popoldne so posetili ministra za narodno brambo Udržala. Zvečer so bili povabljeni na čaj k deželnemu poveljniku genera* SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik Corner 48th and Butler Sts. Pittsburgh, Pa. Telefon: Fisk 2085 Sprejema v izvršilo vse notarske posle. Izdeluje POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE. OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Izdeluje PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiakuje cunje zemljišč tukaj in v starem kraju in sPrejema tudi razne druge preiška ve. Večletna izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna. ca Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine den&rja med ljtaftstvom delaju ipekiflantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med aarodom po avoji uljudni in hitri postrežbi Mi platajtno na hranilno ul*fo po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nasorst-vom vlade Združenih držav ia članica federalnega resarvne-ga aiatema. Pri pošiljanja denarja v Jm-goslavij o bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoriatiti * nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poalati denar v ataro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačne THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 T»n- • '•'»V * > ■ > t*/ :"' ' - i V • '. -?*. " 1^'vJ. * ' ^ ; - V- ' GLASILO g. S. K. JEDNOTE mP-wwmZrm ■ :j . . , . - • % M ABC A 1922. "v:,.. DRAMATIKA. ....... .....•■'8 .......' ■ Dva prstana. Igrokaa v 3. dejanjih. Spisal dr. Egidi (Nadaljevanje.) m. DEJANJE, i. PRIZOR. Prejšnja in teta Neža. Teta Neža: Dpber dan! Oče Poljanee: Bog "daj, Neža! . Teta Neža: Kaj ste naredili Lovrencu, da je tako zamišljen in žalosten T Oče Poljanee: 5 Ti ne veš, kaj se je sedaj umislilt! Teta Neža: Kaj T Oče Poljanee: Ti si bila z nami v Ljubljani, ko sem jaz obljubil dar Materi božji, ki naj ga Lovrenc določi, ako se vrne zdrav iz vojske. In veš, kaj hoče sedaj t Poročiti hoče Lucijo in tisti dar da naj bo cena za prstana, ki da ju že imata od pokojnih starišev! Teta neža: Jaz se ne maram vtikati v te reči, a rečem le, da cela občina hvali Lovrenca, da si je izbral modro, pridno in pobožno punco in da je take punce nima naša fara! Mati Poljančevka: Saj pravim tudi jaz tako. Čemu žaliti fanta? Lahko nama naredi še kako nevšečnost, da odide od hiše in potem, kdo bo skrbel za premoženje? Jaz sem stara in ti si tudi star! In obljubo, ki si jo storil, moraš izpolniti! Oče Poljanee: Vse matere ste enake! Če le morete, potegnete s sinom proti očetu. Povej mi Neža, ali ni Anica dobra punca? In kako dedščino bo imela! (Sede k kmizi.) Teta Neža: Veruj mi, da bi je ne hotela imeti v hišo, če bi mi celo vrečo zlatega denarja prinesla. Ta prevzetnica, ki se za hrbtom vsem rada posmehuje, je kriva, da so zapodili Lucijo z bolehno materjo s Pri&tave, češ, mati bi utegnila umreti in potem bi imeli mrliča v bližini. Govorila je, da bi jo bilo strah. Le sprejmi jo, pa boš moral umreti zunaj svoje hiše! . Mati Poljančevka: Pa še klobuk-si nastavlja! Jaz bi jej morala kajpada streči! Teta Neža: Lovrenc ima že prav da je ne mara. On je moder mladenlfl/ ^tfa si Tafiko ponose« nanj, Mati Poljančevka: če ga boš vedno le trdo obdeloval, nama ie odide od doma. Oče Poljanee: Je pač že takoj Mati je vedno na strani sina. Ž njo potegnejo še druge ženske, da se je^zastonj ustavljati. Mati Poljančevka: Kaj se'hočeš več ustavljati, saj je fant že popolnoma zbegan. Še od hiše nam bo ubežal. Teta Neža: Lovrenc se mi je zdel sedaj, ko sem ga srečala na poti, tako zamišljen, da se prav res bojim 'zanj. Mati Poljančevka: Boste vide li, nam bo odšel od hiše, potem bo lepa. Teta Neža: To bi bilo res hudo. (Proti materi Poljančevki) Pojdi, pojdi ponj! Večkrat je od enega trenotka odvisna sreča in zado-voljnost celega življenja! Mati Poljančevka: To je, kar moramo otrokom želeti: srečo in zadovoljuost! Kaj pomaga boga-tija, ako niso srečni. Če bodo i-meli veselje in bodo pridni, si bodo lahko pridobili dva gozda, kakor je pristava. Oče Poljanee (ki vstane in gre k oknu): Vreš kaj? Če nočete meno poslušati, pa pojdi ponj in naj stori po svoji pameti! Kakor si kdo postelje, tako po spal! Teta Neža: Najbolje je, da greš ponj. Skoraj gotovo je ššel k Luciji na dom. Mati Poljjyicevka (proti očetu)r To bom storila, a povem ti, da mora biti temu konec! |Se začne napravljati.) Oba ti pripeljem sem, peftem se pogovorite, da bo v naši hiši mir. - ' OČe Poljanee: Jaz bom molčal, ti glej! Ženske ste vse enake. Mati Poljančevka (naprarvljaje se): Včasih je pa vendar dobro, da nas moški poslušate. '. 8 Teta Neža: K»r Zadovoljen bodi! Pomisli tudi da te obljuba veže. Ako Lovrenc tako hoče, niorjiš to storiti. Mati Poljančevkka: Tako je! Hvali Boga, da je prišel zdrav iz vojske. Koliko družin je postalo radi te vojske nesrečnih ! Oče Poljanee: Obljubo bi še lepši izpolnili, ko bi Lovrenc vzel Anico. . Teta Neža: Molči o Anici! Vojska jo drugače obrnila in kar tih bodi! Mati Poljančevka: Anici naj bi jaz se stregla! Teta Neža: Anica ni za vašo Jjišo. Mati Poljančevka Mwfij^; Oba ti privedeni in potem mora biti konec vsem prepirom.(Odide). Oče Poljanee (ki sede k mizi): Srce me boli, če se le zmislim na gozd za Pristavo, ki bi ga tako zelo potrebovali. Teta Neža: Kaj gozd?! Oče Poljanee: Tebi je lahko tako govoriti, ko ti ni nič m§r. Teta Neža: Nikar si ne misli, da je Lucija tako uboga, kakor se zdi. Slišala sem, da imajo doma lepo premoženje. Sedaj so pač živeli v tiboštvu, a doma so precej premožni. Oče Poljanee: Kaj hočemo početi s premoženjem na tujem? Teta Neža: Prodali boste lahko in kupili gozd, ako ga hočeš imeti. Oče Poljanee: Takega gozda ne dobimo več in, kar je največ, gozd je zraven' našega posestva. Vse bi imeli skupaj in blizu doma. \ Teta Neža: Vesel bodi, da ne boš imel nič opraviti s starim Pri-stovom, ki je oderuh. Le nikar ne poslušaj Jožeta, ki ti ga pošilja Pristov! Lovrenc je moder. Oče Poljanee: Naj bo v božjem imenu, saj vem, da ne opravim nič, če še toliko prigovarjam. Teta Neža: Današnji dan ti bo v srečo. Spominjal se boš mojih besedi. Takega modrega in pobožnega dekleta si lahko vesel. Kar lepo jo sprejmi, če jo mati res privede. (Pogleda skozi okno.) Oče Poljanee: Saj jaz nimam nič proti njej. Punca je res pridna in dobra, a ta poroka se mi zdi neumna. Teta Neža: Ne neumna, ampak pametna iu zelo pametna! Na-ta način se kar dve obljubi opravite, tvoja in Lovrenčeva, ker je tudi on obljubil njenemu umirajočemu očetu, da bo skrbel za njegovo družino ako mu Bog da milost, da se vrne zdrav domov. S to poroko se tudi ta obljuba opravi. Drugači so te obljube človeku vedno v zadrgo. Oče Poljanee: Vse to bi se dalo tudi drugači .izvršiti, pa naj bo volja božja! Teta Neža: Prav volja božja je to. Tudi gospod župnik je tega mnenja. Oče Poljanee: Volji božji se jaz ne upiram, a sem mislil, da bi bilo za našo hišo bolje, ko bi prišla Anica. Teta Neža: Če je Lovrenc ne mara? Oče Poljanee: Pred vojsko je bil ž njo zadovoljen. Teta Neža: Vojska je marsikaj premenila. To je tebi le v srečo! Pusti Pristove v miru, saj jih pozna cela srenja! (Pogleda skozi okno.) 4. PRIZOR. Prejšnja in stric Janez. Stric Janez (nesoč v roki steklenico) : Dober dan! Danes bo tej hiši veselje dožlo! Poljančevka je vsa vesela. Rad bi bil tudi jaz deležen. Oče Poljanee: Lahko bi bilo drugači, pa naj bo z Bogom! Stric Janez: Vesel bodi, ker je Lucija najboljše dekle! x Oče Poljanee: Kaj pa Pristava? Stric Janez: Pusti sitnega Pri-stova! Teta Neža: Anica ni za tvojo hišo! Stric Janez (sede k očetu in Po-ljaneu): Take punce, kakor jo dobiš ti v hišo, ni v naši fari. To ti zagotovim. Zato pa se bomo danes veselili in pili (Kaže steklenico, ki. jo je prinesel.) na zdraV* je taki mladini, v kateri je naša bodočnost, očka Poljanee (Ga potrka po ramenih.)! Prinesel sem svojega najboljšoga brega, da proslavimo ta lepi dogodek! Teta Neža: Takega fanta, kakor 'je Lovrenc, treba iskati v treh farah! (Gleda skozi okno.) Stric Janez: In punee tudi! Oče Poljanee: Misliš ? Stric Janez: Jaz pravim, da zna mati Poljančevka dobro izbrati. Vesel bodi! Oče Poljanee: Meni se tudi zdi, da sta jo z Lovrencem skupaj skuhala ! • Strjc Janez: Pa dobro sta jo skuhala! Oče Poljanee: Naj bo vse v božjem imenu! Kakor si kdo postelje, tako bo spal. Teta Neža (gledaje skozi okno) : Sedaj gredo. Oba sta, Lucija in Lovrenc, pa še stara mati ž njima! (Odpre vrata in se postavi na vrata.) Dobrodošli! Tako je prav! ^ 5. PRIZOR. Prejšnji, mati Poljančevka, ki vede Lucijo in Lovrenca za roko in stara mati. Mati Poljančevka (še za vrat-Sgtity sem privedla oba! Stric Janez (vstane in zakliče) Živio! Mati Poljančevka: Dober dan, Janez! Prav je, da si prišel tudi ti! Kaj praviš, ah ni čas, da to stvar končamo? Stric Janex: Tako je! > Mati Poljančevka (vodeč Lucijo in Lovrenca pred očeta, ki vstane od mize in se smehlja): Tu sta sedaj oba! Lucija bo naša in jaz sem tega vesela. Sprejmi jo tudi ti, ker te veže tako obljuba, ki si jo storil Matrei božji. Lovrenc: Sprejmite jo, oče za svojo! Prstana, ki sta zvezala njene ranjke stariše, naj zvežeta tudi naju! Ceno za prstana bomo izročili Materi božji v dar. Oče Poljanee: Lovrenc, sin moj, ti veš, da te ljubim in da ti želim sreče. Če si se res tako odločil in je tvoj trden sklep, naj se zgodi volja božja! Lovrenc: Oče, to je moj trden sklep! Sprejmite jo za svojo! Oče Poljanee (ki stopi naptej smehljaje se): Bog te blagoslovi, Lucija, pod našo streho! (Jej poda roko.) Prečudne so božje poti in volja božja je najboljša. (Jo prime z obema rokama za roko.) Lucija (ki poljubi očetu roko): Če je to res volja Božja, sem jaz danes srečna, ker sem dobila spet očeta, ki sem ga izgubila v tej nesrečni vojski in svojo ljubo mamico, ki mi je prezgodaj umrla. Mati Poljančevka (prijemši jo za roko): Mi te sprejmemo kot svojo ljubo hčerko. Nič ne žaluj! Teta Neža: Lucija, vesela in pogumna bodi, ker ti je Bog dal srečo. da si dobila spet stariše. Lucija: Saj sem vesela Svojega dobrega očeta in svoje dobre mamice, ki sta tako nesrečno končala to življenje, ne morem pozabiti. (Otiraje si solze.) Teta Neža: Ne jokaj, ker sta oba v nebesih. - Mati Poljančevka: Vse mora Človek potrpeti. Volja božja se je zgodila. Stric Janez: Sedaj pa ne bomo jokali, ko se tej hiši odpira novo življenje in nova sreča! Oče Poljanee (držeč Lucijo še vedno za roko): Otroka moja! Izročam vama blagoslov ki sem ga jaz prejel od svojih starišev. Voščim vama, da bi mogla v zdravju, veselju in v milosti božji dočakati visoko starost in videti srečo svoje družine in svojega imetja. Mati Poljančevka (položivši roko iia Lucijino ramo): Bog daj blagoslov, da 'bi bila ta stvar, ki smo jo danes dokončali, srečna! Stara mati: Bog usliši naše želje in prošnje in naj podeli svojo srečo. Lovrenc in Lucija poljubita stariše in staro mater. Teta Neža poljubi Lucijo.) Teta Neža (podaje Lovrencu roko) : Bog s teboj, dragi moj Lovrenc! Stric Janez: Tako je lepo! Otroci morajo dobiti od starišev svoj blagoslov, kajti zapiski no je, da blagoslov starišev otrokom hiše utrjuje. Bog vaju živi in blagoslovi, Lovrenc in Lucija! (Poda obema roko.) Mati Poljančevka: Pred altar-jem pa naj mili Bog potrdi to, kar smo vama danes iz srca voščili. Stric Janez: Sedaj pa se hočemo posvetiti! Mati Poljančevka, le urn(feaše na mizo, da napi jemo na zdravje mlademu paru ob tej lepi priložnosti njiju zaroke. Mati Poljančevka: To pa že! (Teče po čaše. Vsi stopijo okolu mize.) Stric Janez: Draga zaročenca! Nesrečna svetovna vojska, ki nam je prinesla marsikaj slabega, nas je naučila ljubiti brate. Pokazala nam je kako bi morali biti vsi naši ljubi rojaki med seboj bratje in sestre v ljubezni in trdni slož-nosti. (Mati Poljančevka prinese na mizo čaše, ki jih teta Neža nalije.) Ta ljubezen in složhost v našem ljudstvu, ki je bila edini lepi pojav v tej divji in bratomorni vojski, je gotovo znamenje, da poštenje našega ljudstva ne bo propadlo. Blagoslovljeni tisti, ki so v tej veliki nesreči skazovali ljubezen svojim trpečim bratom. Lovrenc! Ti si dal mladini in vsem nam«lep vzgled, ki naj kaže še poznim potomcem, kako moramo v dejanju ljubiti brate. Zato pa te je Bog blagoslovil in ti je sveto-gorska Mati božja naklonila dragocena prstana, ki te bosta zvezala z dobro družico, kki naj jo Bog ohrani mnogo let. Veseleč se vajine sreče in sreee vajinih starišev kličem: Na mnoga leta v zdravju, v. veselju in v milosti božji (Dvigne čašo. Ž njim jo dvignejo tudi drugi.) Naj bi nam nebesa poslala mnogo take mladine, navdušene za vero in za blagor našega ljudstva! Na mnoga leta! Živio! (Udarijo s čašami kli-čoe si: Živio! Na mnpga letal) Mati Poljančevka: Na zdravje stari materi! (Klici: Živio ! Na zdravje!) Stric Janez: Na zdravje vsem našim trpečim beguncem! Naj bi se vsi srečno vrnili v lepo domačijo (Klici: Živio! Živio!) (Zavesa pade.) ŠTIRI LETA NA RUSKEM. (Nadaljevanje s 4. strani). — Tako, tako, ta je pa lepa: vaši tovariši so se že odpeljali naprej, vi pa ostanete tukaj v P.,nzi, ali pa vas pošljemo nazaj v Saiapol za vašo malomarnost! -- & smo mislili, da bo res tako, kakor je pravil stražnik. — --Kar začudeno pa zapazimo nedaleč od kolodvora naše Avstrijce, ki so gledali iz vlaka te nam s čepicami mahali. — Aha, tamle so naši; nis~ se odpeljali naprej ne! Ne z men de se za stražnika, ki se je med tem porogljivo smojal, smo hiteli na vlak k tovarišem, kjer smo dobili naše stvari vse v redu1: plašjče in bi-sage. Dvakrat so mi je že pri potilo, da sem zgubil svoje stvari, pa vselej sem jih! srečno našel. Da bi se mi le še v tretje ne pripetilo — tako sem si mislil, ko sem z veseljem pobiral svojo najdeno ropotijo. Čez kake dve. uri zatem, smo so odpeljali na drug kolodvor v Penzi; čakati smo morali glede zdravniške preiskave do drugega dne. Tam smo naleteli na vse polno Avstrijcev in Nuncov iz raznih delov Sibirije ter Rusije. Tukaj smo se tudi sešli z onimi tovariši, ki so potovali v Odeso, Smolensk, Kavkaz in razne druge kraje Rusije. Ko nas je zdravnik kar mimo grede pregledal, smo odšli na drugi vlak , namenjen na Don. Po železniški Dišeči ekstrakti. RŽENI, . VIŠKA KIMEL BOROVIČKA KOGNAK tropino-vec slivovka in drugi katere uspeanp-rabi na tisoče odjemalcev. Tef tekoče dišave so uspeh dolgotrajne poskuš-nje. Boljših ni dobiti na trgu. Samo en • poizkus vas bo prepričal. Ena unča eks-traktov in barve za 1 galono. 1 unča ..$1.35 5 " .. 5.50 12 " ..10.50 Poštnina plačana. Zavarovalnina zavitka 25c več. FORBES EXTRACTS CO. Forbes and Moultrie Sts. Pittsburgh, Penna. KRANJSKE KLOBASE V zalogi imamo vse vrste gro-cerijo, kakor tudi svežega in pre-kajenega mesa. Blago vedno sveže, a cene vedno zmerne. Naša posebnost so domače kranjske klobase, katere pošiljamo tudi iz-.ven mesta. Tako razpošiljamo tudi Trinerjevo vino, Alpenkreu-ter, Theil Oil in več drugih lini-mentov; daje suho grozdje (rozine) fige, slive itd. Naprošene ste vse slovenske gospodinje, dan nas čestokrat obiščete; prav gotovo boste zadovoljno postrežene. Oddaljene družine, pečlarji in pečlarice, naročajte kranjske klobase na ta naslov: MARTIN GORSICH 1134 N. Hickory St.....Joliet, I1L Well Installed THE MONCRIEF FURNACE Postavimo jih v bližju 50 milj od Jolieta. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik ! i I I. > yu I«. >, . Shop 1212 N. Broadway Stan. 1207 Cora St. Phone 1255-M Joliet, HI. Furnace, Gutter, Cornish Slat-ing-Ceiling Work. STAROKRAJSKE KOSE. Agenturo ima za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zva-ne Molkovke z rinko in ključem vred ......................$2.50 Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena. Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2.00. Velikosti so 26, 28, 30, in 32 palcev. ' Srpi za klepat po $1.00; klepalno orodje po $1.25. Brusilni kamnif po 50c, večji po 60c. Kosiša po $1.50. Starokrajske pile od 8—10, palcev dolge po 50c.—Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov: STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovina z železnino in pohištvom. TRAKULJA IN ZDRAVLJENJE. Mnogo mož, žen in otrok bolehajočih za razne bolezni, se zdravi na različne načine brez uspeha, ko je njih nered vsled navadne trakkulje. Pravi znaki so: odhod malih delov te porasitnice, prilična znamenja so: zguba slasti, kolcanje, beli jezik, bolečine pod srcem, v želodcu, občutki kot, da se nekaj premika v želodcu, vzdiganje v grlo, bruhanje, slaba prebava, bolečine v hrbtu in ostalih delih života, omotica, glavobol, izmučenost, oslabelost ko je prazen želodec, : plavi okrožki okro^ oči, in čisto navadno znamenje , pri otrocih je stalno drezanje v nos, slabo spanje, itd. _ I Fancide je namenjen, da odžene trakuljo iz vašega t-e lesnega sistema in ker je to navadno zdravilo, ki se rabi v vsi Evropi ni dvoma o tem zdravilu. To je pra*'o zdravilo v obliki sladkorčka; otroci ljubijo to, in nobene sitnosti ni za vživanje tega. ko mislite, da je trakulja, ki vam kvari zdravje, tedaj ne pozabite rabiti Fancide, ki se prodaja le pri Laxal Med. Co. 1-3 Laxal Bldg., Forbes and Mountrie Sts., Pittsburgh, Pa. Zdravilo za celo zdravljenje stane $10.48; polovično $7.2a. Za zavarovalnino po pošti še 25c posebej. DENAME POŠILJAT VE. Jugoslavija: Italija; 500 kron za......$ 2.00 100 lir za----$ 5.50 . 1000 kron za...... 3.80 1000 lir za.... 52.00 10000 kron za...... 37.00 10000 lir za... .548.00 . Nemška Avstrija: 1000 kron za......$ .70 Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in stari kraj.' Posojujemo in vzamemo posojila na prve vkmzbe (Mortgage). Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se mladic & verderbar, 1334 W. 18th St. Chicago, III. — Vjjte vem? Ali je moja h^i?____ Ali sem jaz njtn ženin?____Hehehf*.... I&ite jo, komur j*« kaj mail!" se Je jezil Barbio pa smejal traven. Dekleta &e lrtnla od hi$© <1<> hiše, izprašovala so bi ugibala, i^pra^evala fanie, pft nihče i:i nič vedel. Drugekrat so-vedeli vsako najmanjšo stvari." oo, sedaj pa Čisto nic. T<> je bilo vctnoar prevo?! Lazarica je prišla iz Ljubljane vsa brez glave, obupana iu objokana. Doma jo je mož catepel — in potlej se je sam odpravil iskat dekleta. F^a tndi on, ki je drugekrat i vse vedel, vse prav opravit i in dognal, je prišel domov še bolj o-bupan, kakor žena, zakaj za Ančko ni bilo ne tiru ne sledu____O* to je bilo joka v hiši! Celo on se je brisal---- Glave vendar še ni izgubil, zakaj na pepelničiio sredo je šel povedat v župnišee, da se mu je izgubila hči, da naj oznanijo na pri žilici, da pride povedat, kdo jo je videl ali našel vsaj sled za njo. Piše naj pa gespedu župniku tudi drugim gospodom, da to oznanijo. *4 Dobiti jo moram, naj velja, kar hoče! Za par volov mi ni nič, kadar je tako----" Župnik je pomiloval in tola: žil, kar je mogel, potrtega Lazarja. Vsa stvar se mu je zdelat Čudna. Premišljeval je in ugibal, kam bi se bilo dekle vtaknila — a nič pravega mu ni moglo priti na um. Slednjič pa kakor bi mu bilo nekaj šinilo v glavo____ 41 Kaj pa, Lazar, ali si nista bila z ontgavim Antonom nekaj tako?" je vprašal Lazarja. Lazar je mencal in mencal na to vprašanje — nazadnje je moral le priznati, kar je vedel. 4 4 E j!' ■' se je nasmehnil gospod župnik, pomel si si roke in privzdignil kazalec, kakor bi hotel revi: *4 Jo že imam!'' Lazar je pa odločno odmajal z glavo: 4 4 To pa že ne, to!... Naša punca je prepametna, o-- na ve, da jaz ne pustim kaj takega!" 44E!____e! Bomo videli, kaj bo____Bom pa oznanil!" 44Pa še drugam pišite!" 4 4 Danes je sreda. Do pet ka bom počakal s pisanjem, morda se ta čas najde, ako ne, pridite povedat, bom potem pisal." 4'Je že prav, gospod... Ampak tistega no smete misliti, da bi še kaj imela z onim, sedaj celo ne, ko je že v Ameri-' kil".... "E!----e!.... Saj je tudi tja pot----" Lazar se je vrnil domov brez "Bog ve, k jo j (5 Lazarjeva punca pust ovala?" ;je izprego-Vorila Rohnečka. Doma so i-meli žalosten pust.... Meni se amiiijo." 44Jaz vem!" je dejal Barbič čez nekaj Časa, ko je premislil. 4'Ti voš?.... Tak povedi! ----Zakaj pa molčiš?" Kar tako so ga napadali. Toda to Barbilea nt Čisto nič vznemirilo; z roko se je obrisal o-koli ust, pogladil muŠtace na desno in na levo in jim odgovoril:'4 4 Boste že izvedeli____" . Več ni hotel povedati, in ko mu jo Kolino zagrozil, da gre k Lazarju povedat, da Barbič ve, mu je dejal: 44Ni treba, saj mu grem sam. Kaj bo še dalje skrbel, ko ni treba, ko ni punci nič hudega." Potlej se je pa Barbič nabri-sal. Obril se je, pripel obe svetinji, vihal brke in je šel k Lazarju. Lazar je v veži cepil trske; z levied je opiral na stebru hrastov ocepek, z desnico je pa vihtel žalostno in mahal, kakor po kačah, tako, da so se trske po vsej veži razletavale. Barbič je obstal na vratih, se naslonil na oboj in gledal Lazarja, kako silno vihti žatlaho, kako mu polže po čelu znojno, kaplje. Ko ga je Barbič pozdravil, je samo globoko vzdih- nii in*ga pogledal proseče____ Barbič so je v sreu smejal in neko zadovoljstvo ga je domišljal, da je ravno on ponižal tega Lazarja in je pripomogel, da bo hči takega bahača vzela človeka iz revne lijše, katerega je on preziral____ Nekaj Ča* s a je stregel Barbič tako na pragu svoji škodoželjnosti, potem je pa dejal: 44Pa malo prenehaj, Lazar, ti bom nekaj povedal." 4 4Ako veš kaj prida, le povej, drugače pa kar pojdi, žalosti je tako dovolj pri nas." "Precej ti bo odleglo..... Nobene skrbi več ne boš imel." 44Ti kaj ves?" 44Lej, tc-le je denar za kopu-ne!" BarbLč seže v žep in mu ponudi pripravljeni denar. Lazar ga je debelo pogledal. 4'Kaj mo boš gledal? — Na denar in ga preste j____Videl boš, da sva dobro prodala." ''Kje je pa dekle?" se je izvilo Lazarju iz prsi. To je bil bolesten krik Obupanega očeta, Barbič se je nasmehnil, stopil bliže in vsul elenar na steber, pa dejal: 4 4 Očetovega denarja ni hotela nest i s seboj, ko je šla za njim...." 44Za kopi?" je vprašal blast* UO Lazar. 4'Za njim!.... Za Gorniko- vim Antonom v Ameriko____" Lazarju sta padla žatlaha in ti tolažbe. Otresal je z glavo, ocepek iz rok," prijel s& je za ko se mu je vrnila misel, da je glaVo in je začel obupan: 44Ješ!".... Ješ,!.... Ješ!.... šla morda Ančka res za Anto nom.... Zdelo se mu je nemogoče. 4 4 Kako neki, brez denarja, brez obleke, brez slovesa in kar tako____" Se bel j je bil zmešan. Drugi dan potlej je bil v Dolgem selu mali 44pust". Seljani so se gostili s tistim, kar jim je bilo ostalo 11a pustni i$]a za njim." Nato je stopila v vežo mati, in ko je videla moža vsega strtega, jo vprašal: 4.4Kaj pa je? ----Kaj pa je?" Mož jo jo pogledal z žalostnimi očmi in-vzkliknil, kakor bi bilo vse izgubljeno: 44Šla je!---- Šla je!,... Ančka je dan. Kakšen krof se je Še dobil, malo drugega pečenja, kakšno kosti se niso bile ob pustnem dnevu dovolj obrale, pa še kaj tacega je ostalo, kar ni bilo za druge dni. ' " * 44V Ameriko je šla," je pristavil Barbič. 4 4 Pa ga je res rada imela____" Oče in mati sta jokala in gledala brez tolažbe, a Barbič ju je gledal in se v srcu smejal, Chicago, 111.. Na zadnji redni seji Slovenske Trgovske in Obrtniške Zveze v Chicago, se je sklenilo, da jp razpiše nekaki 44Contest" med slovenskimi društvu v Chicagi. Ideja je popolnoma nova in bode gotovo Obudila veliko pozornosti. Kako visoke nagrade se bodo razpisale, se jode določilo na prihodnji red: ni soji, ki se vrši v pondeljek, dne 6. marca 1922, ob pol osmi uri zvečer v cerkveni dvorani, W. 22nd Place in S. Lincoln St. Vabijo se torej vsi sloveri: ski trgovci in obrtniki, da se e seje za gotovo udeležijo. Ob jednem pa naznanjamo^ da rabimo v naselbini sloven* skega zobozdravnika, urarja, brivca in 4 4 plumber ja ". Ako bi kateri rojak želel začeti katero izmed teh obrti tukaj, naj se Obrne pismeno za pojasnila na tajnika Zveze: John Gottlieb, 1821, \Y. 22nd St. Chicago, 111. Z narodnim pozdravom, Prank Grill, predsednik John Gottlieb, tajnik. Lazar jo poskočil in zavpil: 44Sreča?---- Pasja sreča je' to!____O, sramota! Moj zet' bo iz Kozjega repa... Le kdor mi je to naredil?" Barbič so je hotel pobahati svo ju ^ do. Hi, slabi časi, slabi časi so Volj joka, je dejal-nastopili," je vzdihnil Barbič:| <'