List 38. Tečaj XXXIII. ospodarske, obrtniške narodrt m U Ě #/ Ç* * » • v i./ -- • jghajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk ami ei j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 22. septembra 1875. Obseg: Trtna uš (phylloxera) se razširja! * planinskega gospodarstva. (Dalje.) Nova sušivnica za sadje y se sem in tje prepeljavati konec pisi Turek od nekdaj strah kristjanom Novicar. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Policijski komisar. (Dalje.) O zboljšanji Deakova sreča in Naši do- Gospodarske stvari. Trtna uš (phylloxera) se razširja Po dop katereg družba kmetijska po ukazu y c. kr. miniterstva kmetijstva od deželne vlade přejela se je grozovita trtna uš od Klosterneuburga razširila v ogradov okoli Dunaja. Po pismu ministrovem občinah, namreč v občini Klosterneu- več jmajo v burg Weidlingin Nussdorf; samo v občini Kl U 1 g , TT Ciuuug lu a.1UOQV4V/* x, ouujvs t v/ ^ - ~ terneuburški in We i d 1 i n ga vs k i je meseca av- gusta okuženih bilo 25 oralov vinogradov zad nj čas so jo našli tudi na več krajih okoli Nussdorfa Pa - . bati pa se je, da je kriljati mrčes kraje, ki j plodil druge dozdaj niso znani. Oštro se je tedaj prepove dala vsaka izvožnja trt iz okuženih ali pa le sumljivih kraj Vsled tega naroča deželna vlada družbi kme naj ona glasi to dogodbo, da jo zvedó vsi tijski, vinorejci naše dežele in se varujejo kako trto kupiti iz okuženih Avstrij ogradov in ploh iz ogradov dolj Nova sušivnica za sadje ki se dá sem in tje prepeljavati. Iznašel dr. Ed. Luk as. Mnogo skuainj že je potrdilo to novo iznajdbo slav- noznanega dr. Lukas a. Kaj pa ima ta sušivnica tako posebnega? bodo vprašali sadjerejci. nas Naj v potrjenje tega, kar smo ravnokar na hvalo tej popotni sušivnici rekli VWJ J/V^VIUI OUOi V Ul\jl X VXVIX y jesen v shodu sadjerejec v T l l O i - U , UUltCXJ Arnold iz Bittburga na priporočilo Lukas navedemo, kar je lánsko učitelj kmetijstva ove sušiv- nice rekel, tako le yy kmetijski šoli smo apravili Lukas popotno sušivnico (Wanderdorre), katera vse drug kosí i ki jih poznamo sa w se dá v pre njej sušiti in in to prav hitro; češplje "potrebujejo 6, k večemu pol ure, jabelka na 5 krhljev razrezana 6, k večemu 7 ur. Posebno je pri tej sušivnici to da ima dobro izmišlj pretaka: suhi zrak v-se jemlje, mokrega težkeg napravo, po kateri se s o gr et spodej izpušča, in to ravno je, da se Isto tako hvalita Lukášovo tno ak pa hitro suši." niku Grimm čas za dj vmorejo 1873 m pa Bocskaj v Peštu, ki je to sušivnico v Dunajski razstavi kupil předal (omaro) kjer se Sušivnica ima 3 poglavitne dele t • r\\ y i t y omaro susivni, m y t za sušenje Vsi ti deli so 1 notranji Po tem pa da so stene predalnikov enake tistim denarnim skrin y se loči ta popotna jam, ki so ognja varné, dvojne, sušivnica od vseh druzih železnih, in to, da med dvoj nimi stěnami je nabasan pepel ali kaj druzega tacega kar gorkoto skozi sebe ne pušča rado tej sušivnici, ker se v njej gorkot y daj y prednost ne Lé ; na katerih se sadj suši gublja navzunaj imajo za kakih 20 kvadratnih čevljev prostora; ta prostor ni sicer velik ker se v tej sadje še bolj ko dvakrat hi trej suší, ni treba večega prostora Ker je moč gorkote v tej sušivnici silno velika zato treba da so z y dá že ime, da, ker se Eno prednost te sušivnice kaže iz enega mesta v druzega prepeljati, po tuje zato merom se vmakniti iz sušivnice. prav po čas i kuriti. Skušnja je kazala funtoma drv v lOminutah 75 stopinj vročine napravili v sušivnici ter so morali kar brž z gorko- lahko od gospodarja do gospodarja, in se brez zidarja dá postaviti na pripravno mesto. Druga prednost njena je ta, bolje suši, brez dima, pa tudi veliko manj kur-Jave potřebuje kakor večidel vse druge sušivnice. Ker Namreč sadje v tej mašini suší le na posebni način pre- da se sadje hitre je 172 mark. Tako Wocbenbl.' Cena na vadne popotne sušivnice je 120 mark ali 60 goldinarjev našega denarja, na pol veča pa veljá jdemo zapisano v „Oesterr. Landwirth - - . Ker smo mi Slovenci, vsaj večidel, s suhim sadjem Psljavana gorkota zraka, zato je posušeno sadje posebno in vzlasti s suhimi češp^jami, ki po dimu smrdij °ku8no in dobro. še daleč za y — ^ u»icu u* druzimi, na priliko, uudi Tudi se sadje prav lahko suši. Izbirati posušeno list letošnjih „Novic"), bilo bi želeti sad je «.Ul i* « i« i «»J V, Bosniškimi (glej 16. je pri tej sušivnici takrat potrebno, če ni vse ; da naša družba e&ako debelo in enako zrelo bilo. Češinj, višinj in češ- kmetijska si za izgled omisli Luk popotno su- kbirati. mviv * jul viii« u v ujl vav maav« v/ v ) ) ftj če so zadosti zrele, navadno prav nič ni treba sivnico. zboljšanji planinskoga gospodarstva. (Dalje.) Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jau. Mesarj i z eno kurjavo, v en i posodi, z enim del času skupno vse to opravlja, ter se za Umna poraba mleka, bod na pl posamesni bok*i stroški izdelovanja v primeri, kakor je več mleka vkup, znižujejo in vrh tega še več in boljšega blaga deležen postaneš, kakor ti je samcu iz enake množin* mleka. * v dol n i 7 pa bila je g! Vendar tukaj ni govorienj točka mojega poduk o tište m mleku 7 ki ima vstrezati hišnim potřebám. Mleko namreč je silno vážen živež člověku in mnogim živalim; mleko obsega opravlja, bolje obnese delati na sir kot na maslo kakor si ga v družbo nesel, pridelati mogoče Kolikor veče so tedaj mlekarske družbe, toliko bolí% je za posamesne družnike. Ker je znano, da, ako se vse tudi pravilno in skrb Je delà LLL UJI LI \J ^^ 1 JwUL C4ITMUU« j w»WMV Vř WV^W VJ^lOÉt V 1 J C»y UUIJU U WUVjOVy UUl»bl Ali« Uli V/ V LUCWkVJy gQ J^ jrçsàfobstojná delà, iz katerih se snuje človeški in ži- najdljivi Svicarji^že prav davno mleko siriti začeli valski organizem; in ker clovek in mnoge živali mleko in sir poznali. R. Sačma nu, slovečemu pospešitelju kot prvo svojo hrano dobivajo, morala bi vsaka hiša Svicarskega mlekarstva, niso prazne pravljice mlekom preskrbljena biti, posebno ondi, kajti mleko j za otroka to, kar je vino za starčeka ta poduk mojega posla spadal mpak kjer so otroci, zanesljiva poročila, ki trdijo, da so Svicarji že v stav« bah na koléh sir kuhali. Enostranska Bern s ka pa nanje potrebe stvu don z onim mlekom, katero gospodarjem Čez domače rav- vlada je leta 1619 prepovedala sir delati s pretvezo, da 7 ostaja, in íljá pravilo se maslo tako preveč podražuje; to prepoved je še po-o tem naj, kakor pri vsem gospodar- navijala in z zažugovanjem kazni vtrjevala. Al ta vrli 77 bračaj mleko tak 7 t j vec dobičk Svicar je ni porajtal, in ni si dal zabraniti, svoje mleko obračati tako, kakor najbolj nese; nevstrašeno zavolj Ce mlečni izdelki: maslo in sir, nenavadne visoke večega dobička je razširjal sirarstvo in konečno prisili! spoznanju, kako smešna in nepristojna je njena cene nimajo, storiš gotovo najbolje, če se ne vkvarj ne z maslarij po 10 krajcarjev bokal prodaj — — - — — * -----i— vlado « ne s sirarijo, ampak mleko naravnost prepoved v gospodarstvenem oziru. Al za to bolj bi mesto priliko imaš Kaj pa hočeš počenjati z mlekom ti, ki vrh ne mores, vendar znas iz njega hitro, predno se ti nin molzeš? Ali ne hvališ Boga, da, ker ga koj pro- umnému gospodarju zopet veljalo le staro pravilo: račaj mleko tako, da ti donese največ dobička." dati spridi, maslo ali sir, kateri brez škode dalj čaaa na kupca čakajo? In če drugi časi po čudnem prometu pozemeljskega blagá prinesó drugačno razmero v ceno masla in sira, " " " bo ob. la da se morebiti prva zeló vzdigne, druga zeló zniža 7 77 vrže metáno, ali LiW" ici j o vj & vv«u\/ ww v» 1 uji & VUV/ v La w y v* v w — »'J * --v . v tedaj trpežniše izdelke narediti, glejte Švicarja: komaj dobro izvé, kako silno drago se okusno Švedsko, Holandsko, Me&lenburško surovo maslo (puter) prodaja, že nima več pokoja, že preraj- Kam boš tedaj djal mleko: ali v latvice, da ti iz- ka- pa ga hitro zasiril v kotlu? tuje, da, ako bi tudi enako drago surovo maslo iz svo- košen izdelek: ali maslo ali sir si boš izvolil ga po- jega mleka spečati mogel, bi se mu mleko bolje kot delovati? s sirom splačalo. Že ga to mika, že se uči, in ko se Ako si umen gospodar ter sam sebi hočeš prav, bo izuril ter po načinu imenovanih dežel izdelano posebno okusno surovo maslo z zaželením vapehom na trg gotovo v to, kar ti več nese. Ce si v takih okoliščinah gUfcVVU v tu, £S.CH U v OU UCOC. Ol V IOIV1U UlVUUOUlUaUj OCU LI U UtVUOUU OUI U V u Ujaoiu U JUOktiojuuiui vo^vuviu u« vi £ da ti boljši dobiček kaže delati na maslo, bi bil pač postaviti si upal, bo on, ki je toliko tiščal v mastno nespameten, ako bi délai sir. pričan da ti mleko več vrže Nasproti pa če si pre- t • sirarijo pusti sir iz mleka poiskal, kot poglavitni mastní sir, no ! kdo ki ga 7 ako ga podelujes v mlečni izdelek pa pridobival najbolje surovo maslo s da bo, kakor v unih deželah vidi, mleko koj po luna ne trka, se bo spod- tem iu u u t u i oii., uu i auu j jvi ga mua uc vi ive., no uu opiru.- LCLU, U.*» UU, Ha&Ul v uuiu uoa^iau »mij t v u »vj j/v tikal nad tem in ti kaj ugovarjati mogel s puhlim mo- molži na hitro umetno ohlajenje postavil v vodo, kateri drovanjem 7 češ 7 da tukaj ni ta navada 7 da ta kraj se od nekdaj le od masla živi, ali celó reči smel 7 da Je tudi V se led pridjan, kakor že tudi na Kranjskem de- lajo v Ravnem na grof Hohenwartovi grajščini 7 in 8 sebe in druge slepariš s takimi poskušnjami! Takim katerim ravnanjem je poprej, kakor pri navadnem modrijanom bodeš pač že s svojo prvo srečno skušnjo postavlianji, in pa tudi več in sladkejše smetane iz w ^ - v rvr w ^ j^ww ^ ' v J Vf f V * V/ U V/ KJ VIU U J V/ U U VM V 4 | V* ilj A J nasproti stopiti mogel ter jim s prstom lahko pokazàl, mleka posneti naj pogledale Bohinj sko sirarsko društvo. IV dokaz temu je to, da vsi, od konca do kraja vsi, ki so vsem tem naj je pa le rečeno to, da maslarija ker in sirarija ste, kakor vse drugo pod solncem, menljivi pozemeljski stvari, in da vsak gospodar pre-ker eno leto poskusili delati na sir, delajo ga naprej, momjivi pu^Luwj^» ... — —, — so do dobrega prepričani veliko obilnejšega denarnega se že tega sveta poslužiti mora, prav stori, ako se ga dobička, ter so še novi zraven pristopili vkljub marsi- tako posluži, kakor mu v njegovem času v obilniši, katerim sitnostim, s katerimi je tako družbinsko delo- a vendar zmirom pošteni dobiček tekne. vanje v začetku sklenjeno po starodavnem pregovoru, Po razlagi obstojnih delov mleka in njegovih last- da „vsak začetek je težák". Cas in stanovitnost pa vse nosti se je pri mlekariji sploh v poduku gospodarjem MM M ' ■ _ premaga in uravná. In kdo bi se temu na kmetih priporočevala snažnost oseb, posód in hra II čudil , če vedno sliši ali bere, kako se celó omikani kot prvi pogoj za dober vspeh, » ^uui o.^«. družniki po mestih večkrat strastno med seboj prekljajo, že koj pri molži, prenašanji in postavljanja tako, da bi tudi marsikater miroljuben izmed njih družbo mleka in pazljivost na pravilno vravnanje, prezra- rad zapustil, ako bi ga drugi oziri v nji ne pridrževali? če vanje, čejenje in primerno toploto v a tudi sicer skrbnost Izvedenci so že. davno mleČ se sir za 6 dognali resnico, da tam, kjer nih hramih. w.» „„ /J0 del tište cene, ki jo surovo maslo ima, xima« —,----- prodati more, je zmirom še precej bolje delati na sír, kositrenih mlečnih posód, kakor tudi opomniti Prilika je bila tudi povdarjati posebno prednost kakor pa na maslo; — tedaj tam, kjer bi tudi vse su- na primerno gorkoto smetane za dobro medilo rovo maslo po 40 krajc. funt koj poprodati mogel, se in tudi razložiti način, kako mleko poskušati: ali J® rovo mašio po 4U krajc. tunt koj poprodati mogel, se in tudi razloziti način, KaKo mie&o posKusau: au j-ti mleko vendar že bolje splača, ako ga poděláš v sir, takošno, kakor ima samo po sebi biti, ali je morebiti če bi sir bolj se samo po 24 krajc. funt poprodal ; koliko pokaženo s přilito vodo ali odvzeto smetano. ali • V VIS še više pa še izplača, če I ga, kakor zdaj, po 32 krajc. spečati moreš ! Koliko bolje jo pa še opra- Pri ogledu sirarskih stanov in orodja zapazene manjkljivosti dale so povod, razkazovati načrt o- r a 7 ce svoje mleko vliješ v skupni kotel terse vilno narejenega sirarskega stana 9 doka združiš z mlekom svojih sosedov 7 da se v e n e m zati pripravnost zaprtega ognjišča pod kotlom, O 8 Kliko kotla na vse straní vstrezljivega + ÍSkalnice, tarnača in obodov y naíogo povdarjati otrebo gorkomera, sirnih prtov ter posode za Pi9lo siratko, s katero se pri primerni gorkoti kot napolnile. Skušnja v« nas ući. da ob času ajdovega cvetja y se čebele same, če so primorane novo satje delati ve- J OMLUV y vv UV J/liUlV/lUJLlV «V r V UUiali y V čidel le trotovega delajo. To pa gotovo zato, ker čebele dobro vedó, da jim izdelovanje čebelnih satov več z najcenejšo kislino iz mlečne, ki po odvzetem siru v dela dá in tudi več blagá vzame, kakor pa izdelovanje še ostane, lepo ločiti dá se skutni zapenek (mas- trotovih satov; zakaj čebelni satovi imajo manj še hišice ostanki) in skuta, kakor tudi opomniti na pravo kakor trotovi, in zato pa tudi več. Ker morajo tedaj , % v \ t • • 1 1 1 vil • ♦ 1 1 i y I « y t "1 • i • gorkoto in drugačno dobro vravoavo sirnih shramb noeebno tište kleti, v kateri se ima sir soliti i • . • __ tište kleti, v kateri ima sir goditi y f jćajti na vse to treba je dobro paziti da ima sirar na- čebele pri izdelovanji čebelnih satov več hišic narediti morajo tudi več stén med posamesnimi hišicami dozidati . tako jih tedaj izdelovanje čebelnih satov gotovo ravne moči y LU li C Uč* JC UUUIU paůltl, u«* l lu cl o ii.cn ua- uaw , Jíu íúuv/iuy«ujv uvu^iiuu O a LU Y gUlUVU ki sodelujejo ž njim v kuhinji in v kleti, več truda in tudi več blaga stane, kakor izdelovanje oblasti. Potem more on svojemu delu dati trotovih satov, kateri imajo veče hišice, pa ne toliko, bolj v svoji večo gotovost, da pribaja iz njegove továrně bolj ena- toraj tudi ne toliko sten med posamesnimi hišicami. feomerno blago, ki brez kakega umetnega pridajka na- Da je zopet to prav koristno, da čebelar, kateri turno lepo barvo ter naturno dobrim okusom hvali spret- nove Kranjske panjeve ima, svojim plemenjakom tako coat mojstra svojega, katerega skrbnost in snažnost ste lahko zabrani, da mu preveč trotov ne zaležejo Trenda najboljši štupi za sir. (Dal. prih.) vsak spozna, ker vsak dobro vé, da je panj toliko leni lahko boljši, kolikor več delavcev ima, zakaj troti so Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. požeruhi in čebele jih le za oplemenjenje mladih matic nekoliko potrebujejo. Za oplemenjenje matice pa vsaki panj tudi izlegel, brani malo trotov potřebuje, toliko ti jih bo gotovo Kdor ima pa mu kakor hočes. na vadne stare panjove, ta ne (Dalje.) II. more vbraniti , da bi mu nekateri plemenjaki preveč hotel panjem trotovo trotov ne zalegli ; satje spomladi izrezati, bi s tem čebelam vse delo raz- ko bi, postavimo čebele Čebelar, kateri nove Kranjske panjove ima, more mesaril, kar bi gotovo dobro ne storilo; tudi bi ne pomladi veliko bolie osnažiti ali otrebiti, kakor mogel izrezanih trotovih satov lahko s čebelnimi nado- 1 _ J _ _ - _ _ ^ . # . * ♦ 1 1 i 1 • w • I ^ pa vendar ne če ima le navadne panjove. Ker namreč lahko vsak pa sat posebej iz panja vzdig mestiti. in ko bi vse to tudi V se storil tedaj tudi vse lahko na »ali j^vo^k/vj ja v^ui^u^ž y t^uaj tuui rov iwua tanko pregleda, kje je kaj napačnega, da to odp more čebelam braniti, da bi mu novih trotovih satov ne delale. To pa čebelar, ki nove Kranjske panjeve ima tan&u piegicuc*, jKLjc je j^aj uupauiiega-, UČI LU uupravi. v»^*«,^. * v v^^v,*«^ , vim«, Tako se lahko prepriča, ali je matica v pravém redu prav lahko doseže, če namreč spomladi trotovo satje iz ali ne; mrtve čebele, katere po satovnih hišicah tičé, panjev pobere in ga s čebelnim satjem nadomesti, mu lahko odstrani, plesnjivo ali sicer omadeževano satje čebele tudi novih trotovih satov ne bodo mogle delati lahko obreže in poškodov y satje y lahko katero je kaj od črvov razjedeno ker prostora imele ne bodo. y (Dal. prih.) iz pobe in s čednim , - panja satjem nadomesti, z eno besedo, celo stanovanje lahko popolnoma osnaži, ker lahko za malo casa Politične stvari. vse satove s čebelami vred v kak drug panj prestavi, in tako stranice, dno in strop starega panja lahko po- e čebelam prav dobro Tudi se čebelar pri olnoma odrgne in počedi, kar ljubij dé, ker snažnost zeló priložnosti lahko popolnoma prepriča še ta ali uni njegovih panjev v satovj Deakova sreca in konec. ceoeiar pn Dc&k u, velikemu Magjaru, čegar imé je čez četrt koliko medů stoletja zvonelo po svetu, iztekla je ura, vsaj politična; ima lahko spozna t panju klasti začeti kedaj dom polnjenih satov dobi ; telesno in duševno pobabljen se je odpovedal za zdaj najbrže pa za vselej političnemu poslu. Iz političnega rem panji se vec z me- odra je zginil brez ysega krupa, prav na tihem, — kar mu lahko nekatere od- zmanjkalo ga je, kakor zmanjka vode, katera se v , in tako da bo treba enemu ali drugemu e v katerem panji še vec z me vzame, in s praznimi satovi nadomesti, polne satove pa in pesku zgubí. tištim panjem dá, katerim medu že bolj primanjkuje, tudi prav dobro, kajti če ima kak panj spomladi Al ne on y njegova oseba, se zgubi tudi vse ono, še preveč z medom za polnjenih satov, mu potem prostora alego manjka, toraj tudi ne more toliko mladih čebel zarediti UM III. Čebelar lahko svojim plemenjakom vbrani, da mu preveč trotov ne zaležejo. Kako »Pomladi čebele tove pa zopet to? Prav lahko, tako-le: Kedar pridobil narodni stvari tudi za kar se je toliko časa bořil, je v nevarnosti. Deak je velik Magjar, a majhen Avstrija nec; prav za prav ni bil druzega nič ko Magjar. Cetrt stoletja stal je na čelu naroda in poganjal se za njegove pravice; ni se dal strašiti po srečnih vspehih nasprotnikov in najhujših časih; razdražene duhove in strasti je z „mečem uma" brzdal in vzdrževal Magjar-ski upor v vojnicah postavnih in s tem je pridržal in snažiš ali trebiš, vzemi panju tište sa vdani; zgodovinsko pravo, take, ki jej ízprva niso bili y se ve da specifično v katerih same ali pa vsaj veliko" trotovih hišic Magjarsko — o katerem se je mislilo, da je za večne zapaziš, in namesti teh daj mu satove s čebelnimi hiši- čase pokopano v prahu pisarnic, vzbudil je čami. Tako panj ne bo mogel veliko trotov zaleči novemu življenju. To gotovo niso malenkosti, temveč velike za ker nima za trotovo zalégo pripravnega satja; nasproti sluge Ďeakove za narod Magjarski. Da mu je o vsem " bo pa toliko več delavnih čebel zaredil. Trotovo satje njegovem delovanji sreča nenavadno mila bila, to mu Pa> če je že staro, v vosek pokuhaj, če je pa še mlado nikakor ne manjša zaslug njegovih. Magjari imajo 111 dobro ohranjeno, ga za tišti čas prihrani, kedar boš e v ajdo dal, da ga boš takrat, ali v škatlje ali prve svojih rodoljubov. čebel Pa v panjove podeval, "zakaj takrat, kedar čebele že aJdo beró tedaj vzrokov dovolj slaviti Deaka in staviti ga med Al sodba svetá o tem možu je pa vsa drugačna. ni več treba bati, da bi ti še trotovo Deak se ne sme prištevati onim državnikom vise vrste Dero, se ti ni vec treba bati, da bi ti še trotovo uea& se ne sme pnstevati onim arzavniKom vise vrsie, zalego stavile, ampak bodo ti trotove satove z medom ki v svoji narodni politiki se ozirajo tudi na v nan je !w * % " . . ' y t *, • - s 1 * I Hl za razmere in politike ne omejujejo na deželo samo katero se borijo. Ves navdušen za Magjarorszag je pre- ziral vse drugo; ni se mogel speti do priznanja in spo-štovanja enakih pravic drugih narodov; nikdar ni vedel misli o zgodovinsko-politični posebnosti Ogerske krone požlahniti s pravičnim pojmom zveze enakopravnih dežel; nikdar se ni ogrel za načelo: „kar je mojemu narodu pravica, isto je pravica tudi vsem drugim narodom/* Njegovo oko ni na političnem obzoru nikdar Turek od nekdaj strah kristjanom. Domovina Turkov ni Evropa. Krvopivci pridrli iz Azije in pod svoj jarem spravili se njega že resili, tudi slovanské dežele, ki jih še dan poleg druzih, ki segalo dalje, nego do tje, kamor se z Budapesta vidi. ea posedajo, a ne po kakem postavnem nasledstvu, ne » z grozo vi to silo, s katero . . . . ske dežele in posebno Kranjska^ niso v prejšnjih časih bile nikoli varne njih napada. ~~ močjó redne vojske, ampak so ljudi morili, njih poslopja požigali itd. Tudi slove Zato imamo mnogo na tem je res popolnoma podoben svojemu najhuj-šemu nasprotniku Schmerlingu, katerega so nemški centralisti v nebo povzdigovali, kakor Magjari Deaka. Kakor je veliki madež Deakove politike ta, da krat-koviden ni na svetu druzih narodov videi kakor same rodnih pesem, ki popisujejo strah Hrvatov in Slo- vencev pred krvoločnim Turkom. Naj eno teh iz Korýtkové zbirke narodnih naših pesem pri pesem priliki 9 ko se skušajo Slovani na jugu resiti mahotne danskega barbarstva, čitateljem našim Magjare, isto tako veljá o Schmerlingu da , 10 tU lik IVU VCljOi U UUULUC1 liugu^ Ud) je ViUCl tako daleč, kakor se s Stefanskega zvonika na Du- videl se glasi: priobčimo. Tako E a v b a r. naji vidi — po Nemčiji. Oba tedaj enako kratkovidna, trdosrčna ; gledé na- To si volji turški paša > Štajersko, Koroško, Krajnsko rodnosti nestrpljiva, neprizanesljiva ništa mogla mirno skupno po8topati, marveč strašila sta drug druzega Ki se Turkam prav obnaša, V lepo zbornico Ljubljansko Kak' bi vojsko vkupaj spravil, De je přišel turški blisek, ) > De bi Sisek pod-se zgrabil. vedno le z žuganjem in tako se vsak na svojem stališči obdržala. Schmerling se je trdovratno držal svojega: „wir kônnen warten" in je čakal in čakal, da Magjari pridejo v nemški državni zbor Dunajski; al Magjarov le ni bilo, in „veliki Nemec" Schmerling" je moral popustiti ministerski prestol, ki mu ga je „veliki Ma-gjar" Deak spod sedeža potegnil. Magjarom je s pomočjo Beustovo obveljalo, odcepiti se od Avstrije in zidati si samosvojno Ogersko po volji Deakovi; tako je začasno zapovedoval Deak (če tudi ne na ministerském stolu) na Ogerskem tako, kakor Schmerling v Avstriji: pod gospodstvo Magj arsko je vklenil vse Paša stopa o potoci narode na Ogerskem, kakor Schmerling pod gospod- Gromeč boben nosi v roci stvo Nemško vse narode Avstrijske. Memo Deaka se Ježen tèrdo va-nj teleba De nam hoče vzeti Sisek. Sim ter tje po hiši hodi, Misel se mu v glavi blodi; Pa jo znaj de voleja glava, Méni, ta bo nar bolj prava: Ker Turčina so se bali. ajerci so list prebrali, Grenko, kislo se deržali Tresli vsi se, omagvali > 9 Svojo vojno vkupaj zbrati Jo pod Sisek célo gnati. Pa ni moč čez Kopo priti. i List bel tud' Korošci brali, Z enim glasam pa vsi djali : „S Turkam nočem so vojskvati, Prašajo ga: „Kaj bostriti?" Kaše vrele ne pihati: u 9 9 9 mora pač Košutu več politične sposobnosti pripoznati. De razlega se do neba. Njegova gorečnost za domovino magjarsko ni manjša od Deakove stile ! > „Turk ima velike hlače, Dolge, dolge pa muštace Bi vratove naše vgledal, Kdo vé, kaj bi nam povedal!" e, ai kako so se mu za letom 1848 misli oči- Ves togoten rohni paša, ajgh jujuuij »uvi. Ml an , Kako dobro spoznava in kako odkritosrčno za- Ki se Turkam prav obnaša: Med seboj so tako djali: Beli list Ljubljanci brali metava zdaj one zmote Magjarske politike, katerih je » Prek potegnite Deak večidel Bokriv in katerih se že zdaj ne more Koš po verhu naložite „Išimo si pomoćnika, Zdaj je sila prevelika!" otresti. Gola samopašnost nikdar nikoli za dalje čase ne ohrani niti posamesnih ljudi, niti narodov. Narodi > ki So mu tako naredili, Preko Kope se spustili, » so sča8oma, po večem prostovoljno > zedinili se v Av- P°d Sisek se nabrali i strijsko državo, so po različnih razmerah drug na druzega navezani in morajo priti do tega, da bodo mirno in zadovoljni skupaj bivali. Magjari bi bili, ko so dosegli svoje zgodo vinske pravice, lahko pomagali poravnati razprtije drugje. Te dolžnosti do človeštva se pa Deak, čeravno so ga nekateri zvali „političnega mo- Tam se v rove zakopali. „Turk če vzel nam Sisek bode Nam narobe vse, vse pojde. Mesť Ljubljana bo pokrajna, Krajnska dežela turska drájna." Kaj stori pa turški paša i 77 Hitro si pomoc išimo 7 Ki se Turkam prav obnaša? Gospod Ravbarju pišimo Na tla sede, list napise, Posije poglavarju v hiše: Vé in zná on vojsko vodiť, Pred vojakmi spredaj hodiť." drijana", ni nikdar zavedel. Svoje politike ni hotel staviti na podlago splošnega zadovoljstva, ampak na raz- prtij o. kleto vsem in vsegdar vodilo načelo : „divide et impera 7 f Line hodil si odperat Dol' na zlato polje gledat „Hočem rajši se braniti, ov» * n.ujtgi vucga, MXi. „vtšinw pxcttiiw uaiuuuui Siski poglavar še biti Znamenj pa je že dokaj, da se razruši vse in Se mi bodete kosali, 5 mu je prihranjena še bridka osoda, da bo vkljub pise. skup pade, kar je Deak zidal na krivico in sebičnost. Krajncov niste še poznali!" Morda ■pil | H sivi starosti še gledal propad svojega poslopja. Briďka Kaj mi jame zdaj Adame: Siski verli poglavare? Piše liste, da povelje, Nesť jih řece v tri dežele. Oziravši se okolji Zdaj zagleda v ravnim Mlaďga pôba urno teči Beli list v roci nesti. polji > Ravbar se ob dlanu poči bila bi taka osoda, a nezaslužena ne ' Hitro mu na proti skoci. Bele liste berž pregleda, Pašu se na glas posmeja gori v svoje line Katarine Stopi po gospoje pve neđelji bodi zdrava -V______•________ < 99 9 pe jo 8 pasam zaigrava Zlate Ravbar jim podati, Jaderno pa zaderjati, Preko polja do Ljubljane, Terdne visoke in prostrane« lastne stroške dal zidati Tako časti narod vseh sta v „Oest. L, W." vabi naravoslovce in zdrav fies de gospe Katarini je plahota v taki sili, gospoda se je bala Ravbar dram' Ljubljance: yy Ljubljanci! oj zaspanci! i Berž iz pernic ustaj aj te , nov mu udanega višega duhovnega pastirja! * Nemska osobnost Irez konca in kraja! Profesor Wilhelm " ~ nike v shod, ki se je v Gradcu začel 18. dne t. m s sledeČim napihnjenim klicem : „Le avno na najkrajni južno-izhodni meji Gradcu), čutili se boste vendar in traja do 24 y pridit sèm Cer m š k m y mu je sabljo pripasvala — v----y .V. , ^--- ~ — ~ UVJ1"M ~ V*, «UW11 » Berž na vojsko napravljajte!" tako kakor doma; videli boste, da tu Pa za Ravbarjem hodile So Ljubljanke, ga prosile M Glas gospodov hlapce kliče, Osemnajste svoje Čiče: Zor je, zdramši se zdvigajte, Srebra, zlata ponujale J3erze konjče napajajte", Družete si odkupvale. } y Jih sedlujte, oberzdajte, goj na vojsko napravljajte, Hoďmo v zidano Ljubljano Terdno, v'soko in prostrano." Sila se je vojskovati. 9 Ravbar: „Gospé tih! in mamke Poterpite malo samke! Zdaj ni časa podkupvati, y u duh (tedaj pruski) veje y da pravi mšk mška vseučilišča tu cvetó, ki mladini sosednih narodov studenec nemškega znanstva odpirajo." — Le nemški, nemška, nem* Ali , po pa nič druzega — brez konca in kraj niso že tudi poštenemu Nemcu ostudné take fraze dobne judovskim trgovcem, ki svojo mesingasto šaro na sejmu izvpijejo pures Gold"! „nix als Gold" da ne pravi še: „jedli boste tù nemške purane 77 mško vino, spali blazinah iz mšk Čuda, , pili žimmce Hlapci konje zasedali, pa vsi ročno zaderjali pred se konjica ne vstavi le pri zeleni Savi. y Ravbar klicati brodnike Pod CernuČami voznike: Le na noge, le vstanite! Nas prek Save predrožite!" >> „Meji žuga turški blisek , Hoče nam požreti Sisek ; Turk če nam vzel Sisek bode Nam narobe vse še pojde!" y Vam Ljubljana bo pokrajna, Stran dolenska turška drajna. Boben zdaj mu zaropoce, De pre8lišat ni mogoče. Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. IV. Policijski komisar. So brodniki še vsi spali, Zavolj vód se voziť bali Save veťke, prederoce Čez y 9 bregove nastop joce Pravi Ravbarju Andreje: Voda sega že čez breje; yy Mi ne moremo voziti, Vi v Ljubljano pa ne priti. « Ravbar že zakliče v drugo Svitlih zlato v dá obljubo; Si brodniki pomignili, Reko: „Že ga bomo pili". 9 KmaF brodniki zakermili, So Boga lepo prosili, De b" jih zdrave še vozili Turske jašpre si služili. 9 Ravbar si vojakov zbere, Dol' pod Sisek z njimi dere. 9 Toljk' je Turka na tensu Koljkor mravelj na mravljiŠu. Naprej v dér je Ravbar tekel Velk'mu hlapcu : „Stopi, rekel Zlezi na visoko drevce, Gledaj dobro na banderce!' i y < y „So banderci vidiť beli Terdo mujo bomo jmeli; So banderci pa rudeči, Nič ne bodimo boječi!" 9 Turka bomo pozobali Kakor de bi črešne brali Pred miru ne bomo dali, Kakor ga ob tla ne djali." y Hlapec vidi vse rudeče. To stri Krajnce vse gorece Tako v Turka se zagnali, De so vsi ga posabljali. * Mnogovrstne novice, Petindvajsetletnica vladikovanja Škof a Strossmaj 99 Ali ste prasam v se zapazili, da dalje. (Dalje.) ima veliko denarja pri sebi?" 99 Tega nisem zapazil; mogoče,.pa jaz tega ne vem» Sabo je imel ie majhno torbico, druzega nič. a , „Je bil lepo oblečen?" „Pod plajščem zeló lepo. Plajšč pa se mi ni veliko vreden zdel." 99 99 Potem ga niste več videli?" Ne! Bilo je že proti noči, ko je odšel in predno 7 je mogel v mesto priti, je bilo že popolnoma temá." Več pri krčmarju ni bilo zvedeti. A že po tem kar sem zvedel, ni bilo več dvomiti, da je bil ta tujea tišti, ki je bil iz D. pobegnil in v T. igralno družbo 9 9 tako predrzno za denar osleparil. Ko sem bil tega njem gotov, se podam proti mestu, dalje vsega popraševaje po Toda vse je bilo zastonj. Od te gostilnice naprej ni bilo ne duha ne sluha vec o tuj eu, tudi mestni h vo začev, katere sem bil vse pred-se poklical, ni ne eden temu podobnega člověka kam peljal. Bilo je, kakor da bi bil za tem človekom sneg padel. Kar sem zvedel, sem poročil sodniji na D., katera je bila potem enako meni prepričana, da je tu bil, a od tod zginil kakor dim v zraku. Vkljub temu so bili policaji, žandarji in skrivni agenti še vedno na nogah, ker se jim je neverjetno zdelo 7 ______, da bi bil mogel tako hitro jo popihati iz mesta, in jim je bila znana navada izurjenih hudodelnikov, po- se je v Diakovu 5. dne t. m. slovesno obhajala. Velika tuhniti se tako dolgo, da vse potihne, potem pa brez deputacija duhovnikov je jubilantu škofovo palico iz slo- skrbi pobegniti tje, kamor so se bili namenili. Da bi nove kosti umetno izdelano poklonila; zvecer je bilo nam na ta način utegnil v pest priti, to je bilo tudi mesto svečano tij meščani so mu napravili moje edino upanje, zato sem dal ćuvaja še dalje oštro krasno bakljado; pevsko društvo ga je pozdravilo s se- opazovati renado in navdušenimi živij klici Drug 9 ker se mi je zdelo 9 da bi utegnil ž njim v kali možnarji na čast ljubljencu jugoslavenskega naroda jutro so po- kaki zvezi biti. Pa čez nekoliko časa sem se prepri- čal da je moj sum prazen, kajti kako bi se bil mogel Slavnostno mašo je pel preuzvišeni škof sam in tudi tujec dogovoriti s čuvajem, če je bil samo kaki dve uri sam je govoril s prižnice. Po cerkveni svečanosti se v mestu in se čuvaj ni ganil spred vrat! jaz in policijski komisar, prišla do je poklonilo mnogo deputacij, zvečer so mestj na Tako sva oba J UJUV/^V UV U I j U y PO UJUO IjUUl XI Cm laair OVCI« U KJCAt y I CAtlJ XXX ^UIIVIJ OIVi XVV/XXJXOC4X y JJIIOIO) uv spoinin veselega dne v umetalnem ognji predstavili mu popolnega prepričanja, da je ves najni trud zastonj ia fcovo krasno cerkev, ki jo je blagodušni škof svoj da nama je hudodelnik srečno všel ; predno sva ga za čela slediti. To sva morala slednjič tudi trgovcu na- der kirchlich-politischen Geschichte Oesterreich znaniti in mu povedati, da je njegov denar zgublj ker ni nikakoršne nade več, da bi se našel, kajti če besond Ko lie zu spielen tudi tujec kdaj kaki bo imel več dnij v pest pride, denarj ne Trgovec se nekoliko tolaži s tem, da se mu je bil sin res popolnoma poboljšal, popustil prejšnje prijate!* Gorici 19. sept deželne kmetijsk zapopaden „srednja , v 15 u Nova pravila preuravnat^ so priobčena. Pravila 8o Naša kmetijska šola ne bo več :•«. Tako ampak niža „praktič sma in se lotil z dušo in telesom trgovskeg posla Kma u potem Je oženil in vzel dokaj bogato trgovsko hčer ter postal sodeležnik svojega očeta prišli na to, česar smo Slovenci od nekdaj želeli; Lahi Pa ' piti gre dež. zboru) niso hoteli od „srednje" šole odsto Zdaj so se tudi oni preverili da ««WJ WW VU* 1A , Urt sè SICI Po novih pravilih bo teoretičnega poduk red nj tem ste přetekli dve leti in čez, jaz sem bil malo. Vzrejanci bodo nekteri sami del onega predrznega tujca že davno pozabil, ker sem bil gle dal čez glavo zakopan v druge zeló zamotane preiskave telj ; kako > se delà, in delavcem pomagal drug ► ne prav Trgovec je tudi že v hladni mlj pa bodo vedno zraven in bodo razlagali pa uči^ česar j naslednik njegov in sicer prav umen in čislan trgovec Videl sem ga večkrat v kavarni, kjer me je vselej pri *i-uvrvc«u<0 pviOttMTU. ---J- ~ - * IftOiagail J Ucsai počival in sin bil treba. Sprejemali se bodo močni 181etni (kmečki) mla denči, ki so kmetijstva že vajeni in so se lepo obnašal pa da jim stariši dovolé hoditi v to šolo. Vzrej jazno pozdravljal; govorila sva pa le sem ter tje kako delavci bodo imeli (kedar bo vse v redu) v šolskem navadno besedo (Dal. prih.) poslopji stanovanj in jetih hrano; brezplačno jih bode > Nasi dopisi. sprej et brezplačno sicer bo pa prostora za 24 učencev Kdor spre ) in zivez. )) Praktikant Dunaja 15. sept. * Kar naravnost Vam 200 gld. na leto za stanovanj A " pristoj ni bo Dokler hiše za konvikt, bodo dobivali brezplačno sprejeti učenci rečem, da so nas osupnile pisarije tukajšnjih judovskih časnikov in osobito tako zvanega „Weitblatta", ki se ponaša celi teden pastirskomu listu novega Ljubljanskega knezoškofa dr. Pogačarja tako hosano peli. da : štipendij 120 gold. Vsakako bodo dobivali z naslovom „Neue freie Presse". Ti časniki so hoteli traja vsaj kosilo opoldne v zavodu leti če bodo Učni tečaj Razen vseh navadnih kmetijskih del bodo imeli učenci opraviti tudi v (novem deželnem) t uja. tttixu , VA« smo si _ — — beremo prav ali ne. Se boljkot Zdaj nastane vprašanje m in c. kr le oči brisali Je lorejskem poskuševališč so smo se nad tem, da nad temi pisarijami zavzeli pa ker smo vedeli, da bode posvečevanje novega škofa v iiedelj o septembra dne t. m. smo že v torek y to je ; nasi patres patriae pravo Mnogim se zdi marsikaj nekdo izmed kmečkih fantov bo hotel ali mogel plačati 200 gld. za sprejem v kmetijsko zadeli v novem statutu? praktično, tako, na pr., v večernem listu imenovane „Presse" na šolo? Dalje so preskočili menda prvem mestu pod naslovom ™ • vrana) brali avantgardo onega dolzega načelnega članka ki ga je čifutska „Presse" koj drugi dan po svetu poslala. Še le unidan sem sicer v eni Neatrojevih ko- ein weisser Rabe << (bela ekstrema v druzega: poprej vse visokoučeno akademija gospodje iz enega celó ; da se prava zdaj vse kmečko priprosto. Slišal sem načrt naredil brez Se medij slišal reči: která sta vendar slovenskih učitelj y ______najbolj praktična med vsem sedanjim G'schwindigkeit ist ka Zauberei"; učiteljskim osebjem. Sicer — vederemo. Res čudno'je^ da je gledé načrtov naše kmetijske šole tako težko in ker tudi mi „ultramontancr* ne verujemo na coper- nice, smo le ugibali : kdo da je še mokri iztisek pa- P zadeti Mrzlek stirskega lista poslal vrednistvu navedenega časnika? Vam že večkrat pisal. 140 sežnjev nad Sočo iščej Ker ne morem misliti, da se je to zgodilo po naročilu emeljske reke ali studenca da bi pod Sveto Goro sem pod- knezoškofa samega, je ona bitrica le mogoča po dvojni drugi poti: ali po indiskreciji tiskárně, ki je tiskala pa stirski list, ali pa po kaki prijazni vladni roki mogla čakati nco. o^o i.wíwu «t* oiuucuvo, uch ui »peljali vodo v Go Prekopali so do sedaj 12 sež. globoko galerij še kakih 28 sež. treba kopati do tje pa po kaki prijazni viaani roRi, ki ni mUi\l* ou "turan zivo SKaio z aina da bi bila škofova okrožnica redoma za- mitom razgajati. Zdaj gre lože s kopanjem. Voda stu • . • i • i • i ___ _ _ nninnn Mttft alra ima I 7 O P / ' ___!_!___1__ii\ mora voda biti Izp menno 7 m da so morali živo skalo z dina gledala beli dan. Prvi pastirski list vsacega novega škofa je res program njegov Mi, ki nismo originala denca Mrzleka ima Vodopivč brali, se tedaj tudi ne drznemo ga pa, da to, kar „Presse" navaja, je kritikovati, mislimo skaza pastirskega „poleti in pozimi enako") mljevid Goriške dežele je ministerstvo potrdilo, da se sme po ljudskih šolah rabiti kot učilo Za t lista, če pravi, da v njem po vse veje duh pastirskega lista grofa Herbersteina, ki je pred 100 leti „kleriaei-i" rekel, k a-. ki ki se ima tukaj odpreti 12. oktobra h pomočk —. j- r*— - . — 77------- -. . da vsakdo ima pravico tište vere biti ______ : ~ ~ : u r/.nfA où tudi y y zdaj 54 razstavcev blagá tukaj, napolnj y se je in glasilo do ali 7. del nam tera se njemu prava zdi." Zato se ne poznamo pastirskega lista novega škofa, bolj verjetno pa , akoravno je še ia je že vsa prostorna dvorana prostora v druzih sobah ne manjka za to, kar ari nabi- zdi y kar je te dni „Politik" posnela iz „Grazer Volks- blatt", ki pravi : da „jedro navedenega pastirskega (8 ima priti) rajo besede" v taisti namen za Herceg Znano je, da se povsod milod v nekaterih krajih se tudi pravljajo. Tudi v našem Snega pastirSKega »wcaouo * a^ujcu uspravljaju. j.uui v naseu* škofov, in da se bližnjem Solkanu Be nekaj snuje. Veste pa kaj? Ljuti lista se res loči od pišem druzih , m l , - _ zategadel lahko razume, zakaj liberalni časniki razteg- Turki naše brate na kole nabadajo ali kakor si bodi ljive fraze po svoje tolmačijo; vendar upamo, da je med trpinčijo — in pri nas v Solkanu se bode 25. septembra dr. Pogačarjem in grofom Herbersteinom, kakor med nie plesal y izvanredno razodetje bratov škofi iz Stremayer-ove ère in Josefinci, čeravno ne veliko brezno, vsaj vendar še razločna meja." Na čast no skega srcajn rahločutne humanitete, ki iz nog skaka v srce! ■■ MlÉk~ I vemu škofu se tedaj tudi mi nadejamo da knezoškof telj em Zdaj se na tukajšnji kmetijski soli 40 Goriškeg Istre Dalmacije in s Kranj dr. Pogačar ne bode „bela vrana" med škofi Avstrij- skega) razlaga kmetijstvo. Naša vrla strokovnjaka, g& v,inKuralt, podučujeta 26 Slovencev, oštar 79 skimi, za kar ga čifutska „Presse" proklamira*), in ne bode vresničilo, o čemur da se se Bismarkovi „kulturkam P poslušaj o druge učitelje pferji u radujejo, da je Ljubljana po njem poklicana „in Gorice 18 sept M K n. Na tukajšnji * Tukajšnji šaljivi časnik „Floh"je kar nagloma zagrabil kmetijski soli se je 13. dne t. m. drugoletni kmetijski za ta izrek in ga v podobi „avis rara" představil. Pis. Prosimo ! Vred. tečaj za učitelje ljudskih šol, v katerega sta, kajti tarifovanje, Če se pošteno godi, gleda na to, «raven učiteljev iz Primorskega in Dalmacije, tudi dva učitelja iz Kranjskega poklicana. Ravnatelj tega tečaja dr. Monà; predavata pa profesorja Povše in Ku cena mesa ni prenapeta, mesar pa tudi svoj pošten do- biček ima. rsLi^f vršijo - _ , „ Jesenic 20. sept. vsak po dve uri na dan. Praktični razkazi se redko cerkveno slovesnost v sredo in saboto. sredo 15. dne t. m. je bil Tudi mi smo imeli včeraj prečastiti naš gosp. župnik uoiavtiuu v couuot , uao guop« bUpuia Jernej Bizjak so obbajali po preteku 50 let svojega izlet »a vrt kmetijske soie, kjer je prof. Povše vrlo duhovnega pastirstva zlato mašo. Zbralo se je 28 duhov- dobro dejansko kazal, kako naj se trta iz zemlje koplje, ni^ov in ve|ika množica druzega ljudstva, ki so časti- obrezuje in pa sadi. Pnporočal je pri tej pnložnosti ta[i 821etnemu starčeka. Ker je bilo vreme ugodno, se gospod profesor iz svojih lastnih skušinj za boljši ob- je gostovanje deloma vršilo pod milim nebom. Častit- s tanek zaroda žvepljenje trt. Videli so slušatelji ijivi zlatomašnik so večkrat pripovedovali, koliko težav tukaj jako lepa goveda Marijadvorskega in Pincgav- 80 duhovni pred 50 leti imeli se s pridigami v slovenskem skega plemena. soboto 18. dne t. m. bila je košnja jeziku; celi teden so se trudili, da so mogli v nedeljo in grabljenje otave s strojem (mašino) na senožetu 8 slovensko besedo stopiti na prižnico. Kakošen razlo ček kmetijske šole, dobro uro od Gorice. Tukaj so videli slušatelji pod vodstvom prof. Ku ral ta, kako koristna giadko teče" iz ust govornikom na'leci! Je tedaj med tadanjim časom, ko Čista slovenščina taka košnja in grabljenje. Ko je košnja in grabljenje na imenovani senožeti po koscih brez strojev stalo " ' 20 kr., se je zdaj to s kosilnico opravilo s prihranilo samo na enem senožetu gold. 40 kraj car ji tedaj Ji.I»J^a±Jl, IV/U»J piiuiMuuu oauiv U« vuuui uvuuowiu gold. 80 kr. Priporočati se po takem kosilnica more prav živo vsakemu gospodarju, kateri ima veliko senožet v naravnim, vmv.u. , žete na ravninah, da si za soseščane skupno oskrbi tak stroj, s katerim si veliko denarja in časa prihrani, kajti s kosilnico se lahko v 12 urah 25 do 30 oralov senožet pokosi. vzlasti pa tudi vsaki občini, ki ima seno- Vipave 19. sept Vvrstite y drage „Novice", v spomin slovesnosti, s katero smo danes obhajali 50let- nico duhovnega pastirstva, v spoj list sledeči vošilni šopek preča stitemu zlatomašniku Juriju Grabrijanu 9 vitezu Franc Jožefovega reda, eastnemu kanoniku, dekanu itd y Široko lipa veje razprostira, Vihar, čeravno tuli prestrašansko Zastonj zaganja se v drevó slovansko Nevihta silna ga zastonj podira. Stoji častito, močno, velikánsko Iz cvetja lék hladilni bolnim zvira, Bučelic truma pa si méd nabira: Drevó sloveče hasni nam vsestransko. ; i Enaki lipi ste, Gospod častiti! Saj blagih del Vam vse življenje sluje: Naj tuď vihar se zlobe v Vas zaléta. Naj toraj On, stvaritelj veko viti, Ki blaga dela tehta in plačuje, t ohrani Vas še mnoga léta! ivi Izpod Celovca 18. sept Čudil Radoslav. sem se poročilu zadnjega lista „Novic", da na zadnjem sejmu Ljublj skem ni bila cena goveje živine nič nižja kakor prejšnj čas, ko je maleg se piše iz Kanalske dol vendar pri nas zeló padla yy y da v Pontabu bil šmarna dan veliki živinski sejm, na katerega fio prignali mnogo živine po prav nizki *U8o mogli spečati; cena majhnih krav bila pa se take gold gold po 20 > največjih pa po 40 gold., prešiči so bili po 4 "gld par kóz se je dobilo za 7, par kozlov po > daj Aato tako se piše iz Brezovja (Friesach) Ljubljaiie. Naj v prvo vrsto današnjega lista . ki stavimo klic na pomoč kršanskim siromakom bežijo iz Bosne in Ercegovine, da se resijo krvo- pivcev Turških! Nad 100.000 jih je od početka pretek- lega meseca zapustilo domovino, izmed katerih jih je okoli 30.000 pobegnilo v Crnogoro, blizo 70.000 pa jih biva na zemlji Avstrijski v hrvaško-slavonski Krajini in Dalmaciji, katerim, da lakote ne poginejo, ima kruha oskrbeti Avstrija. In kako ne bi bežali iz dežele, kjer curkoma kri teče in Turška zverinska divjost tako daleč sega, da celó žive na kole natikajo, kar se 14. dne t. m. zgodilo na obali Save v sosedni Bosni v ob ličji Avstrijske vojne oblasti! Gledé na take grozovi tosti ostanejo vsa diplomatiČna modro vanja na strani tu treba Ie človeške usmiljenosti pomoci, hitre pomoci! biva , tu treba pomoči, zdatne Komur cloveško čutje v srcu y vana kdor se kristjana in poleg tega še Slo čuti, temu naj bode rečeno : da ni zadosti, da cas mu y da U nike bereš, kako se krv preli va na bojišči čenike miluješ in Turke preklinjaš; to je „dober kup krščanstvo in slovanstvo. Djansko pomagaj, vsak po svoji moči, stradajočim in golim, pa rane obveži ra njenim! Res srce nas boli videti okoli tolikega trpinstva >> rodoljube" gledavce! V vsakem listu „Obz." vidimo kako se na Hrvaškem stekajo darovi, maj hni in veliki t » r ne dajmo se sramotiti sosedom našim, vsaj njihova zgo-dovina o Turških navalih nekdaj bila je tudi naša zgo-dovma. Da pa dar, ki ga daste siromakom v Avstrijo ki so pribežali, se in za ničesa druzega, za to so vam obrne res tudi njim na pomoč „Novice" porok, ki ga posiljajo naravnost v Dalmacijo dotičnemu odboru. V Iz St. Rupert a na Đolenskem smo zvedeli veselo novico, da se je ondi 12. dne t. m. ustanovilo ka-toliško-politiško društvo, ki bode gotovo krepak tabor zoper propagando nemčursko-liberalno. Začetek tega društva so poslavili skušeni rodoljubi z navduše-nimi govori, med katerimi so bili gosp. Alojzi Kosir, začasni prvomestnik, prof. Stekles-a, grof J. Barbo vrli kmet Ber car in pa g. Jane i gar, ki je bil so * Kàrnt. glasno za predsednika izvoljen. Pevci iz Novega mesta, Trebnega in Mokronoga so razveselili prvo skupščino tega zbora z lepimi pesmami. Mi pa mlađemu društvu, ki ima za vso Dolensko stran veliko pomembo, kličemo iz Ljubljane: Bog daj srećo!- Za c. kr. notarja v Kra nj i je imenovan bivši advokat v Ljubljani dr. St einer y 8eJtnu o St. Jerneji veliko in lepe živine, kupca pa malo. bilo na v Zatičino pa advokat dr. Julij Wurzbach. za c. k. notarja Gosp. Karol Obreza na Vrhniki je 16. dne čeravno je cena bila nizka. In pri vsem tem je tega meseca po dolgi bolezni umri. Bog mu daj mir iu na Koroškem povsod m razmeri z živinsko ceno drag zato t fo - - • * u v čV lil u UiCSa , li i oc %j y li c* ua íoouiuuu m j/n Ceno živinsko, gre prednost pred svobodno trgovi mesá , to je, Čedalj nobeni pravi pokoj ! Nemčurji so izgubili ž njim, dokler je přemožen U â IU JO ucuaijo OCitnejo^ , VAC* Mix , UlUgUVjUC^Oi jJUUJ^UlUHVW) ii.1 J/UOVMU.V ' U"U t «u UMI ki se opira na resnično in pravo pomoč svoji stranki ni gledal na stotine goldinarjev. O da bil mogočnega podpornika, ki posebno pri volitvah na ; njem pač veljá pregovor: „sic transit gloria mundi." Gosp. Peter Petruzzi, večletni profesor na obrnila. Ruski listi so pisali ustajnikom prijaznejše Ljubljanski gimnaziji, je v pokoji na D urlaj i 88 let v Petrogradu so jeli nabiranje darov kar na debelo; m star umri. Iz uradne „Laibacherice" smo izvedeli da — x£t uiauuc ^uniunuucui/o »uiu i&vcucu , ua je vučinu, «imuomv a« uonajuin.^, pav OciLLll T c. k. deželna sodnija v Ljubljani potrdila zasego 36. vsod vrlo napredujejo. Hrvaški listi namreč govoré zagrinjalo se je vzdignilo in če je podoba odkrilo, prava, žalostno za ustajnike katero , če prav sami Po » Novic" in sicer zato, ker je v sestavkih : 9) Raz- Rusiji ? lista ^ v ^^ notere opazke narodnega humorista o Bosniški ustaji" Francosko. Nasledki te malomarnosti Ruske se" kažei o da se na-njo ni več zanašati, še manj ko na m Jo v Pogled na Turško bojišče" našla pregrešek zoper najprej v Srbiji, na katero so se ustajniki zanašali a m. m ^ — w m ^v rv mm % m h« Nr T T TI • ^ v * * a lavni mir m red Ljublj po 300. in 305. sestavku ane 99 javnega miru po Ne rečemo, da med narodom ni navdušenosti za vojsko Cem več krvi" pa hudodelstvo motenja al skupščina je sprejela z večino 21 glasov adreso do kneza Milana, v kateri pripušča njemu določbo: boj ali 65. lit. a. kaz. zak. c egovine) : (.Darovi za kristjanske ubeznike iz Bosne in Er- ne} Turška vlada je tudi že prašala v Belemgradu, če misli Srbija držati se neutralno ali ne. Odgovor na zlat. če ta vprašanje V se menda ni došel v Carigrad. Crna Dve naprejšnji naznanili. » gora je po vsem, kar se sliši, bolj vneta za vojsko ako bi knez Milan sabljo potegnil proti Turku brž m NaprejŠnje naznanilo zivinorejcem na Kranjskem. bil Nikica na njegovi strani ; to je povedal tudi depu- w • w * • •• i f • •• i i j___ i • • 1 j • • 1 1 *1 i se naši živinorejci vedó pripraviti na nakup goved, taciji ustajnikov ter jih odpravil z opombo, naj Še Da ki jih bo družba kmetijska iz državne subvencije ku- par dni počakajo. Menda je hotel zvedeti, kaj 6o Srb pila in potem za polovico te cene domačim gospoďarjem ska skupščina sklenila, kajti na svojo roko on res prodala, se jim za zdaj naznanja, da ta licitacija bode ne more vojske pričeti. — Med tem cincanjem vhajajo j^a v ^ j«aju ciuuj jlimtijuujl'j m j 44víímvíjv« prvi teden prihodnj ega meseca oktobra v Turske čete čez mejo na Srbsko in napadajo Srbe; dva Kranji rdeče (Belanské iň Pincgavske), v Postojni so vjeli in jima glavi odsekali, dva pa celó živanakol pa sive (Muriške). Ali bo zdaj tudi na Dolenskem nataknili. Ce pri vsem tem knez Milan miren ostane in kje prodaja, ni še gotovo. Dan pa, kdaj da bo licita- diplomatizira v z cija, se bode naznanil drugi pot. * Naprej Šnje naznanilo začetka kovaŠke njim vred Nikica — čemu bi potem in zivino- zdravniŠke sole v Ljubljani. Da se starisi ali pa so- 9 ki hočejo prihodnje šolsko leto poslati kakega dežel. Stevilo njihovo je že nad 100.000 glav. seske mladenča v to šolo, vedó pripraviti na to poslanje, »o 6VAA viiuu o^.wv, xi^jxaj v ^muji, v»i uiu jim s tem dá na znanje, da je začetek šole prvi teden na Avstrijski zemlji. To so veči vdarci za Turke Evropska diplomacija, katere ogenj v Ercegovini in Srbiji nikakor ne peče, stopila na noge in šla z orožjem Begunov prihaja čedalje več iz ustajniških rni- gasit ! se gori jih je okoli 30.000 nekaj v Srbiji vsi drugi pa po vseh Svetih. Oglasi za vstop se sprejemajo pa kor oni 9 katere dobivajo z orožjem od ustajnikov. 9 ka- Ce že poprej v pisarnici te šole na spodnjih Poljanah, kjer prebivalci popusté domovino, domače ognjišče in vse, se tudi vse drugo zvé, kar kdo zvedeti želi. # kar so imeli, je sila, kateri uhaj ajo, gotovo grozo vi ta in Gospodje predstojniki kmetijskih podružnic se to utegne zbuditi milovanje vsega omikanega sveta ter yljudno prosijo, naj ne odlašajo dalje poslanja letnih spraviti Evropsko diplomacijo v zadregebolj, ko zmage Turkov ali pa ustajnikov. Nekaj se bo moralo storiti doneskov udov družbe kmetijske. Centralni odbor družbe kmet. v Ljubljani. Kako za te trpine, da bodo vsaj mogli živeti. Avstrija obnaša v tej zadevi, tega gledé na tiskovno Novicar iz domaćih in ptiijih dežel. 'ZT^ZZ SÏMSÏ JT Iz Dunaja. — Delegaciji ste svoje delo pričeli kar veljá menda onim tremTurškim ladijam, ki so pri- 21. dne t. m. Videli bomo, kako bosta letos pela ta jadrale z vojaki in orožjem do Kleká. „N. Fr. Presse" se » dva zvoná. m lia, m drugi „lUlOAl XXobX jja, oc Ogerski zbor je zato precej hitel z rešitvijo navadi zoper uboge ustajnike. «J J viV JLXÍ.VJLXCÍ« XX« OL ± XJkJKJVS turški" listi pa še vedno razsajajo po svoji adrese, da so njegovi delegati mogli na Dunaj. Magja- Iz bojišča prihajajo neprenehoma novice o veli- ronska stranka je v adresini razpravi od strani slovan- kanskih vspehih ustajnikov, ki se bojujejo levom ske slišala marsikako grenko resnico, ki je Dunajsko enako in premagujejo po dvakrat, trikrat veče Turška novo Presse" tako v očizbodla, da jezakričala: „ Slovani naj ponižno prosijo, ne pa se grozijo, če hočejo kaj doseči od Nemcev in * " , ki sta jih o osnovi adrese v klubu gledé na nasvete Magjarov." Ni tedaj čuda, da čete. Trije oddeiki, ki so pod poveljem Nedjib paše imeli donesti živež v Trebinje, so s pašo vred kar zgi- nili, ravno tako za njimi poslani pozveduhi. Kaj se ž njimi in s pašo zgodilo, se ne vé. Trebinje so ustaj- na- liberalne stranke brez vspeha stavila Mrazović in Ože- niki zopet zajeli in oblegli, pretrgavši zvezo med Mo- govié, „Obzor" pravi: „Ovako treba, da se naši zastop- starom. Po tem vspehu jim je bilo celó mogoče niki korenito ozdravijo krivega upanja, da se z Ma- praviti zvezo in združiti se s četo popa Žarka gjari more ljudski živeti." vod je Bosniških ustajnikov, ki je silil proti jugu. Ker so tedaj Iz Trsta. — Prečastiti biskup gosp. dr. Dobřila, oboji ustajniki v zvezi med sabo, je gotovo, da se je poslavivši se od škofije Poreške 20. dne t. m., prevzame upor silno raztegnil in je vsa zapadna stran Bosnije v prihodnjo nedeljo svoje novo vladikovanje v Trstu. orožji. Pa tudi vzhodna stran se je vzdignila, tako da Na TurŠkem bojisSi je bilo přetekli teden zeló V • zi- orožji. Pa tudi vzhodna stran se je vzdignila je skoro čez vsoBosnijo upor razširjen. Turki ne morejo vahno. Pooblaščenci Evropskih drplomatov so si mnogo vse svoje vojne moči navaliti v Bosnijo in Ereegovino> prizadeli dovršiti svoje naloge, a opravili niso nič. ker se boje upora tudi v Albaniji, in Rumuniji pnzaaeli aovrsiti svoje naioge, a opravili niso nic. *er se Doje upora moi v -aioaniji, ínxvuxnuuij* To je bilo že naprej vedeti. Ustajniških vodij ni bilo ne nič kaj ne upajo. Brez dvoma bi Bošnjake in Ercego- v Mostar, tip, v Trebini« k razgovoru: odo-ovor niihov vince brž zadušili. ako bi bili firotovi. da ti in posebno v Mostar, ne v Trebinje k razgovoru; odgovor njihov vince brž zadušili, ako bi bili gotovi da na vabila je bil kratek pa krepek ta: „Turkom se ne vdamo V • • Z1V1 9 9) diplomaciji pa nič kaj ne upamo " Sr bij a posebno in Črnagora ne mislijo na vojsko. Ce bodo tedaj Je posredovanja konec, odločitiima zalo je, kakor da še orožje Tedaj Ka- ustajniki zopet potlačeni pod Turški jarm, kdo bo tega bila vsa rec ustajnikom na bolje največ kriv? Srbi in njihov knez Milan. To ie mi isel vseh Slovanov, ampak misel vse Evrope. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedicey v Ljublj