Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v juliju 1921. POPOTNIK PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST. Letnik XL1I. Štev. 7—9. Vsebina: Razprave: 1. B. Trstenjak-Holjac: Davorin Trstenjak...............105 2. Dr. Franc Derganc: Dr. France Veber: Uvod v filozofijo........110 3. Dr. Simon Dolar: Kako dvignemo ljudsko izobrazbo in vzgojo......117 4. Regina Gobec: Psihologija čustva in psihofizični proces.........123 5. Žgeč Franjo: Pijačevanje, družba in vzgoja.............127 Iz šolskega dela: 1. Mirko V.Sadar: Kako zbudimo umetniški čut v otroku........138 2. E. Kukovčeva: Spominsko učvrščenje učne snovi............142 Razgled: A. Slovstvo. Dr. Fr. Veber: (Dr. S. Dolar). — Pedag. letopis S. Š. M. XIII. (-e). — Fr. Fink: Posebno ukoslovje slov. učn. jezika v osn.šoli (Pav. Flere). — Dr. Piuko-Schaup: Telovadba (- k). — A.Melik: Jugoslavija I. (—e) — M. M. OraHojeBHh : 3eMjbenncHa mrraffica I. (- e). — Tri mladinske knjige: Kalamandarija, Pastirčki, ^. ^Pravljice (Flere). — A. Robida: Slov. stenografska čitanka.........145 ■^^^^asoplsni vpogled ............................151 ■o, Reforma naše srednje šole (F). — Glosa o prostem spisju (Frančev). — HPPptijsk pouk v osnovnih šolah (F. Kranjc). — Srednje šole vSrbiji in Črni gori. — pPJP^Doiznost narodnega učitelja. — Češčina na srednjih šolah v Jugoslaviji. — Sanitetne šolske odredbe v francoski Švici. — Nadaljna izobrazba in valutno vprašanje (— č). — Čitajmo časnike v osnovni šoli (Albin Spreitz). — Dr. Franc Derganc : Filozofski slovar. (Dalje)..................156 Last in založba Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. — Poverjeništvo Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. O istem predmetu se priporočajo iz „Knihovne Komenskeho" (Zabreze- na Morave) naslednja dela: 1. Prof. Dr. F. Krejči: Filozoficke zaklad} mravnf vychovy (1-50 K). 2. J. Peyre: Kathechismus mravnf vychovy (2'50 K). 3. F. Merta: Mravnl vychova laicka a metody mravniho vyučovanf (l-—K). 4. Sbornik pfednašek o mravnf vychove (prof. dr. Drtina, Ohlup, Kadner, Krejči, Mareš,. dr. Novak, prof. Klima, dr. Bartošek in Merta); v tisku. 5. Jules Payot: Včdecke zakiady mravouky (20 vin). 6. Jules Payot: Škola mravouky (120 K). 7. A. K. Dobrusky: Moralka naboženska a včdecka (50 vin.). Opomba: Vse cene se umevajo v čeho-slovaških kronah. Priporočamo! „Kjiy6 yMHTeJba 3a cjioSoaho BacnuTaiteV o6pa30BaH y ui«by HajeHeprHHHHje, Jiera-zrne, 6op6e npoTHB 6npoKpaTCKe ne^arorHKe, npOTHB j,orMaTH3auHje neAaromie, h npojxyKTHBHor pa^a,, nomTO cy obo TJiaBHH HepBH apyiutbehor HCHBOTa. Be3 HKaKBe HaMepe Aa uenaMO yMHTe;bCKe CHare, HaMepaBaMO OBaj: KJiy6 a a noneTKOM iiiKO^CKe 1921.—22. roj. n0i1 »pour paraitre honnete homme, en un mot il faut 1' etre«, kakor ga po Boileau-u naziva Schmoranzer, in obenem mož dela. — kot strokovnjaka na prirodoznanskem torišču ga prikazuje A. Vales, kot človeka pa v simpatičnih osebnih spominih LJ. Cernej. — To se je — ako izvzamemo dr. J. Bezjakov spis v njegovi zgodovini pedagogike — doslej pisalo pri nas o Schreinerju; s tem pa opisi o njem niso zaključeni m Schreiner ter njegovo delo še čaka svojega življenjepisca s podrobno analizo, kakor je ne morejo dati spisi, ki imajo bolj nekrološki značaj. — Tak o-le kakor je našel Bežek kot psiholog svojega ocenjevalca v dr. Fr. Vebru, ki je v tem letopisu obdelal Bežekove »Osnovne nauke iz dušeslovja«; obenem mu je z ocenitvijo njegove psihologije (str. 61 do 68) postavil lep spomenik med slovenskimi kulturnimi prvoborci, ki ga ne zatem-nuje negativni del dr. Vebrove ocene (68—78); tudi te bi bil vesel Bežek sam, ako bi jo doživel, ker je stal pri stvarnih ocenah na stališču, da se »ali sam bolje pouči ali pa dobi priliko, še temeljite^ pojasniti zmote nasprotnikove« (iz B. zasebnega pisma), no in v tem slučaju bi bil storil prvo. — Kratke življenjepise sta dobila ;v Letopisu tudi umrla odbornika S. Š. M. Ivan Macher in Ivan Kruleč. — Kot nekak uvod k opisovanju , dela domačih mož tvori dr. K. Ozvaldo-vo poljudno Pa pregledno predavanje 0 F. A. Komenskem. — Taka je Letopisova slavnostna vsebina, ki ji je priključev dr. P i v k o v telovadni učna načrt. Olede uvrstitve tega v Letopis ravno letos, ko je ista S. Š. M. izdala dr. Pivko-Schaupovo »Telovadbo«, bi pa bil mnenja, naj bi zaradi nerazScosanosti ta načrt rajši izšel v omenjeni knjigi, četudi je seveda prav, ako se govori o dobri sitvari večkrat in na ve-čih krajih. —ž- Posebni ukoslovje slovenskega učnega jezika v osnovni šoli. Za učiteljišče priredil Fr. Fink. Izdala »S. Š. M.« v Ljubljani 1920. Prireditelj Knjige pravi, da se je držal pri njeni sestavi v celoti dr. J. Bezja-kcvega »Posebnega ukoslovja slov. učnega jezika v ljudski šoli«, prikrojil je to za uporabo na učiteljiščih ter dodal še svoja izkustva. Tako sestavljeno knjigo je razporedil v naslednja poglavja: Smoter jleziikiosiloivnega poulka. Koncentracija Jezikovnega pouka. Pouk v Gitajniu. Slovniški po-u(k. P.lojuk pravopisja. J,ez)ikov-ni pouk po oddelkih. Vsak metodi-ški oddelek je dobil v »Učnih slikah« svoj praktični del k teoretiškim izvajanjem in tako podaja knjiga vse gradivo, ki ga uči- teli mora poznati za svoje delo v tem predmetu; posebno ukoslovje spremljajo na večih mestih razporejena obča didaktična načela. Tako je v knjigi snov obdelana od vseh strani in v posameznih poglavjih je marsikaj novega, sestavitelj je upotrebil v njej tudi razne novodobne ideje. Tu sem štejem predvsem navodila glede sestave čitank, ki ».naj seznanja učence s proizvodi najboljših slovenskih pesnikov m pisateljev, vrhtega mora imeti primere, bodisi v originalu ali v prestavi, iz sodobne hrvatske in srbske književnosti. Treba pa bo tudi nabirati cvetje po polju drugih slovanskih literatur (11)«; dalje misel o šolskem listu; o čitanju klasikov' izven čitanke; navodila za rabo šolarske knjižnice; uvajanje nesistematične obravnave slovstvene zgodovine v osnovni šoli, in sicer v obliki anekdot iz življenja naših književnikov itd. Te in podobne so res novodobne ideje, ki bodo mlademu učitelju služIle kot smernice za njegov lastni razvoj v šolskem delu. V ostalem pa se drži Fink tradicionalnega merila za sestavo šolskih posebnih ukoslovij in prej omenjene ideje, kakor da počasi tipajo v to tradicionalnost. Priznava, da je treba »učenca navajati do intenzivnejšega mišljenja ter večje samodelavnosti (7)«, a »Učne slike« na str. 34—41, 55—60, 73 do 76 in 82—83 kažejo, da omenjena satnode-lavnost ni duh one otroške samostojnosti in samopridobitnosti, doživete, ne v šoli priučene, ki je predpogoj prave otroške samodelavnosti. Za neosvobojene jih preveč karakterizujejo formalne stopnje, formulirani, od učitelja podavani stavki, ki se otrokom dovoljujejo, da jih obrazujejo po učiteljevem navodilu.. Tem učnim slikam nasproti je treba omeniti, da vsaka učna ura, ki hoče biti svobodna in — da s fluktu-očim življenjem v stiku — življenja polna, ki reflektira na resnično otroško samode-lavnost, mora obuditi v otrokih mnolžino spominov, množino doživelega, izkušenega in slišanega, tako da samostojni miselni izraz nehote sili na dan. Ravno ta miselni izraz pa, bodisi ustni ali pismeni, mora biti prva stopnja samodelavnega, tudi jezikovnega pouka v govorjenju, slovnici, pravopisju, predvsem pa še v spisju. To skupno izhodišče, ki v osnovni šoli posameznih panog jezikovnega pouka niti ne napravlja za predmete v »vulgarnem« smislu, je temelj koncentracije vsega jezikovnega pouka kakor tudi temelj koncentracije sploh vsega pouka. S to ugotovitvijo stojim seveda v načelnem nasprotju s tem »Posebnim uko-slovjenu kakor tudi z dr-gimi metodikami k' smuirajo n. pr. čitanko »za podlago jezikovnemu pouku« in ki jim ta podaja p^-leg gradiva »za oitalne vaje« tudi sncv »za slovniške, spisne in pravopisne • vaje«. Vse take metodike govore namreč lahko le o sodelovanju otTok, nikakor pa ne c njihovi samodelaivnosti, kar pa naj bi bilo na prvem mestu. s S tega stališča pa bi rad zopet poudaril nek metodiški pogrešek pri sestavi metodiških navodil. Za primer si vzamem Finkovo obravnavo o spisju. Pod »Metoda in smoter spisovnega pouka« pogovarja najprej njegov razvoj ter preide od vezanega na prosto spisje. Komaj očrta njegovo bistvo, nastopi avtoritativno proti nfe-mu z vsemi očitki nasprotnikov prostega spisja, pomaga ž njimi vred izpodkopavat: temelj tega reformnega gibanja ter razvija postopek tiste kombinacije prostega in vezanega spisja, ki ni ne ptič ne miš. To se pravu zavajati gojenca, da izgubi spoštovanje do ideje, preden jo je spoznal. V vsakem takem slučaju bi bilo treba, da pokažemo idejo v njeni tipičnosti, da jo v tej razvijemo in tako podamo smernico z« poglobitev vanjo. Vem, da šola ne sine delati skokov, da mora biti njen obči razvoj evolucijski, a uprav zato je treba, da idej, prevzetih iz duha in mišljenja prednosti ne podajamo avtoritativno, marveč jim dopuščamo v navodilih samostojno kritiko od onih, ki so jim ta navodila namenjena; tako vsaj poizkusimo preprečiti, da nam nove ideje revolucionarno ne zrastejo pieko glave. Zavedati se namreč moramo, dušami še močno tičimo v tradicijah, napačno pa je, ako hočemo v nijh obtičati m potegniti vanje še zanamce, namesto, da se potrudimo ma sami, da se izmotamo iz njih. To, bi rekel, naj bi imeli pred očmi vsi, ki se bavijo s spisovanjem kakršnihkoli učnih knjig. Ne smejo se zadovoljevati z velikopotezno obsodbo, kakor »Izkustvo je pokazalo, da obrodi negovanje zgolj prostega spisja na vseh stopnjah osnovne šole ravno tako malo sadu . .. itd. (62)« — treba je marveč se poglobiti magari v ekstremnosti, a sodbo, ki bxli vodilo, izreči šele takrat, kadar smo prepričali o njeni moči po lastnih temeljitih izkustvih. (Da ta obsodba o prostem spisju ne drži, danes pač ne bomo vec dvomili.) Finkovi knjigi posebe v večjem nimamo pripomniti več kaj, razen če omenimo, da naj bi bil jezik v knjigi, kd govori o slovenskem jezikovnem pouku, res zgleden, ali pa vsaj res slovenski; v tem ukoslovju pa je brez ozira na »izobražati« in drugih takih posebnosti tako poln tujega, neslovenskega izražanja, da bi bil potreben prav temeljite pile, preden je knjiga izšla. Pav. Flere. Dr. Ljudevit Pivko in Adolf Schaup: Telovadba. Prav imata, ko pravita v uvodu, da je bila telovadba neuvažen predmet. K temu stavku pa _moram dodati, da je telovadba ona učna ura, katere se bili marsikateri učitelj. Vzrok je ta, da nismo na učiteljišču slišali o nikakem telovadnem sistemu, o nikaki telovadni metodCKi. ampak posnemali smo samo, kar nam je pokazali predtelovadeč, pa mirna Bosna. Kar nas je starejših in ako kaj: razumemo o telovadbi, se moramo zahvaliti le Sokolu. In to knjigo sta spisala Sokola, ki poučujeta na učiteljišču, kjer imata priliko videti, česa učitelju primanjkuje. Prepričan sem, da od sedaj naprej ne bo noben učitelj več v zadregi, kaj, kako, s čim in na čem naj telovadi. Upam, da kmalu izdata prihodnji zvezek o telovadbi, da bo delo popolno. Dobro bi bilo, da v prihodnjem zvezku izidejo tudi popravki, ker pogre-škov je vse preveč v knjigi. Izpuščati an pa zamenjati naprej, dol, gor, desno itd. le nekoliko preveč. Str. 50 se v tem .pogledu odlikuje. Pri prečnih sunkih točka 6, 7, i, 9 manjka beseda »naprej«, pri 10 in 11 pa mora biti namesto naprej beseda »nazaj«--. Pri poševnih sunkih toč. 18 mora biti mo- sta »gor« »dol«, m pri 19 mora biti »levo« mesto na desno. Str. 74 A I—S je prav skozi »odročenje« »vzročiti«, mesto »odro-čiti«. Isto veilja za B I—S. Sicer je še vec drugih napak, katere bo vsak sam popravil, ko izidejo popravki. Kdo in kaj le krivo, da jih je toliko, ne bom raziskoval. Vrednost knjige zato ni nič manjša, in prepričan sem, da sta avtorja dosegla svoj namen, učiteljstvo jima je hvaležni,, strah in zadrega pri telovadbi sta pa izginila. —K. A. Melik, Jugoslaviia. Zemljepisni pregled 1. del. »Pota in cilji«, 5. in 6. zv. 1921. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 80 str. 282. Cena mehko vezani knjigi nt finem papirju 60 K, broš. na slabšem papirju 42 K. Poštnina mehko vezani knjigi 3 K, broš. 8 K ne priporočeno. To je dandanes v naši državi pravzu prav edina izvirna zemljepisna knjiga, ki nam je vsakomur dostopna. Dasi pa prinaša natančen opis naže države v geološkem, goropisnem, hidrografskem, klimatičnen^ prirodopisnem, narodnostnem in gospodarskem pogledu, ni to nikako suhoparm naštevanje rek, gora in mest, ni to suha statistika. Pisatelj marveč poživlja zemljepisno tvarino s kulturnimi orisi in tipi, s folklorističnimi in prosvetnimi doneski in s historičnimi kavzalitetami, statistične tabele služijo le v ilustracijo snovi. Mellko-vo podavalno metodo nam kaže naslednji njegov stavek: Študij naših mestnih tipov je zelo zanimiv in je najzgovornejši primer zgodovinskega razvoja in vplivov posameznih pokrajinah (184)«. Tako te pisatelj navaja na. vsa ta razmišljanja, opazovanja in primerjanja, obenem pa z zanimanjem čitaš množino zbrane in izbrane snovi, poglabljaš se vanjo in ob roki dobrega zemljevida spoznavaš svojo domovino. — Posebno izvirno sta obdelani poglavji o prebivalstvu in o narodno-go-pedarskih razmerah. V prvem pogovarja statistiko prebivalstva, narodnost in vere. jugoslovanska narečja in posebne narodopisne skupine, naše narodne manjšine, gostoto prebivalstva, tipe selišč, prosvetno stanje in dosedanjo upravno razdelitev dižave. Pri orisaivanju Jugoslovanov se no omejuje le na našo državo, marveč upo števa vsak kos in košček zemlje po svetu, k;er so naseljeni Slovenci, Srbi~ali Hrvatje. — Narodno-gospodairske razmere po govarja z vidikov poljedelstva, živinoreje, gozdarstva, rudarstva, obrti in industrije, prometa in trgovine. Posebno zaradi poslednjega poglavja bo knjiga zanimala tudi širše sloje; na tem mestu pa jo zlasti priporočamo učiteljstvu, ki mu bo neizčrpen pripomoček pri razlagi domoznanstva. Brez nje naj ne bo tudi nobene učiteljske knjižnice na šolah. —e. Mhx. M. CTaHojeBHh: 3eMJbonHCHa mh-TaHKa 3a HapoaHe uiKojie. I. — H3Aaja khjh->KapHa PayKOBHha h JIjyKOBHha, Beorpa^ — Tepa3nje. 1921. UeHa 7 /ihh. Mih. M. Stanojevlč: Zemljoplsna čitanka za narodne škole. I. — Izd. knjižarna Raukoviča i Djukoviča, Beogard — Tera-zije. 1921. Cjena 7 dip. To je naslov knjižici, kakršne otroci v naših osnovnih šolah niso vajeni videti. Na 126 str. obravnava zemljepisno snov v raznih črticah in opisih, ilustrira jo s slikami, pesmicami, s kulturnimi in zgodovinskimi skicami — skratka, je knjižica, ki s spoznavanjem domače grude v polni me--ri goji ljubezen do nje. Razen občih zemljepisnih pojmov, ki so podani v obliki po-vestic (»Jedno putovanje uz potok«, »Priča male vodene kaplje«, »Planina«, »Planinski potočič«, »Sa izleta na susedni Breg«) obravnava ta zvezek obči in posebni'pregled stare Srbije ter obdeluje v posebnih poglavjih še naslednje kulturne in zemljepisne enote: Pomaravlje Južne ili Bičačke Morave, Pomoravlje Velike Morave, Ti-rnočka Krajina, Podunavlje, Beograd, Vojvodina, Povardarje, Kosovo. Knjižico toplo priporočamo učiteljstvu, ki je v zadregi za obravnavalno in metodično razporejeno snov o enem delu naše države; brez nje pa naj bi osobito ne b!-la nobena učiteljska knjižnica. —e. Tri mladinske knjige: 1 Cika Jova— Gradnik: Kalamanda-rija. — V Ljubljani 1921.. založila »Tiskovna zadruga«. — Vez. 16 K. »Tebi slovenska deca naj bo posvečena ta knjižica. Videl sem jo v rokah dee~ naših bratov in sem si mislil, da kar imata oni, mora biti zdaj vse tudi vaše, ker samo tako boste tudi kot mladeniči in možje s svojimi brati hoteli in ljubili samo eno« — praivi prevajalec A. Gradnik kot predgovor. In s svojim prevodom je gotovo ustregel, saj je podal slovenski deci lep venček pesmi in ji pokazal, kaj čita srbska deca. Od pesmic vsaka je vredna, da preide v srce naše mladine, zakaj vse so take, da čutiš iz njih dotinsko srce. — Take so v dikciji; po ideji so kaj različne in pripovedujejo brez vsake vsiljivosti o ljubavi do naroda (iz »Molitve naše male Danice« II., VI.), o ljubezni do staršev, bratov in sester (O;, otročja radovanja!«, »Riba in deklica«, »Molitve naše male Danice« I., V. i. dr.), 0 ljubezni do prirode (»Naše znanke«, »Polonca;«, Zbogom lastavice!«, »Anka in kuretnina« i. p.), o soc. mišljenju d e c e (»Po gostiji«). Prisrčne so $a-Ijivke: »Lepa • novica«, »Deklica in me tuilj«, »Lennharice«, »Ples bo«, »Zagonetke« 1 dr. — Taka je ta pisana kita. Pesmice so prevod; v koliko dosegajo izvirnik ali ga prekašajo, ne morem poročati, ker mi izvirnika ni bilo mogoče dobiti. 2. France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu. — V Ljubljani 1920. Založila in izdala »Slomškova zveza«. — Cena? Pesmice in igrice so zbrane v tej knjigi, ki ji ie prisojeno odlično mesto v na*' mladinski književnosti. Njihova vsebina ie vzeta izvečine naravnost od pastirčkov na paši, od njihovih bajk in njihovih iger; ton pa je isti prisrčni, kakor ga zadenejo otroci, in le otroci med seboj. Od pesmic so najboljše šaljivke: »Divji mož uči šteti«. »Zvonovi pritrkavajo«, »Kolo«, »Otroci begajo murčka«, »Polžek« itd. — naštevati bi jih moral skoro kar po vrsti. Manj pogojena je šegavost v »Pustu«, »Otroci z!b-tjejo« in v »Sivi moki«; dober naroden ton kažejo: »Pastirci rajajo krog kresa«, Cici-bici«, »£e ena o prstih«, »Siejmo« "n »Pojmo spat!« — Že pesmice razodevajo za svojega ustvaritelja šolnika, ki pozna otroško dušo, še bolj kažejo na takega »Igrice« Cdve, tri so predolge), najbolj pa ton in metodična podava »Opomb«. Brez zaznamb, brez številk in opredelkov so take, kakor n. pr. ta k pesmici »Bobr — cvik«: »Bobr — cvik« dražijo otroke v smeh, da s koncem desnega kazalca premikajo spodnjo ustnico, ki daje glas »br-br-br...« nato pa zabodejo otroka s prstom pod brado v prsa: cvik! da se ta zvi.ia in smeje. Le poskusite; samo kisaV, ci se jočejo.« — Taka je vsa knjižica; želeti bi bilo za njo, naj bi ovitek ta vinje+;: narisal magari Fr. Kralj, a tako, da jih razumejo vsaj otroci. 3. Pravl|ice. Spisala in jim slike narisala lika Waschtetova. — V Ljubljani 1921. — Založila »Tiskovna zadruga«. Cena vez. 40 K. Pravljice v tej knjigi »pripoveduje mamica svojima hčerkama po izpodbui' njiju ljubljenega očeta in v spominu nanj«, t. j, zrasle so iz materinske ljubezni In spomina na srečo domačega ognjišča. Ta toplota sc jim vobče tudi pozna ta gotovo je, da ima pisateljica za pravljice smisel in splošno tudi besedo; risbe, dasi so preproste, so prav primerne, posebno prijetne in otroške so barvane. — Pravljice so vobče pisane s fantazijo, ki prija otroškemu naziranju; posebno dobre so v tem oziru »Zakaj se je Koderček potepal po svetu«, »Materini biseri«, »Dobručko«, »Zaklad uboge mamice«, »Čarek ta začarani lešniki« ter »Mali — ta« (nikotin). Zaradi njihove pravljične vsebine bodo čitali otroci knjižico radi; bojim pa se, da jih bo mctil izrazov prebogati in v pravljične tančice zaviti slog, ki jim bo branil priti do vsebine. Bojim se tega pri vsen prej neomenjenih pravljicah, posebno pa še pri »Pleši, pleši, črni kos!«, kjer ne bodo lahko našli zveze med narodno pesmijo ta povestico. — Mislim, da kar se pravljic tiče, se bo treba pri nas učiti predvsem pri Fr. Levstiku, Trdini in Milčin-skem, in v slogu teh pripovedovane bi nam Waschietove še bolj ugajale. Vse tri knjige pa priporočamo za naše šolarske knjižnice, ki so postale v zadnjem času tako prazne. Da bi res ne bilo denarja zanje? Flerk Slovenska stenografična čitanka, sestavil in priredil profesor Adolf Robida, je izšla v prav lični opremi ta krasni av- tcgrafiji prof. Osane v Jugoslovanski knjigarni in se prodaja po 32 K. — Cena je za današnjo draginjo z ozirom na krasen pa pr in prvovrstno tehnično - litografsko izdelavo prav nizka. Stenografična čitanka je bila že dolgo živa potreba vseh, ki čo se učili stenografije. Njena vsebina je vse stranska, poleg liričnih in epskih pesmi ima tudi leposlovne pisatelje prenešene v stenogram. Zastopani so: Cankar, Ftažgar, Župančič, Sardenko, Aškerc, Gregorčič. Prešeren, Jenko itd. Potemtakem je čitanka prava antologija slovenskega pesništva. Pa tudi znanstvene razprave in naru dopisne črtice so našle prostora v čitanki. Knjiga se' opira tudi na našo novo domovino in na srbsko zgodovino ta prinaša na prvih' desetih straneh stenograma samo do-morodne in domoznanstvene sestavke. Prav dober in informativen je članek o razvoju in zgodovini slovenske stenografije, ki bo služil vsem, ki se zanimajo za tesnopisje. Trgovske šole imajo zadnjo po-lo knjige na razpolago kot strokovno čit-vo: kreditna pisma, kupno pogodbo, pobotnico, odstopno Pismo itd. Prof. Robida se drži v stenograimu četrte (nove) izda'c Novakove stenografije, ki mu je tudi knjigo kot dovršitelju slovenske stenografije posvetil. Knjiga je sestavljena tako, da jo rabijo lahko srednje, trgovske ta meščanske šole. Ob koncu korespondenčnega pisma bo knjiga izborno služila za poglobitev m dovršitev učne snovi, ob pričetku debatb pa kot ponovilo. Knjiga in misel Sterniogr«-fične čitanke je pri Slovencih prvi tozadevni poizkus in se bo gotovo prav dobro obnesla tudi v praktični uporabi. B. ČASOPISNI VPOGLED.1 I. Znanstveni in pedagoški članki: Robert Seidl: P e s /t a 1 o z z ti kao siocialni politlčar i socialni ♦ Kratice pomenijo: »Napr.« — Napre-dak; »yi.« — yinTejb; »P. R.« — Pedago-dicke Rozhledy; »Sch. A.« = Schaffende Arbelt; »L. F.« — Lehrerfortbildung; »N. B.« — Neue Bahnen; »N. E.« — Neue Er-ziehung; »Pr. Ps.« — Praktische Psycho!o-gie; »L' Ed.« — L' Education. pol it i čar i socialni pedagog. (yq.i Pisatelj slika Pestalozzijevo borbo, da povzdigne ves narod k svobodnemu življenju in da pribori tudi najrevnejšemu proletarcu pravico do omike in belega kruha. — Dr. J. Turic. Opseg 1 snaga v j e r e i razuma današnjeg č o -v j e k a. (yq.) V spisu se prikazuje, da razumno mišljenje današnjega človeka ne more nadomestiti verski zavesti. Mnenja je, da je verska zavest danes i v bodoče podlaga razuma in razumnega dela. Ja.nes Treeman Clacke: Uloga fantazije u v a s p i t an j u i nastavi. (yw.) — Dr. J. Iskruljev: Vi še.ped a g. škole. (yq.l Pisec donaša k ustanavljanju višjih pedagoških šol v Jugoslaviji razvoj višjin pedag. šol izven naše domovine. Pedagogika stremi kot i druge vede za tem, da se osvobodi filoz. fakultete. Zato zahteva i ona lastno fakulteto ali pedagoško visoko šolo. Take ped. visoke šole so: V Ženevi, ki jo je osnoval le. 191 i univ. prof. dr. E. Claparede pod imenom »Institut J. J. Rousseau« ali »Eoole de Sciences de 1' Education. V istem času je osnovala v Bruslju dr. J. Jateyko višjo pedagogiško šolo pod imenom »Faculte internationale de pedalogie de Bruelles«. Radi voine je šola prenehala. Najideal-nejša je višja pedagoška šola v New Yorku. Ta tvori na univerzi posebno fakulteto in se imenuje »Schoill of Peda-gogy. Na tej šoli poučuje svetovno znan naš prof. dr. Pajo Radosavljevič. Naloga ten šol ie, da negujejo in razvijajo pedagogiko in njene postranske vede in da Izobražujejo ljudi, ki se hočejo udejstvovatl na pedagoškem polju, (asistenti, učitelji, profesorji, šolski nadzorniki). — Ti naj bi delovali izključno na pedagoškem polju in naj bi uveljavljali pridobitve v šolski praksi. — V 10. in štev. »Učitelja« je pri-občen program višjih ped. šol v Ženevi m Bruslju. — Andrija Kunek. P r o m a t r a-nje sama sebe i op če no i z k u -s t v o. (Napr.) O prostosti volje so kaj različni nazori. O tej se lahko razglablja iz psihološkega pa tudi metafiziškega vidika. Privržence »proste volje« imenujemo indc-iterministe, one, ki negirajo »prosto voljo«, pa deterministe. Andrija Kunek zagovarja determinlzem in ga dokazuje na podlagi izkustva. — Dane Trbojevič: O snazi uzgajanja. (Napr.) Vb treh možnostih: 1. da je vzgoja vsemiočna, 2. da je popolnoma nemočna in 3. da je vzgoja sila, ki ni absolutna, temveč relativna, se pisec pridružuje tretji in jo dokazuje. — K. Svoboda: (Sebepozorovanj žikfl 11—14 le-t^ch. (Ped. Rozhl.): O tem samoopazo-vanju raizpravlja pisec po naslednjih točkah: 1. Metoda (psihoanalitična, lastna in-trospektilva tuja introspektiva, kolektivna — statistična, biografska), 2. vedenje, 3. učenje, 4. pohvale, 5. izpričevala, 6. zabave, 7. čitanje, S. želje, 9. dopuščanje, 10. ideali, 11. rodbinski čut, 12. prijateljstva in ljubezni, 13. verski čut, 14. jok, 15. smeh, 16. bojazen, 17. gnev, 18. moč samo-zdržnosti, 19. trmoglavost, 20. oslabelost volje, 21. uničene sile, 22. razvade, 23. sanje. Vobče podaja pri posameznih točkah mnogo smernic ter navaja povsod ' specialna dela za nadaljni študij. — Une Etude Pedologique (Pedološka študija) (E* Ed.) Prof. dr. R. B lame o y Saneh e z objavlja statistiko o rasti španskih otrok od 3—14 leta. Statistika je iz leta 1918. in ugotavlja sledeča opazovanja: 1. Razlika v rasti med dečki ta deklicami. 2. Največji razvoj v rasti z ozirom na telesno dolžino od 6.—7. leta pri dečkih, od 13.—14. leta pri deklicah. 3. Prsi se najbolj razširijo pri dečkih od 5.—6. leta in potem vsako leto za 2 cm, pri deklicah od 5.—6. leta 4. Telesna teža: največji prirastek pri deklicah od 4.-5. leta in od 13 do 14. leta, pri dečkih navadno od 9.—11. leta. — Dr. Hilde Radomski: Besonderheiten der Berufsberatung fur Frauen und Mad-chen. (Pr. Ps.) Olavnl boj za pripustitev žen k raznim poklicem je odbojevan. Treba je le še primerno smiselno porazdeliti delovne sile. Privatne piosredovalnice in posvetovalnice za delo se umikajo državno organiziranim. Vendar to še ni dovolj. Treba je delati roko v roki z deško -posredovalnico in na dekliški oz. ženski posvetovalnici morajo biti nastavljene osebe, ki ne vzbuja jeze drugih mojstrov v mestu ic nimajo samo potrebne strokovne predizob- razbe, temveč tudi razum in srce za razne stiske in težave poklicev žen in deklic, ker se zgodi, da si morajo ženske poklic tudi večkrat menjavati, oziroma si tudi že stare ženske iščejo novega poklica v boju za svoj obstanek. — A. Kirch:- Die MogMchkelten der Berufsbildting von korperlich und geistig Anormalen. (Pr. Ps.) Glavne misli članka so: Nikar ne izločujmo te vrste ljudi od raznih poklicev, v katerih bi lahko delali in bili srečni. Napravijo naj se vsaj po mestih delavnice, v katerih naj bi bil vodja strol vvni učitelj z dobro pedag. psihološko izobrazbo, v vsaki delavni.i ene stroke mojster in preddeia-vec. Učitellj naj bi kot psiholog vodil izbiro dela pri otrocih — mojster odkazoval delo in delavec pomagal delati to, kar bi bilo učencem še neznano in težko. Seveda nat bi bila ta delavna šola zvezana tudi s teoretičnim poukom. Urediti se mora tako, da jim ne dela konkurence, vendar tako, da imajo te delavnice vedno dovolj dela. Pomaga naj magistrat, država in vsi dobro -misleči premožnejši sloji. S tem bi si država in prebivalstvo mnogo prihranilo, ke: bi se zmanjšale podpore brezposelnim n za delo nezmožnim, kajti tu bi moral naj:l vsakdo primerno delo, kar bi imelo tudi socialen vpliv ta bi zniževalo slučaje kri-minalistike. V »N. Erz.« 4. -- 1921 izpopolnjuje O. R. K a ni t z razmotrivanje Sig. Raucha v »N. Erz.« lanskega 12/13 zvezka. Rauch prihaja do zaključka, da zahteva socializem pokorščino kot predpogoj prostosti. Kandtz dodaja: navidez vsebuje ta izrek paradoks; socializem se bori za najširšo prostost, v praksi pa naj temelji na pokorščini! Treba strogo razločevati med pokorščino, ki Izvira iz lastnega hotenja, in vsiljeno pokorščino! Resnične prostosti ni, obstoja marveč le čut prostosti V tem smislu mora deiovati tudi šola. »Dobro« mora postati otroku navada, toda ne kot produkt ope-tovanega »moranja«, temveč opetovanega »hotenja«. Kakor bi bil greh, če podamo pri pouku otroku nekaj, kar bi lahko sam našel, tako je greh tudi, ako podajamo otroku moralo v obliki suhih zapovedi. Otrok mora priti do moralnih zakonov in pravil sam; nikakor jih ne sme smatrati kot nekaj, kar mu učitelj vsiljuje! Temu daje »samouprava« v šoli največjo možnost. — V članku »Kind und Kaste« (N. Erz. 4.) obsoja L. Grimm domišljene razlike med ljudmi. Celo cerkev pokoplje vse drugače bogataša, ki si je morda svoje premoženje prigoljufal, kot pa ubožico, ki je obnemogla v boju za svoj in svoje dece obstanek. To nespametno domišljavost vzbujajo navadno pri otroku že v najnežnejši dobi; branijo jim iti v družbo revnih, češ: kaj boš s tem razcapan-cem. Ravno v družbi med raizllfinimi najde otrok največ pobude za samostojno opazovanje, mišljenje in delovanje. Ako ga izoliramo, mu omejujemo duha. — Erich Stem razmotriva v N. Erz. 4. vprašanje, ali naj se uvede v šolo socijalogija kot učni prei-met. Opisuje nato i zborno Theodor Llttovo delo »Geschichte und Leben« (Leipzig 1918) in »Indivlduum und Gemeinschaft« (Leipzig" 1919), v katerih podaja pisatelj nove smernice zgodovinskemu pouku. Na podlagi Littovih razmotrivanj zaključuje, da poseben pouk v socijologiji ni niti mogoč, niti potreben, ker nas smotrena pouk v zgodovini uvaja v umevanje socijalnih problemov. — Internationale Erzieh-ungsrundschau je priloga »Neue Er-ziehung«. Tu se priporoča študij Charles Raudonta-ove knjige »Tolsto! Educateur« (zal. Delachaux et Niestle, Neuchatel at Pariš), kjer opisuje Tolstoja kot vzgojitelja. Tolstojeve izredne vzgojne zmožnosti temelje na tem, da je poznal otroško dušo kakor malokdo. S šolo na Jasnaji poljani je realiziral svpj vzgojni ideal, v katerem je učitelj resničen ta odkrit otrokov tovariš. Tolstoj zavrača »verouk«, pač pa vzbuja v gojencu vero v boga, ki se razodeva po nas samih in naših dobrih delih. Tolstojeva otroška naselbina pod sovjetsko vlado. Vodi to naselbino, ki šteje krog 800 ubožnih otrok, Tolstojeva hčerka Tatjana v očetovem duhu. Pomaga ji Tolstojev prijatelj Čerkov dn več Tolstojevih učencev. — Židovski institut za spoznavanje mladine lin za vzgojo hoče dvigniti vzgojo židovskih otrok v Palestini ta v diaspori (izven Pa- lestine). Obstoj je še kratek; zbirališča imajo doslej samo v Heidelbergu, Wienu, Haifi (v Palestini) in iv Pragi, nameravajo pa jih ustanoviti tudi še v Poljski, Jugoslaviji, Rumuniji, Franciji lin Angliji — Visoka šola za vzgojno znanost. (Institut J. J. Rouseau, Genf). Njen namen je, gojiti vse znanstvene panoge, ki služijo vzgoji. Institutu je priključeno dnevno bivališče 3 do 8-letnih otrok (maisom des petits). Predmeti so: eksperimentalna psihologija, otroška psihologija, antropomc-trija, otroške bolezni, psihopatologija in nje lečenje, nravstvena vzgoja1, psihanaliza, zgodovina in filozofija velikih vzgojiteljev, telesna cdgoja, šolska higijena, didaktika. Institut sprejema učence obojega spola z najmanjšo starostjo 18 let. Povprečna študijska doba je 2 leti. Izdaja revijo »L' in-termediaire des educateurs« (izhaja lOkrat v letu in stane za inozemstvo Frs. 5.50) in zbirko »Gollection d' aotualites pedago-giques« (zal. Delachaux et Niestle, Neu-chatel). — Grundproblem der E r-ziehumgschule - Taitschule (K. C. Rothe v Sch. A. 1921—3) kaže naslednja Rothe v Sch. A. 1921—3) kaže naslednja glavna načela: »Osnovna maksima dejan-stvene šole je v shvatanju okolice, učne tvarine in njene predelave kot problema, Jfi stopa do mladine in kd se ga ta sama loteva in ga skuša razrešiti. Rešitev te prevzete naloge je realni učni uspeh, je raz-rešilna pot, vršeno delo pa je formalni učni dobiček . . . Pedagoško didaktični osnovni proElem dejanstvene šole je tedaj v težki posebni umetnosti, da se vodstvo otroka uredi didaktičnim potom, posebno s primerne sugestijo tako, da vsi učiteljevi ukrepa učencu niso videti učiteljevi, marveč samostojna dejanja.« — Citanja in poglobitve je vreden Fr. Kuthmayerjev spis »F r i e d r. W11 h. Foerster und die amerlka-nisehe Piidagoglk« (L,—F. 1921—3), ki razbistri in pojasnuje marsikatere napačne pojme o velikem pedagogu. — V »Politik und P a d a g o g i k« (L. F. 1921—4) obravnava Eberhard tozadevna razmerja raznih vzgojesilovnih sistemov in nemških šolskih zakonov. II. Iz šolskega dela: »Uvod do s t y 1 i s a c e odbor-11 e« (J. J. Filipi v P. R. 1921,—1, 2) uvaja v praktično stilizacijo pri risarskem pouku, ■v ornaimentiranje po naravi in v izrabo sti-lizacije na raznih uporabnih predmetih. — Članek (L' a r t a 1' e c o 1 e« (Umetnost v šoli) (L'Ed.) podaja nekaj misli o umetnostni vzgoji v šoli. Člankar je naziranja da nima umetnost v šoli nikakega pomena, če ne znajo učitelj in učenci uživati, ker nimajo izobraženega okusa. Šola bodi torej v prvi vrsti šola dobrega okusa, ki naj vodi oster bo(j proti laži-umetnosti, proti kinu in njegovi kričeči reklami. Roleti so velike važnosti izprehodi po mestu in izven mesta, kjer je treba opozoriti učence na vse umetniško pomembne predmete. Na deželi je to težje, toda možno je tudi tam: cvetlice na oknih, vrtovi, lepe slike ta — ilična, okusno opremljena šolska soba. Tudi vnanjost učitelja in učiteljice pride v ^odlična meri v poštev. Zlasti učiteljica bodi deklicam vizor v vsakem oziru. — »L' E d u c a t i o n p h y s i q u e i 1' e c o 1 e p r i m a i r e. (Telesna vzgoja v ljudski šoli.) (L' Ed.) Člankar, prof. Beaunis se zavzema za Froblo/o šolo, za pouk na prostem. Na ugovor, da ni možno snovi pravočasno končati odg>-varja: učno snov je treba restrimgirati, metodo izboljšati! V telovadbi naj prevladujejo rajalne vaje. Ostro se obrača proti sedanjemu športu, ki ne služi harmonični vzgoji telesa, nego pospešuje prenapeto časti-željnost, gizdavost itd. Predlaga delo na vrtu, ki ga naj bi imela v ta namen vsaka šola. — Dr. M ii 11 e r, U b e r s p r a c h -liche Begabung und (i h r e Prii-fung bei 13 - j a h r i g e n Volksschii-1 e r n. (O jezikovni nadarjenosti in nje preizkušnji pri 13-letnih ljudskošolskih učencih.) (Pr. Ps.) Dolg članek, ki opisuie kakšne naloge naj se dajo učencem, da se dožene njih spomin za tuje jezike, znanje lastnega jezika, sposobnost Izražanja in splošna inteligenca. Nekaj misli: Ni glavno, da zna učenec dobro slovnico in pozna vse- oblike in variacije izrazov, dasi je to jako potrebno, nego največjo važnost je treba polagati na to, da zna učenec pregledati celoto prečitanega ali podavanega, to celoto deliti na važne dele, iz teh zopet izločati glavno jedro ter to podati v kratkih besedah. Oblika je samo obleka, v katero se obleče vsebina. Sicer dela lepa, nepretiraina obleka jako prijeten vtis na nas, a vendar ne sodimo samo po obliki in ne pozabimo, da je glavno vsebina! Dr. Miiller misli, da je preizkušnja, o kateri poroča, dobro uspela, in upa, da se bo ta metoda vedno bolj izpopolnila in bo igrala vedno večjo vlogo. — Bogata praktičnih navodil in izdelkov v smislu moderne metodike sta listka »Sch. A.« in »L.—F.«., iz katerih opozarjamo osobito na spise: »U b e r S c h u 1 e r b r i e f w e c h s e 1« (Berndl v Sch. A. 3), »Prozentrech-n u n g in d e r K1 a s s e n g e m e i n d e« (ibid.) in »U n s e r e W a n d k a r t e« (Gul-land, ibid.): »Das Mikroskop im na-turkundlichen U n t e r r i c h t e der BtirgeTschule« (Sch. A. 1921-5); Etne Botanikstunde im Schulgar-ten« (Sch. A. 1021—6); »Stoffeigen-art und Stoffgestaltung« (We-ber v Sch. A. 1921-5, 6), kjer na praktičnem zgledu graja psihologizem ter zahteva krepko utemeljitev pedagoške teorije in dejanje s filozofskimi znanostmi norm. »Anregungen f u r den M oralu n-tei»T]ii;Cht ah L e h r e rb il d un g s an-stalten , auf soziologischer rechsphilosophischer u. staats-r e c h ,t 1 i c h e r G r u n d 3 a g e« (L. F., 1921-4); Der Ubergang von d. Rei-bungselektriziitait zum elektri-schen Strom« (Rust v L. F. 1921-4); »Ein|fache M ik r oproj ec t i on« (L. F. 1921-5); »Fragen de s AufsaJtzun-terrJchtes in einer Arbeltsge-meinschaft« (L. F. 1921-6). — Druga poročila: A. Heyn (N. E.) je ustanovil šolo, ki se koncentrira okoli dela v vrtu. V knjigi »Die Gartenarbeit« (Ferd. Hirt, Bresl.m 1)21, M 4.80) opisuje, kako učinkovito vpliva delo v vrtu na čut odgovornosti in kako pospešuje samodelavnost. — Alfred Bogen je izdal metodiško knjigo v smislu delavne šole, »Realienbuch fur Berlin« (Ferct. H'rt, Breslau 1921, M 3.80). Izšel je "doslej samo 1. del, za 6. šolsko leto. Združuje izredno spretno rastlinstvo, živalstvo, mehaniki, toploto, tehniko, zgodovino, zemljepis in domoznanstvo. (N. E.) lir. Iz zgodovine vzgoje in šolstva: V »Dva češke spisy vychovne XVI. veku« (P. R. 1921—1, 2) podaja J. Doležel kot donesek k zgodovini češkega humanizma kratek pregled in pomen v spisih »Rukopis pernštynsky« t. j.: »Ludvika z Pernštyna Naučeni rodičum, jak od nich zvedenu byti sobe žada«, in »Jana Husi-štenskeho z I.obkovic Zprava o naučeni sy-nu Jaroslavovi o tom, co činiti a-čecho ne-chati«. Osobito Jan z Lobkovic se nam še z drugim: svojimi spisi vidi kot nekak Ko-menskijev predhodnik. — Zanimivo črtico o \Vundlu nam prinaša dr. M. Brahu v W i 1 h. Wundt und praktischc Philosophie« (Pr. Ps.), iz katere posnemamo: Wundt je bil kot znanstvenik čist teoretik, a kot praktično delujoč človek čist praktik. Obojega združiti ni znal. Znanstveno praktično delo mu je bilo tuje. Du-šeslovje je hotel približati teoretični fiziki. Rad je sledil raziskovanjem svojega učenca Krapelina, ki je skušal natančno določiti z mero in številko vplive raznih medikamen-tov, utrujenost in gotove procese pri nmo-bolnostl. Wundt je tudi pomagal, da so poklicali Neumanna v Leipzig, kjer so ustanovili prvi nemški univerz, inštitut za ex-perimentelno pedagogiko. Nominalno ie bil Wundt direktor tega instituta. Ko je prevzel dr. Brahu vodstvo, je še poiskal in najel z nJim nove prostore, a potem ni inštituta nikdar več videl od znotraj, dasi je imenoma še nadalje ostal njegov ravnatelj. Zanimal se je sicer za vse, kar je slonelo strogo na poizkusu ta se ie dalo natančno s številkami določiti. Karkoli je bilo samo približno znano in določeno, samo subjek-' tivne cenitve se mu niso zdele zanimanja vredne. O vseh novih metodah je dvomil in se porogljivo smejal novotarijam, kakor so se včasih drugi stari posmehovali njemu. Sicer je W. ustanovitelj exper. psihologije, a nikdar ni bil njen voditelj. On je za exp. psih. približno to, kar je bil Galilej za moderno tehniko. Nikakor se ne smemo in ne moremo zadovoljiti z njegovimi metodami ta ostati pri njih, ampaik samo lahko primerjamo vedno svoje nove z njegovimi m kjer moramo, se je pač treba temeljito posloviti od njih. Naposled pravi dr. Brahu; »Želimo si samo, da bi nam kmalu ostal voditelj z njegovimi zmožnostmi, z njegovim organizatoričnim talentom, njegovo kritično sposobnostjo in posebno z njegovo vedno rastočo sistematično nadarjenostjo.« C. TO IN ONO. Reforma naše srednje šole se izvrši po naslednjih, od prosvetnega sveta postavljenih načelih: 1. Srednja šola bo do korenite Spremembe osnovnih šol še nadalje trajala osem let. od katerih .tvorij-o prva štiri leta nižji, druga štiri pa višji tečaj. Nižji tečaj je enak za vse vrste srednjih šol in za cetlo državo. V tem tečaju se takoimem,-vani klasični jeziki ne bodo učili niti v takozvanih klasičnih gimnazijah, a že od prvega razreda dalje se vrši obvezni pou« v enem tujih jezikov, in sicer po svobodni izbiri, v francoščini, angleščini ali pa nemščini. Verouk podaja tu temelje vere in morale, obenem se uvedejo temelji obče zgodovine. 2. Od petega razreda dalje se srednja šola razdeli v tri veje (ako dopuščajo razmere, so lahko vse tri v enem kraju sn pod enim krovom): klasično, realno in realno - gimnazijsko. V klasičnem oddelku je poleg v nižjem tečaju začetega živega jezika obvezna tudi latinščina v širšem obsegu, grščina pa fakultativna; v realnem in realno - gimnazijskem oddelku ne. poleg prejšnjega obvezen še en tuj živ jezik. in sicer po izbiri: francoski, ruski, angleški. nemški ali italijanski: razen tega je v realni gimnaziji v popolnoma maflem obsegu obvezna tudi latinščina. — Verojtc se v višjih razredih ne bo predaval kot poseben predmet, temveč se bo verska zgodovina predavala skupno z občo zgodovino. temelji krščanske etike pa se bodo podajali že v nižjem tečaju. Kot nova predmeta se uvedeta higijena in temelji državne ureditve. 3. Stremiti je treba za tem. da ima ženska svoje lastne srednje šole, posebno v višjem tečaju; toda kjer ni posebnih šol, se dopušča skupno šolanje v vseh razredih (koedukacija). Šolarina se popolnoma odpravi. Zrelostni izpiti se polagajo na šoli. katero je kdo obiskoval (nekateri so bili mnenja, naj se polagajo zrelostni izpiti na sedežih vseučilišč). 4. Srednje šole so ali popolne ali pa samo z nižjim tečajem. Šol s 5, 6 ali 7 razredi ne more biti. Nobena šola se ne more otvoriti, dokler niso najstrožje izvršene vse zakonske zahteve. 5. Za učiteljstvo se uvede kvalifikacija. Za nauone predmete ostanejo samo te vrste učiteljstva: ravnatelji, profesorji in suplenti. Na srednjo šolo je mogoče prit; samo z maturo in diplomskim izpitom. Potemtakem ne more biti na srednji šoli ne začasnih ne stalnih predmetnih učiteljev in učiteljic. Dosedanji taki učitelji ostanejo na svojih današnjih mestih pogodben«, to je postavi se jim rok. da udovolje zahtevam. ki se strinjajo v pogledu kvalit,-kacije. — Uvede se tudi kvalifikacija :'.a učne modi v umetnosti. Za glasbo in risanje (slikarstvo) bosta dve vrsti učiteljev: z višjo, akademsko in z navadno izobrazbo. Za drugo kvalifikacijo se pol-jg zadostne strokovne izobrazbe zahteva splošna izobrazba, enakovredna dovršeni srednji šoli. Enaki pogoji se zahtevajo učitelje telovadbe (ki bo uživala večje upoštevanje nego dosedaj in poi^g katere se uvedejo tudi koristni športi). Kar se tiče ročnih del, so bili nekateri za to. da se na srednjih šolah ne goje, končno pa je zmagal predlog, da ostanejo; učiteljice morajo biti kvalificirane temeljem strokovne 'n prehodne splošne srednješolske izobrazbe. 6. Profesorski izpit se v primeri s prejšnjim stanjem poenostavi. Polagati ga rnoroio samo osebe z diplomsko izkušnjo, a oproščajo se strokovnega izpita (ostane samo domača naloga, splošni izpit in dve predavanji, ki se morata braniti). 7. Za. predlaganje ravnateljskih kandidatov, premeščanje učiteljev izpopolnjevanje praznih mest. dovoljevanje dopustov v naučne svrhe, posebnih nagrad itd,, 'obstoja v ministrstvu stalna komisija, sestavljena tako-!e: načelnik srednješolskega pouka, en član glavnega kulturnega sveta (ki ni uradnik naučnega ministrstva, in po en član iz glavnega odbora profesorskega društva in beograjske sekcije tega društva Srednješolskemu učiteljstvu se za-jamtuje stalnost in gotove predpravice za službovanje na težjih mestih. Rok službe ostane isti. Pri pradavanjih se mona posebno paziti na enotnost dela. čemur morajo služiti vsi učbeniki. Vse delo mora biti ne ekstenzivno, temveč intenzivno. Da bo mogoč usipeh ob popolnih zdravstvenih pogojih. se mora število učencev omejiti na 40 v nižjih in na_ 30 v višjih razredih. Ravno-tako se mora" prekiniti z otvarjanjem velikega števila oddelkov na isti šoli (sedaj so šole z 18 oddelki in nad 1200 učenci. 9. Plače profesorjev se niso določile in se urede s posebnim zakonom, biti pa ne smejo nižje, nego dobivajo najbolje pla- ■čarii uradniki drugih strok z enako sposobnostjo. (»Jutro«.) Na temelju teh točk izdela sedaj ožji orosvetni svet ministrstva prosvete zakonski načrt. Te točke nam kažejo vsekakor lep napredek za razvoj našega srednjega šolstva, vendar pa so v njem take, ki nas ne morejo zadovoljiti docela in ki jih le na kratko omenimo s splošnega vidika. Večkrat smo že povdarjali, da nas ne more zadovoljiti noben posamezen šolski zakon, ki obravnava le to ali ono katego-Tiio, temveč da bi morala vzgojno enotnost vsega šolstva dokumentirati že zakonodaja,. kakor kažejo različni »zakonski načrti«, do tega še ne pridemo izlepa. — Dalje pogrešamo v gorenjih točkah ome-rtitve javnega in privatnega šolstva; ali bo obsegal zakon le prvo in drugo izključeval ali tudi dopuščal? — Dolgoletna in utemeljena zahteva osnovno- in meščanskošol-skega učlteljstva je tudi. da vstopi učiteljišče v krog srednje šole; zato se nam za. edino pravilno, da se upošteva ne kot kaka strokovna šola, temveč le kot splošno izobraževalna pripravljalnica na višjo strokovno šolo. kot posebna veja obče višje srednje šole. Ako se zahteva za sprejem na učiteljišče kot tako itak dovršena nižja, orloma popolna meščanska šola, pač ne uvidimo potrebe, zakaj se Višja priprava na strokovno izobrazbo izključuje od višjega tečaja srednje šole. Učiteljstvo nižjih kategorn nai se pravočasno oobnnc za to. da se upošteva in izvede ob splošni reformi srednjih šol ta njegova zahteva. — Končno bi še mimogrede pripomnili, da se nam ne zdi ekonomično, ako se urejujejo profesorske Dlače z zopet novim zakonom: moderno zakonodajstvo stremi upravičeno za tem, da izhaja s čim manje, a prav preciznih zakonov, tu pa se v dobi, ko se bore državni nameščenci za skupno pragmaitiko, zopet hoče en stan odcepiti ter urediti njegove obče pravne odnošaie s posebnim zakonom. Mislimo, da smo s to razcepitvijo že tudi v naši državi dobm dovolj slabih izkušenj, da ne more biti nobeni kategorij državnih nameščencev več za separiranje. Sindikalna organizacija bi se morala na vso moč braniti take ce-pitvc. F. Glosa o prostem splsju. V tem šolskem letu se je zgodilo, da je dal moderno na-dahnjeni profesor na neki naših srednjih šol v IV. razredu prosto spisno nalogo z naslovom »Kaj bi rad postal«. Ta naloga je zbudila med starši prizadetih dijakov dosti komentiranja celo razburjenja; izdelki sok se namreč čitali v šoli, dijaki so raznesli njihovo vsebino po malem mestu in s tem ie bila dama snov za razpravljanje o »reformi pouka«. Nekaj dni so razpravljali o tem celo pr.i stalnih gostilniških omizjih. Inteli-genti z akademsko, a ne s pedagoško na-obrazbo so se zedinili v obsodbi: »Tako prosto spisje se pač lahko goji v osnovni šoli. kjer se ne gleda na pozitivno znanje, ne SDada pa v srednjo šolo, ki uvaja v znanstveno delo. Tu je treba, da se piše o klasikih in po klasikih, tega pa mladi človek ne zadene, ako ni predelal snovi in mu profesor ne poda vsaj dispozicije.« In razgovor se je izgubil v učene naloge, ki so jih pisali svoi čas. in prišli so do zaključka, da je tako »prosto spisje« igračkanje. za katero je škoda časa v srednji šoli. — Da ti in-teligenti. ki gledajo na šolo skozi očala, ki ijiih jim ie nataknila na oči njihova šola. smatrajo tako delo za igračkanje, je umljivo in oprostljivo; škoda je, da se je pridružil njihovemu naziranju nekako tudi dotični profesor sam. ki je kasneje opustil gojitve prostega spisja. Morebiti je šlo tudi njemu le za poizkus in se ni poglobil v namen in smoter vsega osvobojevalnega poučnega dela; morebiti še sam ni prodrl v nazira-i;je. da mora to delo gojiti tudi srednja šola. ako hoče prosto razvijati otrokove duševne sile. Tudi za njo je namreč to prav; kar je njenega ostalega posla, je sekunda-1 ren. ako hoče pravilno umevati svoj« vzgojno nalogo. Tudi njej je potrebna osvoboditev pouka in to ne le v realističnih predmetih, nego tudi v jezikovnem in v prav strogo humanističnem oziru. Za to osvoboditev bo morala iskati in najti pota, med katerimi pa ne bo poslednja prav smo-trena gojitev ustnega in pismenega miselnega izraza. To ie eno! Drugo pa je delo, ki čaka vse učiteljstvo — višjih in nižjih šol —, ki je dobre volje za reformo šolskega duha! To je pouk staršev. Gorenji slučaj nam prejasno kaže, da smatrajo celo starši iz inteligentnih krogov smer delovne, osvobojujoče šole. za neko šolo-igralnico. v kateri se otrok ne more kal prida »naučiti«. Greh nad to šolo je, da razpravljamo o njej le v šolskih in učnih listih, le med štirimi šolskimi stenami, namesto da bi nastopili za njo jasno z besedo in tiskom. Učiteljstvo bi moralo stre-miri za tem, da informira starše; da v roditeljskih sestankih in ob drugih priLikah taka predavanja ne bodo le »zaželjena«. pač pa od učiteljstva forcirana. Pridobiti je treba starše, da se zainteresirajo za stvar, da jim bo ljubo, ako slišijo, kaj in kako delajo njihovi otroci, ako jim bo dano. da izprenie-ne svojo sodbo. Res je, da jih je mnogo, ki jim je vse novo slabo, že zato. ker je nov na le se ne moremo naslanjati. A večina mora dobiti zaupan/je v učiteljevo delo. to pa bo najlaže, ako to delo spozna. Da se vrši to s predavanji, s poučevanji. sem omenil, je pa še druga, direktna pat. Mislim na razstave šolskih izdelkov, na javne izpite, in na — hospitacije staršev v šoli. Ako in pod kakšnimi pogoji se dado te izvesti, je vprašanje zase, vsekakor pa bomo smeli nastopiti to pot šele takrat, ko bedo zanjo pripravljeni starši in učitelji. Frančev. "Cmetijsk,- pouk v osnovnih šola»- Pred kratkim se je razposlal na vse osnovne šole v območju ljubljanskega višjega šolskega sveta »Normalni učni načrt za kmetijski pouk na ljudskih šolah na .Kranjskem« z naročilom. da se uvede v njem označena snov v prirodozrianski pouk na teh šolah. Učna snov je razdeljena na 25 učnih ur v letu, torej nekako za vse šolsko leto, tako da je dobil učitelj višje stopnje v roke prav podrobno izdelan načrt za ta pred-med. Pregleduje ta načrt, sem si stavil vprašanje: Ali ima osnovna šola namen vzgaljati praktične kmetovalce? Mislim, da ne stojim osamljen s svojim naziranjem, ako trdim, da osnovna šola tega smotra nima. ne bi ga pa tudi zmoglai Kar more podati v tem. kakor v vsakem drugem strokovnem oziru, je temelj, na katerega strokovnjak lahko zida. Ta temelj pa mora biti čvrst in širok. Nekaj drugeiga je seveda praktični povdarek je izbiranje in privzemanje obravnaivalne snovi, 'ki naj zida temelj splošni izobrazbi. Kadar pa ga šola polaga, se tudi v agrarni okolici ne more ozirati izključno le na poljedelstvo, marveč mora prav tako izbirati iz industrije in iz male obrti; seveda privzema snov od tam, kjeT ji je bližja. Sistematični strokovni pouk pa v nobenem predmetu ne more spadati v osnovno šolo, ako nočemo- podajati nekaj, kar v samostojnem in v shvatanem pojmovanju ne more biti drugega kakor verbalizem. čeprav .»verbalizem z roko« — da se tako izrazim. Sicer pa smatram, da stvar ni tako huda, in da menda tudi šolske oblasti ne nameravajo uvajati kake sistematične strokovnosti v osnovno šolo, kajti drugače bi se ne govorilo o mladinskih strokovnih organizacijah in o kmetijskih nadaljeval run tečajih po sedanji šolski obveznosti. Te strokovne organizacije in kmetijske nadaljevalne tečaje pa pozdravljamo prav odkrito in želimo samo. da bi bili to predhodniki obligatne kmetijsko - nadaljevalne šole po dovršeni sedanii šolski obveznosti. takrat, ko ie mladina po svojem razvoju in zanimanju sposobnejša in zrelejša . za strokovni pouk. Tem nadaljevalnim šolam pa omenjeni normalni učni n*- črt lahko služi kot stdžer za vse vzgojno in izobraževalno delo v njih. F. Kranjc. Srednje šole v Srbiji in Črni gori. V šolskem letu 1919/20 je bilo v Srbiji Črni gori 57 srednjih šol, med temi sanio 2 realki. Na teh šolah je bilo 18.012 dijakov in 9398 dijakinj. V šolskem letu 1913/14 je bilo v istem ozemlju 41 sreu-njih šol z 12.537 dijaki in 4469 dijakinjama. Torej se je po svetovni vojni osnovalo 16 novih srednjih šol. A tudi v kratki dobi med balkansko in svetovno vojno se :c ustanovilo kakih 10 novih srednjih mu, • kar se da sklepati .iz dejstva, da so 1913/14 imele le po 1. 2 ali 4 razrede. Za nas nenavadno je veliko število deklic :ia srednjih šolah, ki so 1919/20 tvorile 34% vsega dijaštva. 1. 1913/14 pa še le 26%. Vzrok temu visokemu odstotku je pomanjkanje meščanskih in strokovnih šol za deklice. Dolžnost narodnega učlteljstva. »Neki učitelji mi.&le da su u potpunoj meri odgovorili svojoi dužnosti ako samo .na vreme dolaze u školu i savesno predaju po nastav-nom programu: drugi zalažu svu snagu u rad u školskoii gradini. ili se odusevneno prtdaju ručnom radu itd. To je suviše birokratsko ili kancelarijsko shvatanje. dakle shvatanje jedne tako široke i prostrane dužnosti. Učitelj nije samo školski radnik. nje-.gova dužnost nije da samo vaspitava decu. Uticaj učiteljev mora prelaziti ,i preko šk->l-skoga praga. Narodni učitelj treba da bude-doista narodni učitelj. — Svešten!;i i učitelji stoječi u neprekidnom dodiru sa narodom. mogu imati največega uticaja na narod. Oni mogu biti najjači činioci u posla prosvečivania narodnog. Pravi učitelj se. mora sprijateljiti s narodom, zbližati se » njim poznati prave potrebe njegove, biti mu u svakoii prilici mudar i Iskren prijatelj. Učitelj ne sme podleči uticaju prosto-te i nerada, več radom i ponašanjem s' i-žiti narodu za ugled. — 1 selo ima svoje draži, i u selu žive naša bračai; u selu .ie potrebniji oduševljen i umešan radnik nego u varoši. Ko svoj poziv ozbiljno shvata, ko svoj narod iskreno voli — ne.želi iz sredine narodne. Učitelji, koji bez prave potrebe žele. da iz sela izmaknu u varoš. daju dokaza o svojoj nepotrebnosti, o svome ne-naciomalnem vaspiitanju. Večina je učUeija baš ponikla iz te sredine, u kojo kasnije po pozivu treba da provedu ceo svoi vek. Da ioak se vrlo težko d vrlo retko baš toj srodnoii sredini prilagodjavaju. Znači da ta-kav učitelj ne ume da shvati i razumi ele-menat. s kojim treba da radi i čije je pro-svečivanie njemu povereno.« (Iz razpisa srb. min. prosv. štv. 15226 z 28. 11. 19u(M. praški zalogi: J. Schramek »40 Wochen Heimatkunde«, 187.20 K ali 15.60 Kč; A. Fucbs: »Heimatkunde auf allen Unterrichs-stufen.. 432.- K ali 36,— Kč; F.^SctaaB: »Lehren uncj Lernen. Schaffen und*Schauen ■in der Erdkunde« I. in II.. 612,— K ali 51 Kč. — Dovolj! Videti je, da slovenski učitelji nimamo prav nič vzroka, da bi se pritoževali nad izdajanji pri nas. kvečjemu v tam oziru. da imamo izdaj premalo. —e. Ceščina na srednjih šolah v Jugoslaviji. Na eni zadnjih sej češkoslovaške komisije v Zagrebu ie sklenilo naše ministrstvo oro-svete. da ijvede v srednjih šolah pouk v češ čin i in da se ustanovi pri ministrstvu oddelek, ki bi vodil akcijo za razširjanje češke kulture in znanosti. Referent naj bi bil v stalnem stiku z ministrstvom šolstva in prosvete v Pragi, kjer je za jugoslovansko stvar v ministrstvu že otvorjen posebni oddelek (kom.). Sanitetne šolske odredbe v francoski Švici. Buletin zveznega zdravstvenega urada za francosko Švico od junija t. 1. je odredil: Na vsaki osnovni šoli se vrši letno sanitarno nadzorstvo najkasneje v mesecu novembru. V to določa zdravnike zdravstveni urad. Dan nadzorovanja določi zdravnik. Nadzorovalni zdravnik pregleda sanitarno stanje šolskih prostorov z oziram na razsvetljavo, kurjavo, ventilacijo, opremo in snago. Pregledati in odobriti mora tudi vse šolsko poslopje, vodnjak itd. — Natančno preišče vsakega šolskega otroka; preiskava se vrši v posebnem, za to določenem prostoru in v navzočnosti staršev, ako žele ti ali zdravnik. Na željo staršev preišče otroka lahko tudi drug zdravnik. — V poseben zapisnik se vpiše vsak šolski otrok, pri katerem je dognal zdravnik telesno ali duševno obolelost (tuberkulozo, skrofulozo, kožne bolezni, telesne poškodbe, ukrivljenje hrbtenice, očesne bolezni, debel vrat, nemost, gluhonemost itd.) Zdravnik mara pismeno označiti naravo bolezni in potrebo primerne obravnave. Šolski upravitelj preda zdravniško mnenje otrokovim staršem ali njihovim namestnikom — Nadzorovalni zdravnik sestavi o vsaki šoli posebno poročilo. To se pošlje potom okrajnih glavarstev na doti&ne šole in zdravstvene oblasti. — Zdravnik ima pravico do nagrade dnevno 30 frankov, poldnevno 20 frankov in do povračila potnih stroškov; ti zneski se izolačuieio iz občinske blagaine. — Kadar nastopi epidemija ali nalezljiva bolezen, se mora to takoi javiti okrajnemu glavarstvu. Zdravnik odredi izključitev otroka od pouka, desinfekcijo. zatvoritev razreda ali šole. Nadaljna izobrazba In valutno vprašanje. Zanimiv je primer, koliko izda nemški učitelj v N. Avstriji ali v Češkoslovaški za isto. njegovi nadalini izobrazbi namenjeno knjigo, ali koliko stane nadaljna izobrazba prvega in drugega A. Haase je — kakor znano — založniška tvrdka s sedežem na Dunaju in v Pragi. Pred kratkim je izdala nekaj novih knjig, namenjenih učiteljstvu in njegovemu delu. od katerih navajamo nekaj naslovov s cenami v dunajski in onimi v Čitajmo časnike v osnovni šoli. Ta zahteva ni nikakršna novotarija. Zapadno'-evropski in amerikanski vzgojni sistem je sprejel tudi čitanje časnikov v svoj program kot sredstvo za izpopolnitev državljanske vzgoje. — Zadostuje pa nai že zanimanje učencev samih, da se lotevamo tudi takega čitanja. Če čita učenec časnike. ki jih nabavljajo starši ali sorodniki, istih ponaj večkrat napačno ali sploh ne razume, ker so mu tendence raznih listov neznane. Preprečiti, da bi pa ne čital časnikov doma. če se mu slučajno zljubi, je nemogoče. Zaito vzemimo vzgojitelji sami v roko liste raznih strank, oresojajmo objektivno dejanski položaj, razbirajmo iz listoy res aktualne in umestne članke ter razprave in jih čitajmo učencem rta najvišji stopnji, recimo 1—2 uri na teden glasno naprei. razglabljajoč in dopolnjujoč čtivo. Skoraj vsi listi prinašajo važne na-redbe. zakone in določbe, ki jih mora vsak v lastnem interesu poznati; prinašajo nasvete in uvaževatiia vredne misli gospodarskega značaja, kar je gotovo vsakemu dobrodošlo, posebno pa lastnikom. Učenci bodo doma z vnemo »govorili o tem. kar so izvedeli iz raznih listov in starši bodo končno hvaležni šoli za migljaje. Vez med šolo in domom se utrdi. — Saj zato ni treba. da se pečamo v šoli s politiko, čeprav omenjamo obstoj političnih srank, ko govorimo - o parlamentu ali zakonodajni skupščini, kjer zastopajo poslanci terese in stremljenja raznih ljudskih slojev. — O strankarstvu in njega bojih sevž ne bomo govorili. Albin Spreitz. FILOZOFSKI SLOVAR. (Sestavlja dr. Fr. D e r, g a n c.) (Dalje.) 16. Zaznava (gr. aisthesis. lat. percep-itis neimško Wahniehmung) je prvi dušni pojav višje vrste, sestavljen iz realnih občutkov in razlikujoč se od drugih enakovrstnih pojavov po dveh bistvenih znakih: 1. po izkustvenosti. to se pravi, da sodeluieta pri nas/toju zaznave vedno dva činltelja. zunanji in notranji, priroda in duh, pri čemer pripada zunanjemu miku, stiku z objektivno istino — torej izkustve-nosti — vodilna uloga, n. pr. zaznava na pisalni mizi stoječega šopka, mize same m drugih predmetov v sobi; 2. po originar-nosti (izvirnosti), to se pravi, da nam predstavljajo zaznave tisto prvotno graa-fw.). iz kojega tvori duh drugotno z reprodukcijo, asimilacijo, abstrakcijo, s prestavljanjem 111 izpreminjanjem, z večanjem, manjšanjem in množenjem elementov vse druge pojave višje vrste. Občutki so le simboli za zunanje mike kakor govorjene ali pisane besede, po neki prestabilirani harmoniji odgovarja poseben občutek zunanjemu dogodku kakor senca ali odsev telesu. Svobodni duh ima torej a priori sposobnost, specifično reagirati na zunanje mike. Ta apriorna sposobnost občutkov počiva v podzavesti v obliki neke potencialne, dušne energije, kojo zunanji miki le bude. sprožavajo in s posebno razvrstitvijo elementov obliku-iejo. V človeškem svetu se nahajata duh an materija v neprestani borbi in tekmi, drug drugega hoče ovladati. Mirnim časom harmonije in kompromisa (klasicizem) slede burnj časi ekstremov, v kojih prevladuje ali duh (spiritualizem. idealizem, romantika, ekspresionizem) ali materija (maiterializem, naturalizem, impresionizem). To večno tekmovanje se izraža v vsaki konkretni zaznavi, vzemimo n. u ■ zaznavo ob cesti stoječega črešnjevega drevesa, polnega rdečih in sočnih čre-šenj Opazujmo zaznavanje različnih mimo idočih oseb. n. pr. sladkosnednega dečka, zaljubljene devojke. navdušenega pesnika, slikarja, znanstvenika botaničarja, mizarja ali trgovca z lesom. Vsem nudi priroda isto vsoto mikov, a duh vsakterega se približa s posebno apriorno vsebino spomina in usmerjeno pozornostjo ter izbere iz pestre množine le gotove, prirojeni dispoziciji spominski konstelaciji ali trenoi-ni biološki potrebi odgovarjajoče elemente in si ustvari tako svojo posebno obliko zaznave Pri primerjanju istopredmetne zaznave različnih oseb se prepričamo, da si niti dve popolnoma ne enačita. Ekstrem raizlike tvori iluzija. Eksaktna psihološka analiza ima v zaznavi določiti prispevek zunanjih mikov in prispevek posebno usmerjenega duha s posebno apriorno vsebino. Biološko in teleološk« prav dobro razumemo. zakaj se duh v okrožju materialne prirode odreka ustvarni svobodi, za-kai pripušča v svet zavesti le tiste občutke, koje obuiajo realni dogodki življenja m prirode. Materialni človeški organizem i*-v obstoju in razvoju odvisen od materialne okolice, isti organizem je duhu edino orodje, s čigar pomočjo se udejstvuje. Tako mora duh v borbi z materijo razpolagati samo s takimi simboli (občutiti m zaznatve). ki omogočujejo zanesljivo orientacijo. Nasprotno opažamo v umetnosti in veri. v svetu umetniške in verske fantazije. kjer se človek zaveda svojega izvora in u stvarne svobode in si v okviru realnega sveta ustvarja višji idealni svet duha, enakopraven svetu materije, das: bivajoč samo v dimenzijah človeške zavesti, idealni svet z večjo veljavo za tistega človeka, ki vidi boljšo polovico osebnosti v svojem duhu. Odločilno za našo prakso ie spoznanje, da naše zaznave niso prazne, mrtve sence, ampak živi. realni, na človeško zavest lomeieni predmeti, iz kojih izhajajo realni učinki za človeka, družbo in priro-do. vsaj tako silni kakor solnce. clektma-magnetizem, bakterije ali dinamit. Nekateri filozofi primerjajo zaznave slikam, koje ustvarja slikar — človeški duh. mešajoč barve občutkov, na pobudo in naročilo zunanjih mikov, torej v stiku s prirodo. Kakor občutki sami. tako tudi zaznave ne nastopajo nikoli posamezno, ampak vedno le družabno z drugimi zaznavami; istotako se ne javlja zaznava v, zavesti nikoli spontano, sama od sebe. ampak vedno Ie na poziv objektivnega zunanjega mika. V obliki zaznave nastopajo v človeški zavesti vsi dušni pojavi: zaznave čutil, gibov, presnove in žleznih i zločin, čustev, razpoloženja, nagonov, navad. Izkustvencst in originarnost jamčita zaznavam prvo mesto mej dušnimi pojavi višje vrste, kar pa še nikakor ne' izključuje možnosti, da ne bi na kakem drugem, nam še nepristopnem svetu odločevali drugi dušni pojavi. Dokler pa človek živi na grčavem planetu zemlje, ostanejo zanl merodajne v borbi za spoznanje, obstoj in napredek v prvi vrsti — zaznave. (Dalje prih.) t mec Slovensko učiteljstvo se klanja spominu svojega prvega narodnega vladarja, kralja Petra I. Osvoboditelja in si zapisuje Njegove besede: „Triumf slobode se dugo čeka, ali je za to siguran. Ja potičem od naroda, koji je izabrao prije smrt nego robstvo. Moja jedina želja kao kralja Srbije je da vidim cijeli moj narod, sve Srbe, Hrvate i Slovence, oslobodjene od njihovih tlačitelja i ujedinjene u jednoj državi." Dano Mu je bilo, Velikemu Osvoboditelju, da je videl Svobodo . . . Dano Mu je bilo, Velikemu Ujedinitelju, da je izvršil Ujedinjenje ... Slava Njegovemu spominu! In srečo na poti Njegovega Očeta kralju Aleksandru! \ Uredništvo je prejelo od zadnjega zaključka naslednje liste in knjige: 1. 'Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. Ljubljana. Leto XXII., št. 3.-4. 2. Slovenski učitelj. Glasilo jugoslov. krščanskega učiteljstva. Ljubljana. Leto XXII št. 3.-5. 3. Čas. Znanstvena revija »Leonove družbe". Ljubljana. Letnik XV., št. 3.-4. 4. Priroda. Popularni časopis. Zagreb. God. XI. Broj 4.-5. 5. Pedagogicke Rozhledy. V Praze. Rocnik XXXI. Sešit. 1.—2. 6. Komenskp. V Zabreze. Rocnik XLVIII. Čislo 13.-17. 7. Škola meštanska. V Praze. Rocnik XXIII. Čislo 6.-8. 8. Schaffende Arbeit u. Kunst in der Schule. Prag. 9. Jahrg., Heft 5.-6. 9. Lehrerfortbildung. Prag. 6. Jahrg., Heft 5.-6. 10. Dr. Lj. Pivko: Dramatsko pesništvo. — Ljubljana, 1921. Zal. S. Š. M. 11. Izdaja S. Š. M. za leto 1920. - Ljubljana, 1920. S. Š. M. 12. Dr. Fr. Veber: Uvod v filozofijo. — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 13. A. Ogris: Borba za jugoslovansko državo. — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 14. VI. Čorovic: Rasa in vera v srbski prošlosti. — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 15. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled I. — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 16. I. Waschtetova: Pravljice z barv. in slikami. — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 17. A. Novačan: Veleja. Drama. — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 18. D. Feigel: Tik za fronto — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 19. Shakespeare - Župančič : Machbeth. — Ljubljana, 1921. Zal. Tisk. zadruga. 20. J. Verne: Mojster Caharija. Drama v zraku. — Ljubljana, 1921. Zal. „Nar. založba". 21. A. Robida: Samoznaki slov. stenografije.— Ljubljana, 1921. Zai. A. Janežic. 22. A. Robida: Slov. stenogr. čitanka. Ljubljana, 1921. Zal. Jugoslov. knjigarna. 23. M. M. CTaHojeBHh: 3eMJbonHCHa HHTaHKa I. Beorpa«, 1921. 24. Em. Wavelka: Volna škola. — V Zabfeza, 1907. 25. J. Peyre: Katechismus mravni vycbovy. — V Zabreze. 26. Fr. Merta: Mravni vychova ve školach francouszkych. — V Zabreze. 27. Fr. Merta: Mravnf vychova laicka a metody mravnfho vyučovanf. — V Zabreze. 28. A. Svobodj: Vychova a mravnost. — V Zabreze, 1913. 29. J. Payot: Skola mravouky. — V Zabreze, 1913. Redakcija te številke se je zaključila 15. junija 1921. „Komensky". (Na znanje vsem, ki se zanimajo za problem moralne vzgoje in čitajo češko.) Aby učitelstvu posky-tla rady a pomoči, razhodla se redakce »KOMENSKEHO", ne.jstaršfbo českeho časopisu pedagogickeho, že se bude venovati prevažne rešeni problemu mravni vychovy ve škole po strance teoreticke i prakticke. Již letošni ročnik 48. ma na polovici člankfl z tohoto oboru. V ročniku prištim. ktery počne vychazeti počat-kem škol- roku 1921/22, bude včnovana tomuto novemu predmetu pozornost jeste vetši, což umožnuje zvčtšeny kruh spolupracovnlku v oboru tom nejviee vvnikajicich, ktefi se kolem »Komenskeho" sdružili. Tim stane se ,,Komensky" nepostradatelnym každe škole a každemu učiteli, ktery bude chtit veliky ukol mravni vychovy rozrešiti ku blahu svych žaku a k uspokojeni uradu školnich i vlastnlho vedomi' Abyohom vnitrnimu zvelebeni .Komenskeho" mohli venovati peči co nejvetši bez obav pred hmotnymi ztratami, chceme již nym zabezpečiti si jisty počet odberatelu a žadame Vas, abyste nam oznatnil, zda Vas mame zaznamenati za odberatele .Komenskeho" od pnštiho ročniku. Ponevadž nemužemo všem pp. kolegum poslati toto oznamem", byli bychom Vam velmi povdečni, kdybyste na »Komenskeho" pri vhodnych pnležitostech upozornil, nebo nam oznamil adresy, na než bychom »Komenskeho mohli poslati. „Komensky" vychaz{ každy druhy čtvrtek a predplacl se na nej 9 K čtvrtletne Prihlasi-li se pot?ebny počet odberatelu, snlžime pfedplatne nebo zvčtšlme obsah jeho. Redakce a administrace v Zabreze na Morave. talina in posojilnica ..Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zadružnik zadruge postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K se vplača naenkrat in se obrestuje po 5°/0. Vstopnine se plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4%. Obrestovanje se pričenja s 1. in 16. vsakega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 6 K v znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se principijelno ne odgovarja. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in soboto od '/217. do '/218. ure. Cenjenem« učiteljstvu in slavnim okrajnim iolskim i poročamo v obilna naroČila vse predpisane Šolske tiske po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinske spise lastne Is druge zaloge, poStne in druge tiskovine za Šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih In meSčansklh Šolah, učne načrte, razne napise na lepenki Itd. • Zahtevajte cenik, ki se poSUe brezplačno In poStnine prosto. - Vsako leto Izide »Ročni zapisnik' z osebnim Statusom in Imenikom vseh Sol po slov. delelah. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI registrov, zadruga s omej. zavezo Frančiškanska ulica 6.