CEL,IE. 14. Si:rr 1%7 — I.KTO XXI. ŠTKV. S4 — CI:NA 5« PAR (50 s DIN) GLASILO SOC lALISTIČNF ZVFZR OFI OVNRGA LJI DSTVA OB 25-LETNICI USTANOVITVE SNOUB MATIJA GUBCA spomenik heroju Šlandru v Celju prejšnji ponedeljek je celj- w enota brigade JLA, ki je ^vzela tradicije SNOUB jjatije Gubca« proslavljala obletnico ustanovitve te roslavljene slovenske par- janske brigade. Enota te figade, ki je nastanjena v ^u v šlandrovi kasarni, je I prazničnemu vzdušju jpevala še presenečenje — dvorišču kasarne so ta jan odkrili spomenik narod- nemu heroju In velikemu celjskemu revolucionarju Slavku Slandru. Pobudo, da bi v vojašnici postavili spomenik junaku, so 2ačeli vojaki, saj so ime- li med seboj vojaka Vojisla va Orlandiča, ki je pred od- hodom k vojakom končal študij likovne umetnosti na novosadski univerzi. Pobudo vojakov in vodstva enote so podprli tudi drugi činitelji. med njimi občinska skupšči- na Celje. Slovesnosti so prisostvo- vali predstavniki celjskega političnega in kulturnega ži- vljenja, o borbeni poti jima- ške Gubčeve brigade ie go- voril kapetan I. klase Albin Vaktarič, o iniciativi za po- stavitev spomenika pa vojak Luka Malikovič. Ob krajši prireditvi je nastopal član SIjG Pavle Jeršin, sodelovala pa je tudi godba na pihala društva »France Prešeren«. Lik junaka Slavka Šlandra je orisal predsednik ob Ji- skega odbora ZB NOV na- rodni heroj in rezervni ge- neral Frane Rojšek — Jaka, ki je spomenik tudi odkril. Celje je po zaslugi pobude med vojaki bogatejše za še en spmenik z revolucionar- no tematiko, za spomenik, ki sicer ni na javnem pro- storu, je pa velik dokaz trd ne povezanosti JLA z revo- lucinarno preteklostjo, iz katere je izšla. -ec Sergej Kraigher v Celju in Štorah v petek dopoldne je pn spel v Celje predsednik re- .)ubliške skupščine Slovenije Sergej Kraigher ter se ude- ležil tretjega rednega zase danja članov obeh zborov celjske občinske skupščine. Tu je tovariš Kraigher sode. loval v razpravi o strukturi zaposlenih kadrov v gospo- darstvu. Zatem je skupaj s političnim sekretarjem občin- skega komiteja ZK Celje, inž. Andrejem Marincem ter organizacijskim sekretarjem Zvonetom Draganom odšel v štore in se tam v razgovo- ru s predstavniki kolektiva seznanil z nekaterimi pro- blemi proizivodnje ter inve- sticijskih vladanj. —fnb CELJSKA OBČINSKA SKUPŠČINA O STRUKTURI ZAPOSLENIH V delovnih organizacijah konkretno Skupščina oočine Celje je svojo tretjo sejo v petek, 8. septembra posvetila obrav- navi strukture zaposlenih v gospodarstvu ne zato, da bi ugotavljajla znana dejstva, o katerih je bilo izrečenih in napisanih že nič kolike be sed, marveč, da bi pospešila proces prilagajanja kadrov ske strukture potrebam na šega družbenega in gcspo darskega razvoja. Gre tudi za to, kako vključiti ustrez- no strokovno usposobljene ga in šolanega človeka 'a konkretno delovno mesto, da bo lahko v delovni organiza- ciji izvrševal vse svoje pra- vice in dolžnosti samouprav- Ijalca in proizvajalca. Pri tem pa so se zavedali, da je težišče tega dela v delov- nih organizacijah, torej »-am, kjer se kadrovska politika izvaja v praksi in da lahko najvišji samoupravni organ v občini nastopi le kot po budnik, koordinator in us merjevalec pri reševanju problemov. In prav zaradi tega so .na seji sprejeli več priporočil, ki jih bodo po- sredovali delovnim kolekti- vccn in njihovim samouprav- nim organom z željo in pre- pričanjem, da jih bodo pro- učili z največjo odgovornost jo, da v problematiki najde- jo svoje lastno mesto, izlu- ščijo lastne značilnosti in na osnovi takšnih ugotovitev sprejmejo konkreten perspe- ktivni program razvoja kad rovske politike. In še nekaj, tak program mora nujno slo neti na načrtu gospodarske- ga ra2fvoja oziroma biti nje gov neločljivi del. Kot je znano so o struk- turi kadrov razpravljali že na sejah nekaterih občinskih političnih organizacij kot zlasti na seji občinskega ko- miteja Zveze komunistov pa tudi na sejah svetov pri skupščini občine Celje Ne da bi ponavljali številke in ugotovitve, o katerih smo že oisali, naj osvežimo splošno ugotovitev, da struktura za- poslenih v gospodarskih or- ganizacijah celjske občine ne ustreza (v povprečju nam- reč in tudi v konkretnih primerih), da manjka v ko- lektivih precejšnje število strokovnjakov, da je takšno stanje tako na področju te- hničnih kot zlasti še uprav- nih in drugih pomožnih služb. Zaskrbljujoč in zna- čilen hkrati je podatek, da Dalje na drugi strani Zborovanje mladine 30 LETNICA II. KONFERENCE SKO.l V mesecu septembru le- na oddolžitev predvojnim ta 1937 je bila v Lontožu skojevcem. (rap> nad Trbovljami II. kon- ferenca SKOJ za Sloveni- jo. V petek je bil v Trbov- ljah skupen sestanek ko- misije za to praznovanje in predstavnikov občinsluh komitejev ZMS Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, na katerem so se domenili da bo v spomin na to po- membno obletnico 24. sep- tembra (na istem kraju kot je bila konferenca pred 30 leti) veliko zboro- vanje revirske mladine. Pripravili bodo tudi kul- turni program. Ta mani- festacija je hkratna tudi s 25-Ietnico pionirske or- ganizacije in velike oktobr- ske socialistične revoluci- je. Tako bo to zborovanje pomemben delež v seda- 'ijem predkonferenčnem Vzdušju in hkrati skrom- PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Napredek v komunali 9. septembra je občina Šmarje pri Jelšah praznova- la svoj občinski prazniV. Na slavnostni seji so se poleg odbornikov zbrali tudi šte vilni gostje. Predsednik ob- činske skupščine LOJZE LI BNIK je v svojem govoru poudaril, da je občina napra- vila v povojnih letih velik korak naprej. Na vseh pod- ročjih se je stanje v celoti spremenilo. Medtem ko so komaj leta 1948 dobili elek- triko, pa so danes le še tri vasi brez električne napelja- ve. število zaposlenih se je v dvajsetih letih povečalo za dvanajstkrat. Predvsem pa so velike uspehe dosegli pri .comunalni ureditvi krajev na šmarskem. Tako gradijo številne vodovode, širijo in popravljajo ceste, ki so sploh njihov največji prob- lem, prebivalci v Kozjem pa so se odločili, da bodo sku- paj s Petrolom zgradili ben- cinsko črpalko. Dobili so številne nove gostinske ob- jekte, trgovske lokale, do 29. novembra pa bodo kon- čana dela pri polnilnici sad- ja v Mestinju, v katero so investirali 300 milijonov sta- rih dinarjev. Pri vseh ko- munalnih delih so predvsem aktivne, krajevne skupnosti, ki so lani s prostovoljnim delom opravile za več kot 150 milijonov starih dinarjev vrednosti. Veliko pa dajo tudi za šol- stvo in socialno varstvo. Kar 530/0 sredstev iz celotnega ob- činskega proračtina gre za šolstvo, za socialne podpi- rance pa več kot 100 milijo- nov Sdin. šmarsko področje, ki je več ali manj odvisno od kmetijstva in turizma, saj je prave industrije malo. Po slavnostni seji je bil kulturni spored, v katerem so sodelovali domači kul- turni ustvarjalci, nato pa je predsednik skupščine Šmarje pri Jelšah priredil sprejem Za vse udeležence. tv Zbor Šentjerjevcev OB PROSLAVI 25-LETNICE V SLOVENJ GRADCU V nedeljo bo v Slovenj Gradcu proslava 25. obletni- ce ustanovitve SNOUB "Lju- ba Šercerja«. Največji del pripravljenega programa bo potekal na letališču v Turi ški vasi. Organizatorji pro- slave pričakujejo, da se bo proslave udeležilo kar naj- več bivših borcev, ki so bili v tej brigadi od ustanov'itve do konca vojne, ne glede na to, kako dolgo so bili v njej. Na slovesnosti bosta - -^vo- rila prvi komandant SNOUB »Ljuba Šercerja« Bojan PO- LAK — Stjenka, in predsed- nik GO ZB NOV Slovenije narodni heroj Franc LESKO- SEK—Luka. Odbor ni pošiljal nobenih posameznih vabil, zato tudi po tej poti vabi šercerjevce k najmnožičnejši udeležbi. Zbor se začenja ob 10. uri dopoldne. SNOUB »Ljuba Šercerja« posvečamo na 6. strani po- seben sestavek. —ec. 12 evropskih in čezoceanskih kolektivnih razstav. Gradbeni in kmetijski sejem. Posebna razstava za ure, zlat in srebrn nakit ter kozmetiko, otroški raj, male živgli. Moderne gospodinjske naprave in obrtni stroji. Stalne modno revije. Vsak dan oddaja Avtomobilisti na poti (Autofahrer un+?rwegs) na razstavišču.^, VSTOPNICE ZA DINARJE PRI SEJEMSKIH BLAGAJNAH. ''!jDREJA MAiiINCA, podpredsednika Skup- ščine občine Celje, tov. ZDRAVKA TROGAR- JA in pomočnika direktorja Keditne banke Ce- lej, tov. FRANJA VUCAJNIKA. ANDREJ MARINC, sekretar ObK ZKS Celje: »Gospodarska reforma je z vso ekonomsko objektivno- stjo postavila v ospredje po- slovno sodelovanje, koopera- cijo, integracijo itd. Z refor- mo smo namreč zgradili si- stem, ki delovne kolektive vse bolj sili v razglabljanje, ka- .ko smotrneje gospodariti, ka- ko obdržati rezerve in pove- čati dohodek. Danes postaja vse bolj očitno, da nimamo poglavitnih rezerv v taki or- ganiziranosti gospodarstva, ki izsiljuje iz delavca le večji fizični napor. Poglavitne mož- nosti za upešnejše gospodar- jenje so v sodobni organi- zaciji dela, specializaciji, mo- dernizaciji, zmanjševanju ne- produktivnih izdatkov (reži- ja) i-n v sposobnosti da tisto, kar proizvedemo prodamo, doma ali v tujini (tržno go- spodarstvo). Vsemu temu bo- do kos le močna podjetja s sposobnimi vodstvi in ob vse- stranski podpori celotnih ko- lektivov. Samoupravni organi in vod- stva LIBELE in IFE izhajajo in morajo izhajati iz teh splošnih izhodišč in konkret- nega gospodarskega stanja. Za mene je odločilno, da je v integraciji očiten oboje- stranski interes. Vodstvo LI- BELE in IFE razpolaga z re- alnimi in preudarnimi doka- zi, da je gornja trditev točna. Prepričan sem, da bo kolek- tiv LIBELE odločal zrelo in preudarno. Tradicija in spo- sobnost tega kolektiva je znana sirom naše domovine. Dosedanje razprave so bile več ali manj omejene na vod- stvene kadire in predstavnike samoupravnih in političnih organizacij. Gospodarska ute- meljenost prepričljivo kaže, da ne gre samo za interese ožjih skupin, predvsem vo- dilnih ljudi, marveč se v teh izjavah izraža interes celot- nih kolektivov. V razpravah znotraj kolek- tivov smo slišali tudi nekate- re površne, ozke in enostran- ske ocene. To so nujno spremljajoči pojavi. Vendar gre to pot za dolgoročno odločitev, pri kateri moramo pokazati samoupravljavsko zrelost, ki naj temelji le na resničnih dolgoročnil^ intere- sih kolektiva, zasnovanih' na objektivnih dokazih.« ZDRAVKO TROGAR, pod- predsednik občinske skupšči- ne Celje: »V posl^opku izvajanja pri- silne uprave v IFI se je izo- blikoval proizvodni program, ki obs3ga tudi sodelovanje z LIBELO in predstavlja 27 % celotnega programa IFE, kar nedvomno predstavlja dokaj- šno realno osn. za nadaljnje sodelovanje in skupen razvoj. Ob uvedbi prisilne uprave IFA ni imela proizvodnega programa, ki bi omogočil sa- nacijo razmer, zato je bilo prisilnemu upravitelju težko opredilti nadaljnji razvoj, vendar pa je široko zasnova- na kooperacija in sodelovanje z LIBELO ustvarilo pogoje, da je delovna organizacija prebrodila težave. S tan pa je v sedanji fazi že mogoče razpravljati o njeni nadaljni p>erspektivi. Po mojem mišljenju bi bi- la združitev obeh, že dosedaj tesno sodelujočih delovnih organizacij, najboljša rešitev, ki bi prinesla široke možno- sti nadaljnega razvoja zdru- ženega podjetja, upoštevaje pri tem proizvodni in per- spektivni program, možnosti specializacije, združene kapa- citete, strokovno delovno si- lo in enoten nastop na trži- šču. Od besed bo potrebno pre- iti k dejanjem! Ekonomski interes obeh delovnih organi- zacij, ki ga moramo danes bolj kot kdaj koli doslej po- staviti v ospredje, narekuje, da pri predstoječi odločitvi, upoštevajo predvsem strokov- ne rešitve, ki zagotavljajo e- konomslio prosperiteto zdru- ženega F>odjetja tn pri tem pustijo ob strani mišljenja tistih, ki situacijo ocenjujejo predvsem iz svojih subjek- tivnih stališč. želim, da bi se oba l^olek- tiva pri svoji odločitvi opre- delila tako, da bi se najop- timalneje .pokrili njihovi šir- ši družbeni interesi.« FRANJO VUCAJNIK, pomoč- nik direktorja Kreditne ban- ke Celje: »Kreditna banka Celje je Iz splošnih in tudi svojih gospo- darskih aspektov zainteresira- na, da proizvodna dejavnost IFE ostane naprej in da se ta dejavnost razvija ob opti- malno dosegljivih organizacij- skih in proizvodnih oblikah Banka meni, da bi ta op- timum pogojev za nadaljne delo bil dosežen z združitvijo dejavnosti IFE s tovarno teh- tnic — LIBELO. Prepričani smo, da bi takšna združitev znatno koristila obema kolek- tivoma in še bolj utrjevala perspektivno-proizvodni pra gram LIBELE, ki je sedaj v dokončni fazi izdelave in pri uresničevanju katerega bo banka lahko pomemben in u- činkovit poslovni partner. Banka je pripravljena omo- gočiti združitev IFE in LI- BELE, oziroma priključitev IFE k LIBELI s srednjeroč- nim sanacijskim kreditom, ki bi pokrival v celoti dosedanje obveznosti IFE, tako da bi združitev bila izvršena brez vsake neposredne materialno- finančne obveze za sedanji kolektiv LIBELE.« Prepričani, da bodo tudi ta stališča prispevala k naj pre- udarne j ši odločitvi, se tova- rišem za njihove izjave za- hvaljujemo. Berni ■r ' 'p J''s p 1 i /. $ r, Ali je takšno ravnanje človeško ? Marca 1942 sem stopil v partizane; oktobra 1943 so me Nemci skupaj s štirinajstimi hord ujeli v Svetem Križu pri Litiji. Zdelo se jim je, da bi za nas smrt z ustrelitvijo bi- la prelepa, zato so nas zaprli v neko zgradbo, na- metali vanjo bombe in jo zažgali. Eksplozija me je tako rekoč raztrgala. Imel sem 28 ran, polomljene noge. Nemci so mislili, da smo zgoreli, zato so od- šli. Od vseh nas je po čudnem naključju ostalo samo 5, pet živih mrličev. Skoraj tri mesece ni bilo nobenega zdravnika, tako da smo pričeli gniti. Po- tem so me petkrat operi- rali; v postelji sem bil 7 let; poleg tega, da so mi ohromeli živci, 60-odstot- no ne vidim in 30-odstot- no ne slišim; sem priznan 70-odstotni vojni invalid, prejel pa sem tudi meda- ljo za hrabrost. Po vojni sem v Tovar- niški ulici v Celju kupil polovico stanovanjske hi- še z dvema stanovanje- ma. Obe sem dal zapisati na svoji hčeri. 1963 se je ena izmed njiju poročila z E. T. in zdaj stanujeta na Slomškovem trgu. S časom je prišla popolno- ma pod vpliv svojega mo- ža, tako da so me kmalu ločili pri hram. Najemni no je pobral zet, čepra^ smo se dogovorili, da bo. mo z njo popravili hišo Tako sem s svojimi čLo. I hodki dal popraviti stre. i ho. Pobrali so mi tudi kuhinjsko posodo in poJ steljnino kakor sploh vse kar so lahko or^trgali 0(j hiše. Svoje stanovanje oziroma del hiše pa so prodali za smešno ceno 300 tisoč starih dinarjev Kupec in zet sta prišla^ mi vzela ključe in s silo odprla pritlične prostore. Ponovno sem dal na vra- ta ključavnico, vendar je, čez nekaj dni prišlo pet ljudi, ki so vlomili v so-' bo in spravili vse pohišt- vo mlajše hčerke na hod- nik, v stranišče in klet; v to sobo pa, so dali svo- je pohištvo. Svojega in hčerkinega sem spravil « svojo sobo, nekaj pa ga je ostalo še v stranišču in kleti, kjer ga je skoraj popolnoma uničila vlaga. ^ To pa še ni vse. Julija lani mi je kupec stanova- nja Jurak zmetal na dvo- rišče ves les, ki je bil pripravljen za popravilo hiše. Na dvorišče je zme- tal tudi vse drugo, vključ- no moje bergle, razbil stekla in vdrl v prostor, kjer sem imel shranjeno orodje. Imel sem veliko orodja, za katerega zdaj ne vem, kje je. Tudi v tri druge prostore je nasilno vlomil, moje imetje pa znosil v klet, stranišče in na dvorišče ter me prete- pel. čeprav sem iskal po-_ moč pri advokatu in pla- čal 40 tisoč starih dinar- jev, da je sestavil tožbo*, 13.200 s din za kolke, je razpravo že dvakrat usta- vil. Tako sem prisiljen iskati pomoč prt tujih ljudeh. Sprašujem, ali sem si z vsemi strahota- mi, ki se jih preživel, to res zaslužil? Ludvik Srebot, Celje, Tovarniška 6 Vojislav Orlandič Vse se je odvijalo s filmsko naglico. Ravno ko sem razmišljal kdo bi utegnil biti avtor doprs- nega kipa narodnega he- roja Slavka šlandra, kt naj bi ga naslednji trenu tek odkrili, sem v zraku ujel besede vojaka Luke Malikoviča, ki je govoril na slavnostni tribuni: ... tako je na dvorišču kasarne, na veselje vseh vojakov, začel rasti spo- menik, umetniško delo vojaka VOJISLAVA OR- LANDIČ A ... Potem so počile tri častne salve, rdeča zasta- va je zdrsnila s spomeni- ka, odkritje je bilo kon- čano. Želel. sem videti avtor- ja-kiparja. Naslednji tre- nutek je že bil pred me- noj. Na rami sta se mu svetlikali pravkar prišiti črti, desetarski čin. Ta dan je bil imenovan za desetarja, na dan, ko je slavila praznik celjska enota brigade JLA, ki no- si ime Slavka šlandra. Slavil pa je tudi Voja Or- landič. Njegovo delo, od- lito v bron, bo še neštete generacije vojakov spo- minjalo na heroja šlan- dra in vsi bodo zvedeli, da je kip izdelal vojak, mlad kipar, ki je v šlan- drovi kasarni preživel čas, ko je služil svoj kadrov- ski rok. Posnetek avtorja z nje- govim prvim spomeni- kom. .. in že ga ni bilo več. Skoraj sem že obu- pal, da ga bom še našel med množico mladeničev v uniformah ... Pa me je prijel pod ro- ko major Stih in začel pripovedovati: »Pred kakšnim mese- cem, ko serh se ravno pripravljal za dopust, je prišel k meni vojak Vojo Orlandič in mi rekel, da ima idejo ... Kdo pa je tik pred dopustom nav- dušen nad idejami, vas vprašam? Toda ko mi je rekel, da bi vojaki radi videli, da bi on, Voja, na- redil spomenik Slavka šlandra, sem za nekaj ča- sa odložil misli na počit- nice. Vse se je tako na- glo razvijalo. V keramič- ni v Libojah smo dobili glino in Voja je začel. Obrriili smo se še na pod- jetja in občinsko skupšči- no za pomoč, potem sem šel na dopust... Ko sem se pred dnevi vrnil, je bi- lo vse narejeno. Marmor- ni podstavek z napisom, doprsni kip odlit v bro- nu... Saj pravim, vse je šlo s filmsko hitrostjo. Po- kramljal sem s tem in onim. Naenkrat stoji^red mano mladi mož, civilist, in se mi hudomušno smeji. Voja Orlandič. »Tudi zame je teh do- godkov skoraj preveč za en dan. Iz vojaka sem postal desetar, odkrili so moj prvi spomenik in zdaj sem tudi že preoble- čen in še danes pojdem domov. Slovo od vojaške- ga stanu je vesel in hkra- ti boleč dogodek. V enem letu si človek pridobi pri- jateljev, znancev ... Rav- no se navadiš na nekaj, na nov kraj, potem pa slovo.« Res je to čudno, člove- ku se tedne in mesece, da celo leta, nič ne pri- peti, kar bi bilo omembe vredno, potem pa naen- krat v nekaj urah cel plaz. »Kje ste študirali kipar- stvo?« »V Novem Sadu, v šoli, ki odgovarja stopnji slo- venske višje pedagoške akademije, oziroma nje- nem oddelku za likovno umetnost.- Iz Celja odha- jam v črno goro, sem Čr- nogorec in bom stopil med prosvetarje v Baru v črnogorskem Primor- ju.« »Kako je prišlo do ide- je za spomenik vem, toda povejte mi, kako dolgo ste delali na njem?« »En teden. Še moker odlitek v mavcu sem pe- ljal v beograjsko livar- no.« »Predsednica celjske ob- činske skupščine, tovari- šica Olga Vrabičeva, ki je Slavka šlandra osebno poznala, pravi, da ste padlega heroja zelo dobro zadeli. Vi niste bili niti rojeni, ko je bil šlander že mrtev?« »Delal sem po fotogra- fijah. Zanimal sem se za njegov lik, spraševal, bral. Na kipu sem ga upodobil v srajci rubaški. Tako srajco mu je sešila sestra in jo je rad nosil, kot mnogi predvojni revoluci- onarji.« »Se boste tudi v bodoče posvečali kiparstvu?« »Seveda se bom, samo ne vem, če bom v civilu imei tudi take priložnosti in podporo, kakršno sem imel kot vojak.« Segla sva si v roke in spet je šel. Med svoje to- variše v uniformah se je pomešal. Celo leto so bili skupaj, toda ob slovesu je ostalo še toliko nedo- rečenega. J. Kr. liliji CELJSKA OBČINSKA SKUPŠČINA O STRUKTURI ZAPOSLENIH V delovnih organizacijah konkretno (Nadaljevanje s 1. strani) je tudi med mladimi precej- šnje število takih, ki za de- lovna mesta, ki jih zase^-^jo, nimajo ustrezne izobrazbe. Glede na takšne in podob- ne ugotovitve je skupščina priporočila delovnim organi- zacijam in njihovim samo- upravnim organom, da po- novno proučijo oziroma ugo- tovijo realne zahteve delovnih mest z vidika izobrazbe in potrebnih delovnih izkušenj. V tej zvezi so zlasti opozo- rili na evidentiranje delovnih mest za zaposlovanje žensk, mladoletnih oseb, invalidov, fizično manj sposobnih itd Skupščina je nadalje predla- gala naj kolektivi na osnovi razčiščenih zahtev za delovna mesta in perspektivnih pla- nov razvoja sprejmejo tudi perspektivne programe razvo- ja zaposlovanja kadrov in to po stopnjah izobrazbe in po- klicih pa tudi po časovnih obdobjih. Seveda pa bodo morali organi samoupravlja- nja izoblikovati stališča ka- drovske politike za postopno izboljšavo in dosego optimal- ne izobrazbene strukture za- poslenih. Kot uvodni del zasedanja, v katerem je govoril pred- sednik komisije za volitve in imenovanja Štefan KOROŠEC, tako je tudi razprava opozo- rila na vrsto problemov, ki jih povzroča takšna ali dru- gačna kadrovska politika v delovnih organizacijah. Tako je Ignac KRUMPAK opozoril na problem tistih mladih, ki po obveznem šolanju ostaja- jo doma tn se ne vključijo niti v nadaljnje izobraževa- nje, niti v uk. Razen tega je menil, da bi morale kadrov- ske službe spremljati razvoj perspektivnih mladih kadrov. Odbornik, dr. DEBEUAK pa je na primer ugotovil, da bi v gospodarstvu ne prišli do takšnih ugotovitev, da so na orgovornih in drugih delov- nih mestih ljudje z neustrez- no izobrazbo, če bi ravnali tako kot v zdravstvenih usta- novah, kjer je nemogoče, da bi delovno mesto zdravnika zasedel bolničar ali drugi. Poleg tega je predlagal, da naj bi tudi v gospodarstvu uvedli za novince potreben staž. Inženir Drago ČEH "je poudaril, da problematika kadrov ni tako enostavna kot se zdi in nadaljeval, da je slaba produktivnost dela od- raz neustrezno zasedenih de- lovnih mest. Treba bo veliko naporov, da bomo rešili to vprašanje in omogočili mla- dim strokovnjakom, da pri- dejo do veljave. Neustrezen je tudi odnos med zaposleni- mi v proizvodnji in upravnih ter drugih pomožnih službah. To gre zlasti v škodo nepo- srednih proizvajalcev, saj je znano, da je veliko neustrez- nih kadrov prav v upravnih službah. Tovariš BRENCIC pa je menil, da bi morali srednje, višje in visoko izo- bražene kadre bolj smelo vključevati v neposredno pro- izvodnjo, sicer ne bomo ime- li ljudi, ki bodo sposobni uresničevati proizvodnih in drugih načrtov. Inženir BOŠ- NJAK pa je dejal, da bi mo- rali v kolektivih bolj paziti' na to, komu izročajo stroje, kdo pri njih dela. Zaradi ne-' strokovnih kadrov prihaja do čestih nap:-«.', zastojev in sla- be kvalitete. Po razpravi tov MARINCKOVE je v tem delu seje sodeloval tudi direktor^ Zavoda za zaposlovanje. Stane POLAJNAR, ki je dejal, da so sedanji problemi kadrovske politike tudi odraz hitrega spreminjanja strukture pre bivalcev pri nas. Zdaj ni več nujno, da bi pospeševali pro-^ ces spreminjanja kmečkega prebivalstva v industrij skoJ Ko je Zvone DRAGAN, orga^ nizacijski sekretar ObZK Ce- lje ugotovil, da se bodo rao-, rale v akcijo spreminjanja strukture kadrov aktivno^ vključiti vse subjektivne sil-j niče, je Jože MAROLT opo-' zoril, da bo treba o vseh te&^i vprašanjih govoriti z največ^ jo odgovornostjo, saj gre 2»' ljudi. V razpravi je poslank®j prosvetno kulturnega zboraj republiške skupščine Lojzaj GOSTENCNIK dejala, da bo-1 do v kolektivih morali pro^.r čiti stanje splošne izobrazb® mladih, prav tako pa naj zlasti mladinske organizaciji; opozarjale na odnos mladihj do dela. V razpravi je sode-, loval tudi predsednik repU"- bliške skupščine, SergeJ KRAIGHER, ki je med drU-' gim poudaril, da se naj sti politične organizacije vzemajo, da bi dobila raz- prava o strukturi kadrov delovnih organizaciiab zel" konkretno vsebino M. BOŽl<^ 2 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 v T ETO AKCTJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z BOGATIMI IZKUŠNJAMI En dinar je najmanj tri dinarje p^ACIN DODELJEVANJA SREDSTEV KRA- Wnim skupnostim je v celjski ob- isl za nekajkrat povečal učinek. [ ostro razlikovanje med poslovni- (i stroški in namenskimi sredstvi ^la za posledico močno znižanje »uve v korist druge postavke. > ce imajo vzpodbuden interes so )3čani pripravljeni prispevati mno- jo več — primer gradnje vodovodov i strmeškem okolišu. ii,V preteklih letih v celjski Jjjčini nismo imeli precizira- jj, delovnih programov ak- li krajevnih skupnosti,« je tajal predsednik občinskega bora SZDL tov. Janko ŽE- lifCI. »PripKMnniti moram, ^ niti v slovenskem niti v ju- [jslovanskem merilu nimamo notnejših stališč in načinov, ti bi nam bili lahko za vzor. fonekod razdelujejo sredstva ^ številu prebivalstva, dru- pd spet drugače. Kakršen ko- 5 »distributerski« način ni lober, ni vzpodbuden. »Letos smo v celjski obči- ni razdeljevali sredstva na os- novi dobro pripravljenih pro- pamov in z željo, da družbe- IB dinar v krajevnih skupno- rtih oplemenitijo, obogatijo .. Za razliko od prejšnjega leta so krajevne skupnosti močno mižale vsote izdane za osebne dohodke, ki so lani na pri- iner znašali skoraj polovico dodeljene vsote. Princip ostre- p ločevanja strošikov za po- Sovar^je krajevnih skupnosti od namenskih sredstev za raz- ne akcije naj bi bil tudi v bo- loče osnovno merilo, temeljni princip.« * Osemnajst krajevnih skup- nosti v celjski občini je v le- ta 1967 dobilo 60 milijonov 'liiiarjev,« je povedala tov. Ne- I IRŠICEVA,referent pri ob- činski skupščini. »Od tega so krajevne skupnosti za redno poslovanje, sem so vključeni osebni doh., najemnine za po- slovne prostore, dvorane itd., dobite okoli 27 milijonov, oko- li 33 milijonov pa so znašala namenska sredstva, to je ti- sti denar, ki naj bi bil '»oplo- jen« v akcijah krajevnih skup- nosti s prispevki občanov. Ob- činska skupščina je pri tem razlikovala dve vrsti akcij kra- jevnih skupnosti; take, ki imajo širši pomen, pri kate- rih ima komuna že po sta- tutu več dolžnosti in pa take akcije, ki imajo predvsem lokalni, oziroma izrazito kra- jevni pomen. Spričo tega se je skupščina odločila tudi za dva kriterija dodeljevanja sredstev: Pri akcijah,ki ima- jo izrazito krajevni pomen, bi skupščina prispevala v od- nosu 50 proti 50 odstotkov, pri akcijah širšega pomena pa z dvemi proti eni tretjini.« »Akqije krajevnih skupno- sti so se letos zelo okrepile. Programi se vsebinsko precej razlikujejo, kot so različni in- teresi občanov v izrazito me- stnih, industrijskih in podeže- Ijskih krajevnih skupnosti. Na navedem samo nekaj večjih akcij: elektrifikacija Paškega Kozjaka, gradnja vrs^-evodovo- dov v okoliši' Strmsca, 'odo vod v Vojniku, cesta na Lju- bečno, cesta v Medlog, cesta na Svetini med Spodnjimi in Zgornjimi Kanivcami, vodovod v štorah, cesta v Zagrad itd. V mestu je zanimanje obča- nov bolj usmerjeno na varst- vene ustanove, preskrbo, ze- lenice, igrišča. Občani nekate- rih področij so za sodelova- nje pri urejevanju svojih po- dročij zainteresirali tudi ko- lektive, kot na primer KS Ga- berje za urejanje cest.« »Tudi za prihodnje leto, je nadaljevala tovarišica Iršiče- -"a. naj bi oih temeljito pri- pravljeni delovni programi osnova za dodeljevanje druž- benih sredstev krajev, skup- nostim. Prizadevamo si, da bi krajevne skupnosti svoje pro- grame izoblikovale čim prej. V Vojniku bodo to opravili že ta teden, če bo vse pra- vočasno pripravljeno, bo mno- go lažje programe vključiti v proračun občine, ki pa naj bi bil letos sestavljen še pred novim letom.« i »Še bolj bi bili veseli, če bi voda v rezervoar krepko i tekla, ne pa curljala«, je dejal predsednik rpzifskega /odbora za gradnjo vodovoda v Landeku---- primer šestih režijskih odborov v krajevni skupnosti strmec Samo predračuni okoli 35 milijonov Kratek obisk v Strmcu v krajevnem uradu, kjer je isto- časno sedež krajevne skupno- sti. »Zanima nas, če ste pri vas pošteno realizirali svojo drugo polovico k prispevku, ki ga je daJa občinska skupščina?« Začudeni in presenečeni ob- razi ... »Kar sedite, se bomo pogo vorili!, je čez čas rekla tova- rišica I. Lesjak, vodja kra- jevnega urada in tajnica kra- jevne skupnosti: »Imamo šest režijskih od borov za izgradnjo šestih vo- dovodov: Landek, Sooko, čres- kovo-Vrbo, Veliko Ravan, Ho- mec in Zlateče. Predračun za šest vodovodnih omrežij m zajetij znaša okoli 35 milijo- nov starih dinarjev. Občina je prispevala 8 milijonov sta- rih dinarjev. Samo predračun za vodovod v Landeku znaša toliko... Le poglejete naše knjige. Niti enega računa ni plačanega iz občinske dotaci je, ki bi vseboval kaj drugegs kot material, cevi, cement in podobno. Nobenega instalater ja ni v teh računih, nobenega prevoza, nobene delovne ure Prav zdaj se pripravljamo, da bomo izračunali vrednost o- pravljenega dela v vseh režij, odborih v vseh okoliših. Eno lahko vnaprej trdimo. Vred- nost bo večja od preračun- skih predvidevanj.« Režijski odbori v strmeškem okolišu so zelo hvaležni za pomoč občine, brez te bi brž- čas niti ne začeli, ko pa so, so morali vgrizniti do kraja. Jože OVČAR, predsednik re- žijskega odbora za gradnjo vodovoda v Landeku nas je povabil s seboj. Landek ni strnjena vas- Kmetije so daleč narazen vsa- ka zase, domačij ne ločijo dvorišča. So kmetije, kamor so cevi morali potegniti od glvanega voda tudi po 400 metrov daleč. Od izvira do rezervoarja jih je nad 900 metrov, potem pa dva glavna voda, eden 920, drugi 640 me- trov dolg. Kje so vsi pri- ključki? »Mi v Landeku smo kopali po laporju, na Veliki Ravni so razstreljevali živo skalo. Hudo je bilo, toliko skrbi in hude krvi. Danes teče voda, zaradi suše bolj po kapljicah, toda vendarle. Kdaj bomo za- čeli? Letos v marcu. Zdaj je večji del vse gotovo, le še manjša dela moramo opravi- ti«, je pojasnjeval tovariš Ovčar. Koliko ste dobili ol osmih milijonov namenjenih za vse vodovode v strmeškem okoli- šu?« »Poldrugi milijon. Stroški s naglo naraščali, toda če smo že začeli, smo šli do kon- ca. — * Potegnili smo črto skozi ak- cije krajevnih skupnosti v celj- ski občini. Začeli smo okvirno v občinskem merilu, nadalje- vali s primerom v eni krajev- ni skupnosti, končali pa s kon- kretno akcijo v Landeku. Po- dobna bo v drugih krajev- nih skupnostih, ali vsaj v ve- čini podobna. Vloženi družbe- ni dinar se je bogato oplo- dil. Ali naj še dvomimo, da je tak način dodeljevanja sredstev krajevnim skupno- stim dober? Ce imajo obča- ni vzpodbuden interes, so pri- pravljeni prispevati in žrtvo- vati mnogo več, kot bi pri- čakovali. J. KRAŠOVEC ...Zato pa je bilo prav, če spodaj v vasi ob cesti še niso podrli starega majavega vodnjaka. No, letos je bila izredna suša in pomanjkanje vode čutijo tudi tisti, ki so mislili, da so njihovi izviri neusahljivi. pitne vode dovolj Zaradi stalnega priman j ko- vanja pitne vode v obsotelj- ski dolini so začeli z grad- njo vodovoda, ki bo s svojo močjo zadostoval za potrebe občanov. Vodovod gradijo po etapah, predračtuiska vred- nost pa je 75 milijonov Sdin. V letošnjem letu bodo vodo- vod napeljali do Podčetrtka, medtem ko bodo v Imenem, Pristavi in ositalih naseljih dobili vodo šele v prihodnjem letu. Sredstva za gradnjo vo- dovoda so v glavnem prispe- vale delovne organizacije, občina, največji delež pa pre- bivalci krajev, kjer bodo do- bili nov vodovod. to NA KRATKO; pristavčani gradijo cesto Krajevna skupnost pristava gradi cesto od Sodne vasi proti Emi v dolžini treh kUo- metrov. Občani so prispevali sredstva in pomagajo tudi s prostovbiim delom. Vrednost ceste bo 18 milijonov Sdin. ta asfaltiranje ceste Cesto II. reda Rogaška Sla- tina — Rogatec so začeli as- faltirati. Sredstva za moder- nizacijo ceste so prispevali republiški cestni sklad, obči- na in delovne organizacijo. Pri delih pa bodo p>omag^ tudi občani s prostovoljnim delom. to »trnoveljske ceste ne 'j asfaltirajo« ' Krajevna skupnost Tmov^ Ije nam je na prispevek Man. tina Gorjanca, ki je bil ob- javljen v predzadnji številki tednika pod gornjim naslo- vom, poslala odgovor, v kar terem pravi: V letošnjem programu za asfaltiranje cest je bila med drugim tudi tmoveljska ce- sta in sicer od hudinjskega mostu skozi Tmovlje proti Ljubečni, s pogojem, da pri speva krajevna skupnost Tr- novlje 30 odstotkov od celot)- ne vsote, občinska skupšči- na pa ostalih 70 odstotkov. Krajevna skupnost je na osnovi sprejetega programa, o katerem je sklepal zbor vo- livcev, pričela z zbiranjem pirostovoljnih prispevkov. Ce- lotni stroški asfaltiranja ce- ste do križišča Arclin — Lju- bečna so veljali 30 milijonov Sdin. Od tega bi morala kra- jevna skupnost prispevati ne- Icaj čez devet milijonov, med- tem ko so s prostovoljnimi prispevki občanov, ki to ce- sto koristijo, žbrali okrog 3 milijone Sdin, 7 milijonov pa so prispevale delovne orga- nizacije. Žal pa nekatere iz- med njih še do danes svojih obveznosti niso poravnale; tako dolgujemo občinski skupščini za asfaltiranje te ceste še 2 milijona 450 tisoč starih dinarjev. Ker krajevna skupnost ni mogla zbrati toliko denarja, da bi mogli asfaltirati cesto do Ljubečne, smo se morali zadovoljiti z asfaltom le do križišča Arclin — Ljubečna. Nadaljnje asfaltiranje ima krajevna skupnost v progra- mu za prihodnje leto, seve- da če bo mogoče zbrati pri- spevek občanov v istem raz- merju kot letos. V tem pri- meru bo morala krajevna skupnost zbrati še 5 milijo- nov starih dinarjev. Na območju krajevne sku- pnosti Tmovlje od občanov nikakor nismo zbirali prispe- vka za cestno razsvetljavo, kot to navaja pisec. Predsednik KS Tmovlje Franc štoar 3 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 OB PRTCETKU POUKA NA CELJSKIH ŠOLAH Nekako tradicionalno LetošAje šolsko leto v celj- ski občini se je pričelo po- dobno kot lansko, z enaki- mi zunanjimi značilnostmi in podobnimi jiotranjimi proble- mi. Na š^tih osnovnih šo- lah so vpisali blizu 550 novin- cev, kar je po še nepopolnih podatkih približno toUko kot lani. 2e ob vpisu pa so se posamezne šole znašle v raz- ličnem položaju. Po novih predpisih sme biti namreč v razredu največ 36 učencev, v resnici jih je blizu 40 v vsa- kem oddelku II. osnovne šole Sin 40 v vsakem od treh no- vih oddelkov na III. osnovni šoli. Glede tega so znatno na boljšem na polulski šoli (25 v oddelku), na hudinjski (okrog 30), prav toliko pa tu- di na IV. osnovni šoli, od koder so morali vse učence iz šmartnega v Rožni dolini prešolati v Vojnik. Letos so prenovili II. in III. osnovno šolo, sicer pa še marsikje ni- majo urejenih učnih pogojev (pomanjkanje ustreznih pro- storov itd). Ce bi hoteli vsem učencem zagotoviti enake po- goje šolanja, bi morali tam, kjer so oddelki prenatrpani, seveda odpreti dodatne od- delke, kar pa skoraj ni mo- goče zaradi prostorske stiske. Zavod za prosvetno ped^o- ško službo meni, da bi no- ve normative vendarle mora- li upoštevati; sicer pa letoš- nje razmere ponovno kažejo potrebo, da bi v Celju mora- li čimprej zgraditi peto osnovno šolo. Vpis dijakov v srednje šo- le ostaja v glavnem na rav- ni lanskega leta, to pa pome ni, da je srednje šolstvo do- bilo svojo ustaljeno obliko in je dotok dijakov norma- len. V razmerah, ko torej ka- že, da ne bo več kakšnih bi- stvenih sprememb, bi mora- li pričeti razmišljati pred- vsem o enoizmenskem po- uku, kajti znano je, da kvali- teta pe^goškega dela v po- poldanskem času ne more biti enakovredna dopoldanske- mu delu, poleg tega pa po- poldanski pouk tudi negativ- no vpliva na delovne navade dijakov. Kar zadeva tako kon- stanten dotok dijakov na srednje šole, bi se morali otresti bojazni, da bremeni gospodarstvo. Doslej po po- datkih zavoda za zaposlovanje noben abiturient srednje šo- le ni ostal brez zaposlitve več ko pol leta, seveda pa je tudi to dovolj dolgo in bi tolikšno obdobje delovne or- ganizacije lahko bistveno skrajšale, če bi pogimmeje odpirale mesta pripravnikov oziroma omogočale mladim ljudem prakso. Vsekakor bi se morali znebiti tudi izgo- vorov, češ da niso sposobni, ker nimajo prakse in tako dalje. Nekoliko sprememb bele- ži letošnji vpis učencev v strokovne šole. Tako je bilo največ zanimanja za gostin- sko šok) (60 kandidatov so morali odkloniti), precej več kot lani jih je sprejela tudi administrativna šola (33 odklo- njenih), prav tako jih je več v šolskem centru za blagov- ni promet (61 odklonjenih), medtem ko je bilo manj za- nimanja kot lani za kmetij- ski oddelek kmetijsko izo- braževalnega centra in ima tudi rudarski šolski center v Velenju še 30 prostih mest. Značilno in spodbudno hkrati je, da postajajo odločit- ve učencev za to ali ono strokovno šolo vedno bolj od- visne od konjunkture posa- meznih poklicev; pomembno vlogo imajo starši in pa tu- di javno mnenje, medtem ko socialne okoliščine skoraj ni- so več važne. dhr Še dovolj problemov Kdaj bo rešena dejavnost Zavoda za spomeniško varstvo? Težave, v kakršnih je celj- ski zavod za spomeniško var- stvo dejansko že vse od usta- novitve, so bolj ko ne znane. Znano je tudi, da je bila predvidena »rešitev« v likvi- daciji in ustanovitvi okrnje- ne službe v okviru občinske skupščine, kar so kasneje opustili. S tem pa seveda problemi niso nič manjši, kajtd materialni položaj zavo- da je ostal praktično tak, kakršen je bil — denarja je dovolj za životarjenje in premalo za opravljanje vse potrebne dejavnosti. Na območju zavoda je še kakšnih 160 fevdalnih objek- tov, ki niso pregledani. Prav tako ni možnosti, da bi ure- dili dokumentacijo spomeni- škega fonda. Med vsemi spo- meniki so najbolj ogroženi etnografski (stare kmečke do- mačije, kaste, hrami itd), saj so najbolj izpostavljeni vre- menskim razmeram. Ob tem, da spomenikov že tako ni mogoče zaščititi, so se po- javljale še kraje plastik (pred- vsem baročnih), ki dobivajo v zadnjem času vedno večji razmah in so tako rekoč že »moda«. Po mnenju direktor- ja zavoda Ivana Stoparja bi lahko takšne kraje prepreči- li, če bi zagotovili hrambo piastik, tako da bi originale zamenjali s kopijami. Razum- ljivo je, da zavod ne more kontrolirati terena in je o krajah obveščen šele post fe- stum. Pri tem je seveda naj- važnejša fotografska doku- mentacija, ki je, spet zaradi materialnih pogojev, še zelo pomanjkljiva. Kolikšen je njen pomen, najbolje pove poda- tek, da smo doslej po njeni zaslugi dobili iz inozemstva že 60 ukradenih plastik. Na terenu se prav tako kaže po- treba po odkupih posameznih predmetov, pomembnih za našo kulturno zgodovino. Za- vod predlaga, da bi za te na- mene določili v okviru skla- da za kulturo vsako leto manj- šo vsoto, ki bi jo lahko ob koncu leta, kolikor je ne bi porabili za odkupe, nameni- li čemu drugemu. Tako bi lahko dejansko s skromnimi sredstvi obogatili celjski mu zejski fond. Nerešena finančna vpraša- nja so seveda močno okrni- la tudi letošnjo dejavnost za- voda. Poleg osmih zvezkov topografskega gradiva, ki jih je pripravil prof. Jože Curk, Oodo letos nadaljevali z re stavracijo fresk v cerkvi v Marija Gradcu pri Laškem, predvideno pa je bilo tu- di nadaljevanje konserva- torskih del na svetinski cer- kvi, žal pa je tu prišlo do nesporazuma. Po predračunu, ki velja 18 milijonov starih dinarjev, naj bi celjska obči- na prispevala polovico, dru- go E>olovioo pa republika. Celjska občina je doslej pri- spevala nekaj več ko 7 mi- lijonov, medtem ko so baje republiški viri izostali. Po mnenju sveta za finance je celjska občina torej obvezno- sti izpolnila, čeprav, kot vse kaže, njen dosedanji delež vendarle ne pomeni 50 od- stotne udeležbe (?). Za konec velja še posebej omeniti, da je zavod za spo- meniško varstvo odkril v žup- ni cerkvi v žičah freske iz prve polovice 14. stoletja, kar je verjetno letošnje naj- pomembnejše odkritje na Slo- venskem. D Hribar Nova šola — radost v Štorah Za štorane in prebivalce okoMških zaselkov je pome- nila minula sobota velik in radosten praznik, ki so ga po tihem želeli in pričakova- li polnih 10 let. še najbolj pa je bila tega praznika — otvoritve moderne osnovne šole — vesela mladina, ki bo odslej dobivala v novem hra- mu temeljitejšo popotnico za poznejše življenje. Več sto odraslih in mladi- ne se je zbralo pred novo šolo. Tu je bila tudi godba, mladinski pevski zbor, skrat- ka vse, kar sodi k veliki slovesnosti ob zaključku dvo- letne gradnje te šole. Zbra- nim je najprej spregovoril predsednik krajevne skupno- sti štore in podpredsednik gradbenega odbora Franc Ze- lič, ki je orisal dokaj napor- no pot do uresničitve načr- ta. šolo je gradilo podjetje »Ingrad«, vtem ko je opre- mo oskrbel »Slovenijales«. Denar za gradnjo in opremo šole s 16 učilnicami, več ka- bineti in 4 specialnimi učil- nicami sta dala občinska skupščina Celje in kolektiv Železarne štore. Ko je minulo soboto pred- sednica občinske skupščine Olga Vrabič otvarjala novo šolo na Lipi v Štorah, je med drugim pK>udarila, da pomeni ta otvoritev radosten dogodek za vso občino. S šolo v Storah je namreč za- ključena rekonstrukcija in novogradnja šolskih poslopij. Od 18 šol jih je bilo 5 zgra- jenih na novo, 6 pa jih je bilo v celoti moderniziranih, tako da so s tem ustvarje- ni tudi ugodnejši material- ni pogoji za kvalitetnejše iz- vajanje pouka. Slovesnost v štorah so v soboto združili tudi s poklo- nitvijo spominu padlih par- tizanov in žrtvam nasilja v II. svetovni vojni. Na šoli so odkrili prenovljeno spo- minsko ploščo z njihovimi imeni. K. IZLETNIKOVA POSLOVALNICA Prešnji teden je celjsko avto turistično podjetje »Iz- letnik« svečano odprlo svojo poslovalnico v Hrastniku. V paviljonu, ki stoji ob križi- šču odcepa ceste iz Hrast- nika proti Celju, je okusno urejen bife in turistični urad, posebej urejen napušč pa bo omogočil popotnikom, da bodo pričakovali avtobuse tudi v slabem vremenu. Iz- letnik se je s svojimi avto- busnimi predrami v Zasavju že lepo uveljavil. Premalo krvi število krvodajalcev iz delovnih organizacij In ustanov ter zavodov se je na področju celjske občine znatno zmanjšalo. Rednih krvodajalcev je iz meseca v mesec manj, novi mladi jih le slabo nadomeščajo. Le še od pet do deset odstotkov je večjih delovnih organizacij, kjer je bilo lani od 15 do 20 odstotkov zaposlenih krvodajalcev. V nekaterih delovnih organizacijah jih letos sploh ni več. Ce bi vsi samoupravni organi, sindikati ter vodilni uslužbenci podjetij, zavodov in družbenih služb aktivneje sodelovali pri organizaciji krvodajalstva, bi prav gotovo sledili tudi ostali člani. Dobri zgledi vedno vlečejo! Celj- ska bolnišnica potrebuje za zdravljenje bolnikov in pone- srečencev letno okrog 1500 litrov krvi, to je pet do šest tisoč krvodajalcev. Prebivalci celjske občine morajo dati od tega 900 litrov krvi ali okrog 4 tisoč krvodajalcev. To bi lahko dosegli le, če bi vse delovne organizacije v občini sodelovanje v akcijah vsaj s 15 odstotki zaposlenih. Spričo takšnih razmer je seveda bolnišnica dostikrat v težkem položaju. Prav laliko bi se zgodilo, da bi moraJ zaradi pomanjkanja krvi kdorkoli izmed nas umreti. Da bi se število krvodajalcev povečalo, se transfuzijska po- staja in Rdeči križ ponovno obračata na delavske svete, upravne odbore, sindikate, vse zavode ter vodilne usluž- bence z nujno prošnjo, naj postanejo pri organizaciji te prepotrebne in nadvse humane akcije aktivnejši in naj se krvodajalskih akcij tudi sami udeležujejo, da bi tako pritegnili vse druge. Ne pozabimo, da je edini vir za pridobivanje krvi človek sam! MALA ANKETA Spet se ^ začelo novo šolsko leto ui v šoLski)] klolpeh sedijo naši najmlajši učenci. Tokrat smo napra\dli izjemo in jim omogočili, da povedo sami o svojih vtisih Kaj pravijo prvošolci OTI RACECIC, osnovna šola Franja Vrunča: V šoli je čudovi. to. Komaj sem dočakal dan, ko bom smel v šolo. Prej sem bi] že v vrtcu — v mah šoli. Vem da me čakajo naloge, pa tudi telovadba. Rad telovadim. Vem, da so v šoli tudi slabe ocenej a potrudil se bom, da bo vse do bro. V šolo hodim zato,da se učim, da bi kaj znal. Ko bom velik, bom vojak ali pa zdrav- nik. Toda ne navaden vojak! NUŠA CAKŠ, osnovna šola Franca Kranjca: 2e dolgo sera vrsak dan spraševala, kdaj bom šla v šolo. Najbolj se veselim risanja. Rišem hiše in cvetje. V šoli so tudi druge reči in zato smo tu, da se bomo veliko nau- 5ili. Rada bi postala profesorica risanja. ANDREJA JANE2IC, osnovna šola I. celjske čete: Dva meseca sem bila že v mali šoli. Zdaj ni dosti drugače, toda »ta« šola je vseeno boljša, ker se zdaj za- res učimo. Zelo rada bi znala pi- sati tiste črke, ki so tako »hec- ne« in jih pišete odrasli. Pa še marsikaj drugega bi rada znala Ko bom odrasla, bi bila rada frizerka, BOŽO PEKIC, I. osnovna šola: Prej sem hodil v malo šolo m zato ni redna šola skoraj nič novega. Bojim se, da bi dobil kakšno slabo oceno. Zato se bom pridno učil, poslušal in ubogal starše ter »tovarišico«. V šoli se bomo naučili risati, pisati, raču nati in še marsikaj drugega. Naj rajši rišem. Zdaj še ne vem, kaj bom, ko bom odrasel. BREDA GRM, IV. osnovna šo la: V tej šoli je čisto tako, ka- kor je bilo v mali šoli, le da gre zdaj zares. V šolo hodimo zato, da bi se naučili pisati, risa- ti,računati, slovenščine, anglešči- ne in ne vem, kaj še vse. Tudi tega ne vem, kaj bom, ko bom velika. 4 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 OBISK PRT VFT ENJSKITT KOT VT.KARJIIT RISI V BETONU jjebo je bilo čisto, kot da ; vse oblake pobrisali z "jgga. Veliki, nesimetrično o- bloki so ležali med plenicami in drevjem, na ka- mero se je že poznal čas Leni. Utrujeni listi so po- '^savali po zraku in se po- izgubljali v času. gil je zadnji dan počitnic. , Ijojaznijo sem se napotil jQti velenjskemu kotalkali- i6u, kajti nisem bil prepri- čan, da bom v zgodnjih do- poldanskih urah tam sploh iK^a našel. Vendar velika be- lonska plošča ni bUa prazna, eiani kotalkarsko-drsalnega Buba Rudar v Velenju so že fadili. Pred hišo, v kateri imajo garderobe in upravne prostore, pa so si dekleta na- fezovale kotalke. Iz zvočnika se je cula prijetna melodi- ja, ki je dajala takt mladim kotalkarjem. Klub obstaja že peto leto in je prav v letošnjem letu dosegel svoje največje u^e- he. 45 aktivnih kotalkarjev je trenutno v njem. Stari so od 4. do 17. leta. Torej v vseh pogledih izrazito mlad klub, vendar že zdaj velik po svo- jih uspehih, dejanjih, delu, disciplini in volji. Kotalkarji so razdeljeni v štiri skupine. V prvi so tisti, ki že nastopa- jo v članskem in mednarod- nem razredu, zraven pa še perspektivni mladinci in mla- dinke. Potem imajo dve vme- sni skupini, v četrti pa so začetniki. Klubu primanjkuje- jo strokovnjaki, saj so brez trenerja, ki bi vsaj kdaj stal na kotalkah ali drsalkah. Vr- zel izpopolnjuje Hihko Der- mol, ki se čudovito dopolnju- je s tekmovalci, ki si na raz- nih tekmovanjih doma in v tujini pridobivajo znanje, ka- terega skupno obdelujejo na treningu. Največ pridobi- jo prav v sre&njih s tujimi tekmovalci in je morda rav- no v tem vzrok, da so pri- stopili k organizaciji medna- rodnega kriterija kotakarjev v Velenju. Tako je že letos nemška zveza priredila se- minar s svojimi tekmovalci in vanj vključila tudi doma- čine. Na tekmovanjih pogre- šajo tudi svojega sodnika, saj so tako kot tekmovalci iz majhnega mesta stalno pre- puščeni raznim sodniškim ku- hinjam. Tekmovalci izredno veliko trenirajo, kajti v klubu se zavedajo, da samo trening skozi vse leto (poleti na ko- talkah in pozimi na drsal- kah, zraven pa še sodelova- nje v gslasbeni šoli (oddelek za ritmiko) omogoča uspehe Takšen način treninga pa tu- di ne terja, da bi se za vsa- ko tekmovanje posebej teme- ljito pripravljali, kajti vsako- dnevno delo pripravlja šport- nika, da postopoma prerašča v kvalitetnega tekmovalca. Letošnje leto ne imenujejo zastonj leto njihovih največ- jih uspehov. P6leg vrste dr- žavnih in republiških prven- stev so začeli osvajati dobra mesta tudi v mednarodni konkurenci. Tako je Blatnik v Dresdenu bil prvi v moški konkiirenci, par Korenič-Der mol pa je osvojil dve tretji mesti: na mednarodnem tek- movanju v Dresdenu in med- narodnem kriteriju v Velenju. Skromnost in izredna volja do dela sta tista pogojeval- ca, ki sta napravila velenj- ske kotalkarje znane doma in po svetu. Popolni amate- rizem, vsakodnevni trening — to so besede, ki jih poznajo velenjski kotalkarji. V času šole pa znajo oboje pamet- no združiti. Takšni so velenjski kotal- karji, ki so se uspeli v pe- tih letih postaviti po robu Ljubljančanom, ki imajo ne- primerno večjo tradicijo v kotalkanju. Pozna pa jih tu- di že svet... V betonski plošči so ostaja- li risi. Drobni koleščki ko- talk so rahlo udarjali ob tla in se zopet dvigali. Dvigali ta- ko, kot se dviga tudi velenj- sko kotalkarstvo. T. Vrabl Če bo uspel na držav- nem prvenstvu, ga čaka potovanje na svetovno pr- venstvo v kotalkanju, ki bo letos v Angliji. Pogovor med treningom je zaradi napora dobro- došel. štirje najboljši velenjski kotalkarji: Slavko Kore- nič, Nataša Dermol, Duška Fišer in Franci Blatnik. Uspehi v kmetijstvu Med gospodarskimi pano- gami na območju občine Slov. Konjice, ki so v letoš- njem prvem polletju dosegle dokaj ugodne poslovne rezul- tate, je tudi kmetijstvo. Ker pa na celotnem območju ob- čine deluje le ena delovna or- ganizacija te p>anoge, to je kmetijska zadruga, so torej njeni uspehi polletnega go- spodarjenja v primenjavi z ostalimi podjetji in lanskim polletjem res dobri. Čeprav je bila fakturirana realizacija letos le za lo/o vi- šja od enakega obdobja lan- skega leta ter je znašala nad 638 milijonov starih dinarjev, pa so se terjatve od strani kupcev znižale za skoraj O^/o. Prav na tem področju je kmetijska zadruga tudi edina v občini, saj vse ostale pa- noge izkazujejo v povprečju za okoli 190/0 večje terjatve, kot so jih imele v lanskem letu. Celotni dohodek zadru- ge je od lanskih 503,976.000, — Sdin porastel za 3,8«/o ter je letos od konca jimija zna- šal 523 milijonov Sdin. Zani- miv pa je podatek, da se je v gospodarstvu amortizacija povečala za 97,50/0, v kmetij- ski zadrugi pa je bila za do- ber odstotek nižja in so jo letos ustvarili za nekaj nad 16 milijonov starih dinarjev. S tem, da so v zadrugi v letošnjem prvem polletju za- poslovali 16 delavcev manj, pa so osebni dohodki za.posle- nih v primerjavi z lanskim celim letom porastli za 28,2 odstotka, čeravno so za oseb- ne dohodke dali v skupni ma- si dobro petino manj sred stev kot v lanskih prvih še- stih mesecih. Sicer pa je najugodnejši pokazalec v tem, da je prav kmetijska zadruga v občini med tistimi redkimi delovni- mi organizacijami v občini, ki so v prvem polletju ustva- rile večja sredstva za sklade. Medtem, ko je celotno go- spodarstvo v občini ob kon- cu letošnjega prvega polletja imelo za sklade 43,80/0 manj sredstev, to je za , dobri dve petini, pa so jih v zadrugi povečali za več kot štirikrat no. Lanskoletna bilanca pove- ga poletja je izkazovala osta nek dohodka za sklade 4,256 tisoč, — starih dinarjev, v enakem obdobju letošnjega le- ta pa podatki kažejo, da so ustvarili 17,801.300, — Sdin za sklade, to je povečanje za nad 4I80/0. Od 26 gospodar- skih podjetij na območju ko- njiške občine ima ugodnejši rezultat na tem področju sa- mo še ena delovna organiza- cija. Tak rezultat je vsekakor ugoden glede na dejstvo, da so bila ta sredstva ustvarjena v tistem letnem obdobju, ko kmetijstvo še ne daje vseh pridelkov, med katerimi so za konjiško zadrugo zlasti po- membni sadje in vino, delo- ma pa tudi hmelj in nekatere druge poljske kulture. Prav zato je upravičeno pričako- vati, da bodo rezultati v dru- gi polovici leta še boljši. V. L. ZELENJAVE PRIMANJKUJE Na Vranskem nekoliko še- pa preskrba z zelenjavo. Po- raba je precejšnja, ponudba pa je premajhna. Vrzel v preskrbi z zelenjavo za.pol- njuje lokalni mlekar. V NOVI VODOVODI Na šmarskem področju so v naseljih Lemberg in Pijav- ci že dobili novo vodno napelja- vo, medtem ko so v pripravi dela za zgraditev vodovoda v Šentvidu pri Grobelnem, Kri- stan vrhu. Vinskem vrhu in Senovem pri Kozjem. Prebi- valci bodo večino sredstev, potrebnih za zgraditev vodo- voda, zbrali sami. to BIFE JELEN Bife pri kulturnem domu je eden najbolj rentabilnih obratov gostinskega podjetja »JELEN« v Slov. Konjicah. Postavljen je na najbolj pro- metni točki mesta, to je pri avtobusni postaji, v kultur- nem domu pa so štirikrat te- densko kinopredstave in še različne druge prireditve. Dnevi izkupiček tega sicer malega lokala dostikrat do- seže tudi od sto do dvesto tisoč starih dinarjev. V. L. NOVA VODSTVA V teh dneh so imeli prve sestanke člani ZK aktivov združene osnovne organizaci- je na terenu v Slov. Konji- cah. Poleg razprav o nekate- rih nalogah in reorganizaciji ZK v konjiški občini so ob tej priložnosti izvozili še svo- ja vodstva in člane za občin- sko konferenco ZK. LETOS BOLJE Medtem ko je obrtno pod- jetje »Tapetništvo« v Slov. Ko- njicah lansko prvo polletje poslovalo z izgubo ter je ime- lo nekatere težave s prodajo izdelkov v drugem polletju, pa je letos do konca jionija ustvarilo za 138.700, — Sdin skladov. To je vsekakor ugo- den i>okazatelj za delovno or- ganizacijo, ki je uspešno pre- bolelo m prebredlo težave iz lanskega leta. VEČ KOT LANI Družbena obrtna podjetja na območju občine Slov. Ko- njice predstavljajo pomemb- no gospodarsko deja\Tiost, saj zaposlujejo nad 320 delav- cev ali približno desetino vseh zaposlenih v gospodar- stvu. V letošnjem orišem pol- letju "so ustvarili nad 522 mi- lijonov starih dinarjev celot- nega dohodka ali za 3,5!»/o več kot v istem obdobju lan- skega leta Njihov netto pro- dukt je znašal 230,500.000, — Sdin, dohodek pa nekaj n«d 204 milijone Sdin. Osebne do- hodke so povečali za 9,9«/o, za sklade pa jim je v prvih šestih mesecih ostalo 28,005. šesto, — starih dinarjev ali štiri odstotke mfn^ V-nt lan- sko leto NOVI OBRAT V usnjarskem kombinatu »KONUS« v Slov. Konjicah so pred nekaj meseci o^^prli nov obrat družbene prehra- ne za svoje delavce. V pripravljajo tople obroke hra- ne za dopoldansko in popol- dansko izmeno. Za en obrok plača delavec po 180, — Sdin, pri čemer menijo, da je k\'a- liteta zelo dobra, prav rako pa tudi količine zadoščajo za malico med delom. Prostori za kuhinjo in jedilnico so ze- lo lepo urejeni ter funkcio- nalno prirejeni za namen, za katerega jih sedaj uporablja- jo. Ustrelil prijatelja Pretekli teden se je pred tričlanskim senatom Okrožne- ga sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Vekoslav Tanko, zagovarjal osemnajst- letni Jože Režonja, vajenec v ŠIKC Store, iz Ponikve pri Grobelnem. Storil je hudo kaznivo dejanje zoper sploš- no varnost in spravil v ne- varnost ' za življenje več lju- di, ko je v garderobi ŠIKC v Storah streljal s pištolo m pri tem ubil svojega pri- jatelja. 18. aprila letos so se učen- ci šolskega industrijsko-kovi- narskega centra v Storah zbra- li po 14. uri v garderobi, kjer so se po končanem delu pre- oblačili. Med njimi sta bila tudi obtoženi Jože Režonja in sedaj že pokojni Marjan Ve- tovar, oba pa sta imela pi- štoli na valj. Vehovar je v Soli pozval Režonjo k dvobo- ju, ta pa je potegnil svojo pištolo in sprožil proti Veho- var ju. Zadel ga je v čelo, ta- ko da je Vehovar č^ nekaj Ur umrl v celjski bolnišnici. Med vajenci v SIKC je bi- la že dolgo navada, da so prekujpčevali z orožjem in »nogi vajenci so hodili na delo oboroženi. S pištolami so drug drugega strašili, zm- aaj šole pa so tudi streljaJi. Prav bolestno žedjo do orož- ja pa je imel Režonja, ki je 'Jil proti svojim sošolcem •Poganten in se je hotel na »sak način uveljaviti. Tudi proti drugim ljudem je bil "JTov in je večkrat grozil s pištolo, vendar proti svojim Učiteljem ni kazal grobosti, ^ekaj dni pred usodnim do- t^om je Režonja streljal s Pištolo in ko je po konča- ^ streljanju odšel domov, fe v orožje vstavil dva nabo- in ju tam pustil. Nanju j® kasneje pozabil, kar je ^Uo usodno. Krogla en^a od nabojev je namreč zade- ^ Vehovarja. Obtoženi je na- jedel v svofl zagovor, da se ni zavedal, da je sprožil. Bil je spreten in hiter strelec, saj se je v streljanju večkrat vadU. Režonja je še dejal, da bi strel vsekakor zadel kate- rega izmed sošolcev, saj jih je bilo takrat mnogo v gar- derobi. Ni pa imel namena ustreliti Vehovarja ali kogar- koli drugega. Režonja je bU tudi malo- maren, kajti kot dober po- znavalec orožja bi moral ve- deti, kako nevarno je strelja- ti v prostoru, kjer je mnogo ljudi. Poleg tega je celo po- zabil, da je njegova pištola nabita. Od'Režonje bi lahko priča- kovali več resnosti še poseb- no zato, ker so mu spregle- dali tatvine, ki jih je izvrše- val, v dobri veri, da bo že sam kazenski postopek vpli- val nanj v zadostni meri. Obtoženi je zrasel v skrom- nih razmerah. Zelo zgodaj je začel uživati alkoholne pija- če, kar ga je vodilo h kon- fliktom z okolico, nedvomno pa je vplivalo tudi na njegov učni uspeh. Izvedenec-psihiater je oce- nil obtoženca kot duševno zdravega, v obdobju dozore- vanja pa je zašel v okolje, ki je slabo vplivalo nanj. Ze- lo rad se je predajal sanjam, kako bi bil podoben juna- kom iz kriminalnih filmov in literarne plaže. Njegova lahkomiselnost in malomar- nost je povzročila smrt mla- dega človeka — njegovega pri- jatelja. Vladimir Vidmar HUMANOST V NESREČI Julija se je smrtno po- nesrečil Perdo Hojnik, ki je že več kot leto dni de- lal pri Kurivu. Zapustil je ženo in dva otroka. Pot mladega človeka je bila v hipu pretrgana. V podjet- ju pravijo, da je bil izred- no priden in vesten dela- cev. Vsi v kolektivu so ga imeli radi. Bolečina ob njegovi nesreči je bila za- to toliko večja. V podjetju so vedeli, da žena sama ne bo zmogla bremena, ki ga terja gradnja hiše. Nič ni- so oklevali s pomočjo. Di- rektor Kuriva Ivo ZU- PANC je o tem povedal: »Problem je bilo treba hitro rešiti. Zima bo kma- lu tu in družina mora imeti streho nad glavo. Tako smo v 14 dneh pozi- dali hišo in jo prekrili s salonitnimi ploščami. Hoj- nikovi imajo zdaj kuhinjo, dve sobi in shrambo. Po- ložili bomo še tla in sta- novanje bo urejeno.« Kako so člani podjetja sprejeli sklep, da bodo po- ma.gali Hojnikovim? »Vse je prišlo popolno- ma spontano. Najprej smo črtali pokojnikovi ženi odplačevanje cementa, ki ga je Hojnik kupil ipri nas za gradnjo hiše. Naši voz- niki so gradlbeni material vozili na gradbišče za- stonj, pomagali smo tudi s prostovoljnim delom. Sreča v nesreči pa je, da je bU Hojnik življenjsko zavarovan, polica pa pri podjetju. Sporazumno z ženo je DOZ nakazal de- nar na naše podjetje, ki vodi celotaio gradnjo hiše. Na predlog delavskega sveta pa smo sestavili po- sebno tričlansko skupino, ki skrbi za nemoteno gradnjo ter moralno od- govarja, da se akcija izpe- lje do konca. Sredstva, ki bodo še primanjkova za dokončno izdelavo hiše, pa bo prispevalo naše podjetje. Oselmo bom šel še k referentu za socialno vairstvo, da bo prevzelo skrb za otroka.« Tako je majhen, komaj 33-članski delovni kolektiv pokazal vso svojo pleme- nitost in humanost, ko je prevzel iniciativo pri dograditvi hiše, ki je nji- hov delovni tovairiš zaradi nesrečnega naključja nI mogel zgraditi do konca. Hojnikova družina Ima zdaj svoj dom; svoje stanova- nje. Pred hišo jim pod- jetje Kurivo namerava urediti še vrt, da bodo la- hko najnujnejše stvari pridelali doma. kajti otro- ška usta potrebujejo hrano, mati pa ni nikjer zaposle- na. Kmetom pomaga pri poljedelskih delih. »Hojnik je bil odličen delavec in dober človek. Družina je z njim veliko izgubila. Pomagati ji je bilo treba. In pomoč smo videli ravno v tem, da smo ukrepali hitro in nu- dili svojo pomoč, kjer je bila najbolj potrebna in koristna,« je zaključil Ivo Zupane. Verjamem mu, da so v podjetju veseli, ker so uspeli. Humanost v nesreči je veliko vredna in z denarjem se je ne da poplačati. Tega, kan- je po- kazal kolektiv Kuriva, smo lahko vsi veseli. T. VRABL TEDNIK, 14. SEPTEMBRA mi 5 Trgovsko pod|et|e s tehničnim blagom na veliko in malo lEHraO-MERCATOH Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča Za nakup določenega blaga, kot so hladilniki KT l3o EM, kolesa rog, poni, itd., vam nudimo posojilo bre^ porokov in obresti z vračilnim rokom 6 mesecev Detaljne informacije vam posredujemo v poslovalnl. cah »Tehnika«, »Elektro«, »Železninar« in »Merkur*. ŠTAJERSKA EPOPEJA SNOUB »LJUBE ŠERCERJA« Napad na vlak Vse mostove v zrak Iz bitke v bitko v nedeljo bo v Slovenj Gradcu proslava 25. ob- letnice ustanovitve SNUB »Ljuba Šercerja«. To bo prva velika samostojna manifestacija te pro- slavljene brigade na štajerskem, brigade, ki je med Savo in Dravo, med Sotlo in Menino, zapu- stila za seboj svetlo, nepozabno in junaško sled. Ob tej priložnosti posvečamo nekaj vrstic spomi- nu na boje SNOUB »Ljuba šercerja«, na nekaj mejnikov njene štajerske epopeje. Epopeja SNOUB »Ljuba šercerja« na štajerskem se je začela februarja leta 1944, ko je v sestavu legendarne XIV. divizije prekoračila Sotlo. V hudi zimi so se šercer- jevci z ramo ob rami s Tomšičevci in Bračičevci prebijali čez Kozjansko in se zapletali v težke bitke z Nemci, ki so po vsej sili hoteli tmičiti divizijo, ki je na štajersko pri- nesla nov polet da bi se dežela po tolikih izdajah in krva- vem terorju ponovno dvignila v množičnem uporu. Vsa pot brigade je bila zaznamovana z bitkami, zmagami, pa tudi grobovi. Ofenziva, ki je drugovala zimi na pohodu, je red čila brigadne vrste. Dramlje, Konjiška gora, Paški Kozjak, gora jurišev — Graška gora, Pohorje, Smrekovec ... Ofen- ziva je prenehala, cilj je bil dosežen — za ceno hudih žr- tev. šercerjeva brigada je v Suhorju v Beli krajini šla na pot s 325 borci, zgodnja pomlad pa jih je na štajerskem pozdravila le še 170. V brigado so prišli novi borci. V zgodnji pomla/^i so že Nemci okusili njeno udarno pest v Vuzenici, kjer so kot bakle zagorele žage. Sledil je napad na Šmartno pri Slovenj Gradcu, kmalu za tem pa napad na Vesenje. Nekaj dni pred prvim majem 1944 so šercerjevci pripravili svo- jevrsten prvomajski kres. Od škal so proti Velenju posla- li drveč vlak, ki so ga poprej naložili s slamo in zažgali. Brigada »Ljuba Šercerja« je imela obširno področje za svoje borbene akcije. Predvsem je bila njena naloga rušiti komunikacije, železnice, mostove, ceste, železniške postaje, uničevati postojanke ob prometnih žilah. Minerci vseh treh bataljonov si niso privoščili počitka. Otiški vrh, Paka, Huda luknja in še mnoge druge postaje so ostale neuporabne po obisku šercerjevcev, predor pri Lipoglavu je porušen zaprl eno glavnih prometnih žil za dolgo časa. Skupaj z brigado »Miloša Zidanška« je pri Rogli na Pohor- ju bila boje z Nemci, ki so se hoteli nepovabljeni polastiti vojaškega materiala, ki so ga zavezniki s padali spuščali partizanom. šercerjevci so se večkrat napotili tudi daleč proti vzho- du, kjer so na obeh progah rušili mostove, minirali vla- ke in napadali postojanke vse tja do Rogaške Slatine in vzdolž Sotle. Avgusta 1944 je brigada osvojila Lovrenc na Pohorju, ki je ostal v partizanskih rokah polna dva meseca. Napad- la je Nemce v Skornem, v šoštanju, potem pa spet juri- gala na železnice in mostove. Ena največjih akcij brigade je bil napad na tovarno usnja v Šoštanju, kjer je uničila postojanko žandarjev, iz skladišč pa je odpeljala težko na- ložene vozove usnja, iz katerih so naredili kdo ve koliko obutev ne samo za borce, temveč tudi za civilno prebival- stvo na osvobojenem ozemlju. Zgornja Savinjska dolina, zlasti pa Mozirje, Lepe nji- ve in Rečica so bili kraji, kjer je brigada domovala, pri- rejala niitinge. Počitki v teh vaseh in trgih niso bili nikoli dolgotrajni. Cez noč je brigada spet šla na pohod; v Sa- vinjsko dolino, v hribovje, ki jo obroblja, na koroško stran, na Pohorje, proti Rogaški Slatini, na Kozj"ansko. Z vsakega pohoda se je vračala z bogatejšim seznamom zmag, vedno se je vračala z novimi borci, saj je na šta- jerskem skozi njene bataljone šlo okoli 1800 novincev. Vojna se je z zimo bližala svojemu neizbežnemu kon cu. Toda še so šercerjevce čakali težki boji. V zimski ofenzivi na osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino so šer- cerjevci junaško branili vsako ped. Zlasti so vodili hude bitke z Vlasovci po visokem snegu na Mozirski planini. Drugo zimo je že šercerjeva brigada preživljala na Štajerskem. To zimo se je okupator zvijal v zadnjih krčUi, toda toliko bolj divji in krvoločen je bil. Nemci, ki so zgubljali bitko za bitko, so hoteli imeti prosto pot za umik svojih roparskih hord iz dežel, kjer so lahko priča- kovali kar najbolj natančen obračun, štajerska in Koroška sta bili v tem območju In partizanske enote v teh krajih so bile velik tm v peti švabom, jasno da tudi šercerjeva brigada, ki ni nikoli počivala ter udarjala tam, kjer je bil sovražnik najbolj občutljiv, -šercerjevci so opravljali svoj star, že toliko preiskušen in izurjen posel. S podvojeno močjo so minerci rušili komimikacije, pa naj je šlo za sa- vinjsko ali rogaško železnico, ali pa za glavno žilo Dunaj— Trst. Pred koncem vojne je brigada »Ljuba Šercerja« pre- stopilase verno mejo in prek Železne Kaple Šentvida vko- rakala v Celovec,- kjer je dočakala dan zmage na straži ob knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. To je samo nekaj mejnikov na poti Sercerjeve brigade na štajerskem in Koroškem. Brigada je bila šola 2.800 bor- cev, ki so šli skozi njene vrste, v brigadi se je izurilo mno- go partizanskih komandantov in komandirjev, komisarjev In političnih aktivistov. Po osvoboditvi Je brigada odšla v Novi Sad, njene tradicije pa danes hrani in naidaljuje eno- ta JLA v Vipavi na Primorskem blizu Notranjske, kjer je bila ustanovljena. J. KRAŠOVEC Kaj je razlog za razmišljanje? Celjski skupščinski zapisi Začnimo s tistimi, ki so imeli na tretji redni seji čla- nov obeh zborov celjske ob- činske skupščine, v petek, 8. t. m., največji delež, to je s predlogi komisije za volitve in imenovanja. SODNIKI OBČINSKEGA SODIŠČA — odborniki so po- trdili predlog o ponovnem imenovanju Zdenka Pavlina za predsednika občinskega sodišča, razen tega pa so ime- novali še devet sodnikov in to: Jelko Fink, Janeza Stoj- koviča. Vido Grafenauer, Bru- na Inkreta, Judito Trebar, Sonjo Moškon, Franca Nova- čana. Jelko Vertačnik in To- ma Petroviča. IMENOVANJE TOŽILCEV — člani obeh zborov skup- ščine občine Celje so se stri- njali s predlogom republiške- ga javnega tožilca, ki je po prvi reelekciji ponovno ime- noval za javnega tožilca v Celju Ivana Beleta, za na- mestnika javnega tožilca pa Anico Fidler. RAZPISI ZA NOVE DIREK- TORJE — Skupščina je ime- novala predstavnike javnosti v tri razpisne komisije za imenovanje direktorjev. To velja za celjski Zdravstveni dom, kjer -pričakujejo sko- rajšnjo upokojitev doseda- njega direktorja, zatem za Vulkanizacijo pa tudi za IFO, kjer poteče najdaljši možni rok prisilne uprave. ZA KOMANDIRJA postaje Ljudske milice v Celju so imenovali Jožeta Jelena, za njegovega namestnika pa Leopolda Ribiča. IMENOVALI so tudi akcij- ski odbor za zbiranje sred- stev za financiranje šol dru- ge stopnje, za njegovega pred- sednika pa podpredsednika skupščine, Jožeta Marolta. Kaže, da bo imel odbor pol- ne roke dela, saj nmogi ko- lektivi niso izpolnili obvezno- sti, ki bi jo morali. To sta- nje pa je dobilo svoj odmev še v posebni točki dnevnega reda, v kateri je tov. Marolt osvetlil stanje pa tudi izmi- kanja nekaterih kolektivov, da bi poravnali svoj delež za šole druge stopnje. Med- tem ko je pogodbo za sofi- nanciranje doslej podpisalo okoli 90 delovnih organizacij, jih je okoli 60, ki tega niso storili. Prav zaradi tega bo odbor posredoval informacijo o stanju financiranja šol dru- ge stopnje vsem delovnim or- ganizacijam, se zahvalil ti- stim, ki so svoj delež že iz- polnile in pozval one, ki tega niso napravili, da znova raz- pravljajo o položaju v šol- stvu in se odločijo za tisto, kar so dolžni napraviti tudi zaradi skupnih, lahko bi re- kli zakonitih dogovorov. Naj zaključimo zapise s tistim, kar se je zgodilo že na začetku seje in potem ne- kajkrat ponovilo. »Ne sliši- mo ... prosim glasneje ...« so bile opazke in pripombe odbornikov, ki so hoteli sle- diti besedam govornikov. Očitno je, da ozvočenje dvo- rane Narodnega doma ni v redu in da bo treba urediti tudi ta problem. Sicer se zna zgoditi, da bodo odborniki na ugotovitev: »Slišali ste po- ročilo, prosim za razpravo«, odgovorili: »Ne moremo raz- pravljati, ker poročila nismo slikali!« Ozvočenje je malen- kost, pa vendar za dober po- tek seje več kot nujno. M. B02IC Gospodinja o nečem globoko razmišlja. Kaj je bil razlog za to? Morda se ^e zamislila nad tem, ali bo krompirja dovolj za vso družino? Znabiti se ji zdi za kup dinarjev kup krompirja premajhen? Kje je še vsa ostala ozimnica in kurjava? Ali pa e problem mnogo manjši, recimo, kdo bo spravil krompir v klet? Eno pa vsekakor drži — krompir je lep. Spored prireditev Proslava 25. obletnice usta- novitve brigade »Ljuba šer- cerja« se bo začela že v so- boto 16. septembra. Ta dan bodo šolski otroci obiskali in okrasili grobnice padlih borcev in spomenika NOB. Po šofeh bodo spominske proslave, zvečer pa bodo na vrhovih po Koroški zagoreli kresovi. V nedeljo pričakuje Slo- venj Gradec svoje drage go- ste. Budnice bodo v vseh kra- jih od Dravograda do Kotel j. Večji del vsega prireditve- nega programa bo ix>tekal na športnem letališču v Turiški vasi jtižno od Slovenj Grad- ca. Tu bo ob 10 uri dopoldne zbor Šercerjevcev. Raport bivšemu komandantu Glavne- ga štaba Slovenije, predsed- niku GO ZB NOV in narod- nemu heroju Francu Lesko- šku- Luki bo predal prvi ko- mandant brigade Bojan Po- lak-Stjenka. Potem bo udele- žence pozdravil predsednik občinske skupščine Slovenj Gradec tovariš Jože Cerče. Borbe, proti vlogo SNOUB »LJuiba Šercerja« bo orisal komandant Bo,fan Polak-Stje- nka, T^to m bo govoril tudi narodni heroj Franc Lesko- gek-Luka. Pri kulturni prireditvi bo sodelovala godba iz Maribora in mladi pevci iz Slovenj Gradiča, ki pričakujejo, da bo- do partizanske koračnice za njihovimi mladimi grli pov- zeli tudi borci, nekoč tako znani in priljubljeni zaradi ubranega petja. Po »mitingu« bo še en' mi- ting, letalski namreč. Slovenj-' graški padalci bodo že po- prej skočili na kraj zborova- nja in prinesli venec, ki ga bo delegacija borcev odnesla k grobnici pri šmiklavžu, kjer je pokopan junak Lado Mau- ser-Ronko in še šestnajst padlih borcev. Po končanem letalskem mi- tingu bo partizanska veseli- ca, vmes pa bo aero-taksi o- pravljal polete nad bližnjo o- kolico, nad prizorišči bojev. Sporočeno nam je bilo, da bo zabaviščni prostor dobro založen in da bodo cene do- stopne za vsak žep. Proslava bo v vsakem vre- menu, kajti letališče ima do- volj velik hangar, v katerem je za to priložnost urejena tudi razstava o Šercerjevi brigadi od ustaffiovitve do konca vojne. NA KRATIC* KULTURA TUDI ^ KRAJEVNE SKUPNO STI Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZKPO vCg, Ijiu so predvsem obravnavali akcijo občinske skupščine da je treba tudi v krajevnih skupnostih posvetiti več pra štora kulturi. Letos je leto krajevnih skupnosti, ki so se sedaj ukvarjale v glavnem s komunalnimi deli. To pa je premalo in je v bodoč« potrebno več pozornosti po. svetiti tudi kulturi, ki ne sme biti za krajevne skup. nosti nekaj posebnega. Pra? tako se bodo o tem pogovo. rili z občinskim sindikalnim svetom. tv TAMBURAŠI V OSIJEKU Jutri zvečer bodo odpoto. vali tamburaši ŽPD France Prešeren na zvezni festival tamburaških orkestrov vC^i- jek. Orkester vodi Janko Ho čevar. Celjani so stalni go- stje zveznih festivalov, na katerih so vedno med naj- boljšimi, enkrat pa so celo zmagali. Ponovni nastop na zveznem festivalu je nagra. da za požrtvovalno delo pri- znanega ansambla. tv DOBRO ZALOŽENA TRŽNICA Celjska tržnica je vse dni v mesecu septembru dobro založena. Cene so posamez nim izdelkom ostale iste, kot v mesecu 'avgustu, le jajca so se podražila od 60 na 71) starih dinarjev. V primerja- vi z laiiskim letom pa so ce ne nižje predvsem pri sadju, ki ga je letos dovolj. Tako so jabolka od 100 do 200, vi- nogradniške breskve od lOO do 180, grozdje od 300 do 400 in lubenice od 100 do 150 di- narjev. Izredno veliko je pa- prike, katero prodajajo pro; dajalci iz drugih republik po po 100 do 150 dinarjev. Kme- tijski kombinat Žalec že ves teden prodaja bel savinjski krompir za ozimnice po 64 dinarjev za kilogram, če ga pripeljejo na dom, Je pa ce- na za dva dinarja višja. V ponedeljek Je začel s proda- Jo krompirja tudi Agropro met, kjer pa lahko dobite ki- logram krompirja že za 56 dinarjev. Na tržnici Je tudi nova stojnica, ki jo Je po- stavil Mirosan za prodajanje svojega sadja. Vsak dan pa je možno kupiti tudi lončar- ske in pletene izdelke. KNJIŽNICA NA SVETINI Občinski svet ZKPO je sklenil, da bo s svojimi sred; stvi pomagal pri ustanovitvi knjižnice na Svetini. V terti oddaljenem kraju so namre2 brez svoje knjižnice, ki naj bi imela prostore v šolskem poslopju. tv ZARADI REORGANIZACIJE upravnih služb pri skupščini občine Celje so odborniki po trdili imenovanje Ivana tauerja za načelnika. oddellJS za gospodarstvo in družben« službe ter Marjana Ašiča ^ načelnika oddelka za gradbe- ne in komvtnalne zadeve. Medtem ko so imenovanj« načelnika oddelka za splo^ ne zadeve odložili na poznej- ši čas, ostalih načehiikov P® ni bilo treba imenovati n® novo, ker tudi v organizacij' ni bilo sprememb. 6 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 še enkrat Makarska! ; .:.orski ferijalci se pri- ^ ijemo kritiki celjskih fe- ^cev na sestavek: »Kriti- ^ ^ Makarsko«, ki je bil ob- ^,ljen v CT 28. 7., vendar v j^joti ne odobravamo odgo- ^^ na to kritiko. Letovali v tretji izmeni in smo ^li priče raznim nepravilno^ ki so bile v letovišču j,.ran-Savinja. Nimamo na- mena posploševati posimSz- 0 spodrsljajev, ne smemo , se jim izogniti, ■'^aj navedemo samo nekaj, rerov, ki so nas vzpodbu- da E>odpremo mnenje fe- jjaicev iz Celja. 1. Menimo, da je Počitni- ška zvcza Jugoslavije družbsno vzgojna organizacija in da je njen namen tudi v tem, da seznanja mlade med seboj z običaji, problemi, kulturnimi in družbeno-političnimi udej- stvovanji; bega pa, žal, v le- tovišču nismo zapazili. To nam p>otrjujejo dogodki ob republiškem prazniku 22. ju- lija, ko je uprava letovišča povabila ferijalce, da se po konč .nem kulturnem progra- mu, ki so ga pripravili dija- ki ravenske gimnazije, udele- žijo tudi zabavnega dela pro- grama. Vabilu se je odzvalo le majhno število ferijalcev iz drugih republik. Pri tem pa smo bili priče raznim ne- umestnim, lahko rečemo prav nesramnim pripombam na ra- čun naše narodne glasbe kul- turnega programa in podob- no. Po vsem tem lahko sklepa, mo, da uprava ni dovolj po- skrbela za utrjevanje medse- bojnih odnosov. Ali so res krivi le slovenski ferijalci, ki se po mnenju uprave težko vključujejo v notranje živ- ljenje letovišča (glede na temperament, mladost in po- klicno strukturo). 2. Tudi v Kuhinji smo opa- zili nepravilnosti. Hrana je bila preveč enolična, čeprav je bila po zatrjevanju komi- sije dovolj kalorična. Glede higiene v kuhinji in vljudno- sti strežnega osebja pa je bo- lje, da se ne spuščamo t po- drobnosti. Vseeno naj ome- nimo značilen primer. Ce je ferijalec iz Slovenije prosil za dodaten obrok hrane, ga ni dobil, ker kuharici pač ni bil všeč. Ena od osebja je ce- lo spoznavala dekleta s svo- jimi prijatelji, če se dekle na njeno vabilo ni hdtelo od- zvati, JO je ob vsakem obro- ku ozm'erjala z nespodobnimi in neustreznimi izrazi. To se je ponavljalo dan za dnem. Tudi pri delitvi posteljnine so se pokazale razlike. Neka- ' teri so čakali v vrsti več ur, da so dobili šotor in postelj- nino, znanci članov uprave pa so prešli vrsto in si celo izbirali šotore. Ali lahko člani uprave po vsem navedenem še vedno tr- dijo, da ni bilo nepravilnosti v letovišču Goran-Savinja? Danica Bosilj tn ostali Šolske radijske postaje Šolske radijske postaje in glasne deske imajo precej- pomen za obveščanje mladega človeka v šoli. Za obo- je je značilno, da so name- njene izključno neliteramim irrstem, medtem ko so šol- ^ glasila večinoma literar- pega značaja in je le maj- cen odstotek takšnih, ki vse- bujejo še kaj drugega. Pomemben faktor je tudi jas, saj šolska glasila izhaja- jo občasno in obravnavajo jogodke, ki niso časovno ve- fttii, medtem ko je peri ra- dijskih postajah in oglasnih deskah drugače: hitrost in aktualnost sta elementa, ki Jajeta prednost šolskim ra- dijskim postajam. Za tal<.';no delo je potreben določen na- por in iznajdljivost tist->ga, !d oddajo ureja, kajti novi- ca je učinkovita le takrat, fco je aktualna, zanimiva, en- Iffatna. Gre torej za izredno lutro informiranje tistega me- dija, kateremu so šolska sredstva za obveščanje name- ajena. Vendar moramo pazi- ' i na razliko med radijskimi jKJstajami in oglasnimi de- iami Medtem, ko šolske ra- dijske postaje oddajajo naj- nujnejše oglase, obvestila in podobno, kar je v glavnem namenjeno vsem dijakom šo- le, pa mora oglasna deska predstavljati nadaljevanje šol- skega glasila. Biti mora pred- vsem — estetsko urejena — menjavanje obvestil mo- ra biti hitro — vse stvari, ki se dajo na oglasno desko, morajo bi- ti napisane kratko — na oglasnih deskah mora biti mnogo fotografij. Zavedati se moramo, da je oglasna deska prostor, preko katerega lahko hitro in učin- kovito obvestimo dijake o novicah, prireditvah, uspehih šolskih skupin itd. Vsekakor je vloga šolskih radijskih postaj in oglasnih desk večja kot vloga šolskih glasil. Vzrok je v tem, da so lite-arna glasila občasnega zna- čaja in so več ali manj od- visna od trenutne intuicije nekaterih literarnih ustvarjal- cev. Oglasne deske si lahko uredi vsaka šola, ker je to ceneje kot izdajanje literar- nega lista ali ureditev radij- ske postaje. Tudi ta zapis ni recept; je nekakšen napotek tistim, ki obveščajo ljudi. Le s svojim delom boste dopolnili ta se- stavek in tako dokazali nje- govo opravičenost. tv Prosta delovna mesta 1. IFA Celje, enega strugar- ja s poklicno šolo, brez prak- se, stanovanja ni. Enega rezr kalca s poklicno šolo, brez prakse, stanovanja ni. Enega kemotehnika ali galvanizerja ' s srednjo ali poklicno šolo in petletno pra- Icso, stanovanja ni. 2. Grajžl Ludvik, Celje, Te- harska 35, enega avtoelektri- čarja s poklicno šolo in eno- letno prakso, stanovanja ni. 3. Velenšek Mihael, Celje, Mariborska 48, enega elektro- inštalaterja s poklicno šolo, brez prakse, stanovanja ni. 4. Obrtm center »ZARJA«, Žalec, enega modelarja — kreatorja za delo v kon- fekciji, s pKJklicno šolo in triletno prakso, stano- vanja ni. Enega steklarja — brusilca s poklicno šolo, brez prakse, stanovanja ni. 5. Osnovna šola Petrovče, enega učitelja za razredni po- uk, s srednjo šolo, brez pra- kse, stanovanja ni. 6. šolski center za blagovni promet Brežice, enega pro- fesorja nemščine, z visoko izobrazbo in dveletno prakso, stanovanja ni. Enega diplomiranega eko- nomista ekonomsko analitske smeri, z višjo izobrazbo, brez prakse, stanovanja ni. 7. Mizarska produktivna za- čitničarje in planin- ce, ko . se bodo vračali z iz- letov, tekmovanj in pohodov. Načehiik MO PD Mavri Nagradna igra: MLADI IZBIRAJO ^Uredništvo Besede mladih v Celjskem tedniku bo z občinskim komitejem ZM ^v Celju in celjskim mla- dinskim klubom pripravilo nagradno igro za mlade. Vv PRIHODNJI ŠTEVILKI CELJSKEGA TEDNIKA NAGRADNA IGRA ZA MLADE. Na mladinski strani CT bomo objavljali določeno število imen pevcev, gledaliških igralcev, književnikov, filmskih igralcev, športnikov, književnih in glasbenih del, filmov in podobno. Izmed desetih pevcev, katerih imena bodo objavljena v prihodnji številki CT, boste lahko izbrali tistega, ki vam je najbolj priljubljen. Na dopisnico boste napisali njegovo ime in utemeljili, zakaj ste izbrali ravno njega, nato pa dopisnico po- slali na naslov: Uredništvo Celjskega tednika (za Be- sedo mladih) Celje, Gregorčičeva 5. (p.p. 161). Za tri udeležence nagradne igre so pripravljene nagrade. Žre- banje bo vsakih štirinajst dni v celjskem mladinskem klubu, po žrebanju pa bo zabavni večer. Imena izžre- banih bomo objavili v Besedi mladih, nagrade pa bodo lahko dvignili neposredno po žrebanju v mladinskem klubu. Dan žrebanja bomo objavili v prihodnji števUki CT, prav tako pa vse ostale podrobnosti v zvezi z na- gradno ig^ro. NE POZABITE! V PRIHODNJI ŠTEVILKI CEUSKE- GA TEDNIKA NAGRADNA IGRA: MLADI IZBIRAJO. Franci Golob Star je osemnajst letin je brez zaposlitve. »Kako to, da si ostal brez zaposlitve?« — V celjski Zlatarni sem delal kot pomožni zlatar. Tri mesece sem bil kurir, potem pa sem začel izde- lovati drobno bižuterijo. Zaposlen sem bil za do- ločen čas, pogodbo s pod- jetjem pa sem obnavljal vsake tri mesece. Tako je bilo več kot eno leto, se- daj pa me v podjetju ne potrebujejo več. Vendar nisem edini; sedem nas je. Izdelke, ki smo jih iz- delovali je Zlatarna slabo prodajala. . »Prav gotovo ti ni vse- eno, da si ostal brez de- la?« — Glede finančnega sta- nja podjetja nas res ne bi bilo treba postaviti na cesto. Sicer pa tudi delav- ski svet ni bil enoten gle- de te odločitve. »Si bil zadovoljen z de- lom?« — Delo mi je bilo všeč in ga nisem zanemarjal. Zelo rad bi postal zlatar in izkoristil bom vsako možnost, da bom prišel nazaj v Zlatarno. »Zakaj mladi v današ- njem času tako težko do- bijo zaposlitev?« — Eden izmed vzrokov je nedvomno tudi ta, da mnogi upokojenci, ki ima- jo lepo pokojnino, še ve- dno honorarno delajo. Tu- di v Zlatarni je nekaj ta- kih. »Ka] meniš o mladinski organizaciji v Zlatarni?« — Mladinska organizaci- ja deln zelo dobro. Neko- liko tudi zaradi prizadev- nega predsednika Antona Tometa. Prirejajo sestan- ke, izlete, športna tekmo- vanja in podobno. Ko so me odpustili iz podjetja, se o tem nisem posveto- val v svoji mladinski or- ganizaciji, V njej so tako sami vajenci; nobenega »asa« ni med njimi, zato dvomim, da bi mi lahko pomagali. »Kako mnenje imaš o dolgolascih?« — To je zame huliganst- vo. Menim, da dolgolasci ne spadajo v družbo mla- dih. Dolge lase nosijo za to, da bi opozorili druž- bo nase. Hočejo se afirmi- rati, vendar na neprime- ren . način. »Kaj pa misliš o mim krilih?« — Lepo je pogledati bit- ja v mini krilih. Kot mod- ni krik krila niso napač- na, slabo je le to, da fantje mislijo o dekletih z mini krili drugače kot o tistih z daljšimi. »Ker nisi nikjer zapo- slen, imaš gotovo dovoli prostega časa. Kako ga iz- koriščaš?« — Največkrat razmiš- ljam o neljubi usodi, ki me je doletela, vendar se skušam tudi razvedriti Hodim v kino in sem član strelske družine TEMPO »Katere so tvoje želje za prihodnost?« — Zelja vsakega mlade ga človeka je, da najde smisel življenja in razu- mevanja v družbi. Rad bi se izučil za zlatarja in do- bro opravljal svoj poklic. V. Vidmar Msisii MLADIH 7 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 v ZVEZO KOMUNISTOV VKLJUČITI NOVE, MLAJŠE NAPREDNE LJUDI Poziv ObK ZKS Zagorje Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov v Zagorju ob Savi so ugo- tavljali, da je treba Zvezo komunistov pomladiti oziro- ma sprejeti v njene vrste no- ve kadre, saj brez tega ne bo mogoča temeljita vsebin ska preosnova Zveze komu- nistov. Konferenca je med drugim postavila tudi zahte- vo, da je treba na širši os- novi omogočiti sprejem v Zve zo komunistov in nenehno ustvarjati pogoje, da se bo- do v vrste Zveze komunistov vključili novi, napredni, mlajši ljudje. Ker je ugotovljeno, da so v nekaterih organizacijah Zveze komunistov uveljavlja- li zelo zahtevne pogoje za sprejem, posebej še za mla- de, in v želji, da se omogo- či zlasti vključevanje mlade generacije, kot idejno zelo razgibane množice, ki bi lah- ko precej pripomogla k na- daljnjemu razvoju celotne naše samoupravljavske druž- be in organizacije Zveze ko- munistov, je naslovil te dni sekretariat Občinske konfe- rence ZKS Zagorje ob Savi ta-le poziv naprednim silam — delovnim ljudem, mladini in inteligenci za vključitev v organizacijo Zveze komuni- stov. »Sekretariat Občinske kon- ference ZKS Zagorje ob Sa vi vabi napredne občane — delavce, mladino in inteli genco, da se vključijo v Zve zo komunistov, v organiza- cijo, ki se bori za samoup- ravljanje delovnih ljudi, za osebno svobodo, za boljše delovne pogoje in standard delovnih ljudi. Zveza komu- nistov je organizacija aktiv- nih, odgovornih družbeno političnih delavcev, zaradi f:esar vstopajo delovni ljud- je v organizacijo zato, ker želijo kot zavestna sila še naprej razvijati naš sociali- stični družbeni sistem in za- gotoviti izvajanje načel, spre- jetih s programom Zveze ko- munistov Jugoslavije in z ustavo. V Zvezo komunistov vsto- pajo napredni delavni ljud- je, mladina in inteligenca iz prepričanja, da bodo s svo- jim delovanjem pomagali preobraziti svet in da bodo našli tudi nove možnosti za oblikovanje lastne osebnosti. Z vstopom v Zvezo komu- nistov bodo mnogo bolj or- ganizirano in poglobljeno spremljali družbene pojave ter se širše seznanjali z do- gajanji. Prav zato, ker se bodo priključili organizaciji ZK, kjer bodo srečali mno- go izkušenih tovarišev, bodo lahko v prihodnje mnogo hi- treje in tudi mnogo bolj vse- stransko razvijali svojo ose- bnost, poglobljeno bodo širi- li obzorje in ustvarjalno so- delovali v družbenem življe- nju in snovanju. Člani Zveze komimistov. Socialistične zveze. Zveze sindikatov. Zveze združenj borcev. Zveze mladine, čla- ni samoupravnih organov, proizivajalci iz Zagorja ob Savi, tudi vi predlagajte za sprejem v Zvezo komunistov najmarljivejše delavce iz va- še delovne organizacije, pri- zadevne samoupravijalce *er aktivne člane družbenih or- ganizacij in društev.« Hrastničani pravijo, da bi ne imeli nič proti, če bi se kdo potrudil in naredil še dobra dva metra ograje pri spodnjem mostu. Zelenica od trgovine do mostu je lepo ograjen, toda od stopnišča do ograje mostu je vrzel, skozi katero se je baje nekaj večernih peščev skotrljalo v globino. Ta del je zdaj še toliko bolj nevaren, ker tudi cestna razsvetljava ne sveti vsak večer. VRNITEV OBISKA PEVCEM ZBORA »TEMELKO NENKOV« IZ PERNIKA „Slavček" v Bolgariji Mešani pevski zbor »Slav- ček« delavsko prosvetnega društva Svobode — Center Trbovlje je bil ustanovljen pred osemnajstimi leti in sodi med tiste zbore pri nas, ki so začeli širiti slovensko, delavsko, rudarsko in parti- zansko pesem med delavni- mi ljudmi, in to s prireja- njem številnih samostojnih koncertov, z nastopanji na proslavah ter z gostovanji. Pevci iz Trbovelj imajo prijateljske stike posebej še s pevci iz Bolgarije. Pred le- ti so v Trbovljah gostovali mladi pevci »Bodre smjane« iz Sofije, lani pa pevski zbor »Temelko Nenkov« iz Pemi- ka, znanega rudarskega in revolucionarnega središča Bolgarije. Pevci zborov »Te- melko Nenkov« in »Slavček« so ob tej priložnosti skleni- li, da bodo v prihodnje še tesneje sodelovali. Lani so ob obisku v Slo- veniji člani pevskega zbora »Temelko Nenkov« nastopali v Trbovljah, Zagorju ob Sa- vi, Ljubljani in Crikvenici; Trboveljčani pa so bolgarske goste popeljali tudi na "ba- lo našega jadranskega mor- ja. V drugi polovici septemb- ra pa bo mešani pevski zbor »Slavček« vrnil obisk pev- cem iz Bolgarije. Na pot poj- de sedemdeset trboveljskih pevcev in pevk, kot računa- jo, 15. septembra in bodo gostje sindikalnega kulturne- ga doma rudarjev v Perniku, v okviru katerega deluje tu. di pevski zbor »Temelko Ne- nkov«. Najprej bodo Trbove- ljčani nastopili v Perniku, sledili pa bodo koncerti Sofiji, Vami in Tobuhinu; med bivanjem v Perniku bo Trboveljčane sprejel tudi pre. dsednik tamkajšnjega Mest- nega sveta, ogledali pa si t:>do še črno morje. V do- movino se bodo pevci trbo- veljskega »Slavčka« vrnili 23, septembra. Pevci in pevke iz Trbovelj bodo prebivalcem Pernika, Sofije, Varne in Tolbuhina, prijateljem lepega petja, predstavili sllovensko ter ju- goslovansko narodno, umet no in delavsko pesem. Pred stavili jim bodo del bogate kulturne zakladnice naše ož- je in širše domovine ter po- globili prijateljske stike med prebivalci Jugoslavije in Bol- garije. Bližnje gostovanje sedem- desetih pevcev in pevk me- šanega pevskega zbora »Slav- ček« iz Trbovelj v Bolgariji so omogočile nekatere delov- ne organizacije iz Trbovelj. — nk Lepe možnosti Za pocenitev nekaterih u^rug V gradbeništvu Pred kratkim sta rudnik rjavega premoga in gradbe- no podjetje v Zagorju usta- novila skupen obrat za izde- lovanje betonskih zidakov. Hkrati sta podjetji podpisali ustrezno pogodbo o medse- bojnem poslovnem sodelo- vanju. Rudnik rjavega pre- moga bo nudil novemu ob- ratu pesek iz svojega kam- noloma; med drugim je op ravil tudi dela pri betonar- ni, gradbeno podjetje pa je kupilo sodoben stroj za pro- izvodnjo oblikovancev. Betonski oblikovanci niso novost v gradbeništvu, niti v rudnikih. Prednosti uporabe teh zidakov so predvsem v pocenitvi gradnje objektov oziroma stanovanj. Vendar so bili doslej oblikovanci razmeroma dragi. Cena zida ku velikosti 40 x 25 x 20 cm je dosegla nad 220 SD. Proizvodnja je bila ročna in združena z velikimi fizični- mi napori. Z nakupom stroja so aane možnosti za poveča- no m cenejšo proizvodnjo. Za ilustracijo naj povemo, da 60 doslej v starem, pri- mi Li vnem obratu v Kisovcu izdelali v osmih urah okoli 500 zidakov. Stroj pa omo- goča, da v eni sami uri pro- izvedejo 500 oblikovancev. Spričo tega računajo, da se bo cena obiikovanou zniža- la največ na 180 do 170 SD. Glede na to je seveda mo- goče pričakovati znižanje stroškov tako v gradbenem podjetju kot v rudniku, kjer potrebujejo zidake v jami in za nekatere druge namene. Sicer je novoustanovljeni in- dustrijski obrat šele zametek podjetja, v katerem bodo iz- delovali še nekatere druge gradbene elemente. Prezgo- daj bi bilo govoriti o načrtih, ni pa nobenega dvoma, da bo še en novi stroj za proiz- vodnjo prednapetega betona omogočil nadaljnje zniževa- nje stroškov v gradbeništvu. To je po vsej verjetnosti naj- bolj pomembno in vredno vse pozornosti. INTENZVNA DEJAVNOST RK V ZAGORJU PLEMENITI DAR V dejavnosti občinskega odbora Rdečega križa v Za- gorju odkrivamo veliko in- tenzivnost. Govorimo lahko o uspešni realizaciji progra- ma, ki so si ga določili. Med mnoge uspehe njihovega de la lahko prištejemo tudi zdravstveno prosvetljevanje mladih, saj so doslej z 80- urnimi tečaji prve pomoči omogočili, da je v delovnih organizacijah zagorske obči- ne kar 42 ljudi z zaianjem efektnega nudenja prve po- moči. To so uresničili v do- sedanjih treh tečajih, pripra- vljajo pa še četrti tovrsten tečaj. Prav tako so dosegli lepe usF>ehe tudi v dejavnosti pod mladkarjev; v zadnjem ča- su Pa so se še bolj intenziv- no lotili krvodajalskih akcij. Občinski odbor RK bo or- agniziral v zagorskem zdrav- stvenem domu 14. in 15. tembra krvodajalsko akcijo, v kateri naj bi po programu darovalo kri okoli 400 daro- valcev in skoraj toliko se jih je že tudi prijavilo. Med naj- aktivnejše sodi krajevna or- ganizacija RK v Kisovcu, kjer je bilo letos še posebej veliko prijavljencev iz doma rudarskega šolskega centra, sledi še krajevna organizSr cija Senožeti (stoodstotno realizirala predvidevanja od- vzema krvi), zadovoljiv od- ziv je bil tudi v tovarni ele- ktroporcelana Izlake, podob- no v obrtnem servisu Zagor- je in drugih delovnih kolek- tivih. Očitno je, da si v ne katerih delovnih organizaci- jah sindikalne podružnice dejansko mnogo prizadevajo za tovrstne uspešne realiza- cije in se zavedajo pomemb- nosti krvodajalskih akcij, drugje pa je spet manj pri- zadevanj. Tokrat lahko pred- videvamo, da bo akcija us- pešna. Ahilova peta njihove de- javnosti nasploh je pomanj- kanje denarja, saj so bila pri mnogih akcijah potreb- na številna prepričevanja, da so jih lahko zadovoljivo re- šil. A že zdaj se pripravljajo na teden boja proti tuberko- lozi, ki bo od 24. do 30. sep- tembra. Posebna komisija je že izdelala ustrezen prog- ram. (rap) PRESKRBA Z OZIMNICO V TRBOVLJAH Letos nižje cene z vsakim dnem smo bližje jeseni, ;:alo su tbudi v trboveljskih družinah vse pogoste j'' pogovori o ozimnici, predvsem še o tem, kolika je bo treba kupiti in koliko bo vse to tudi ve Ijalo. In kako je v Trbovljah pravzaprav poskrbljeno za ozimnico? Prijave za naku- pe so dalj časa zbirali v po- slovalnicah specializiranega trgovskega p(^jetja »Vita- minka« ter tudi v prodajal- nah trgovskega podjetja : ^r- vi Junij«, Po zatrdilih pred- stavnikov obeh podjetij bo ozimnice dovolj in tudi z kakovost — kot zatrjujejo v obeh podjetjih — ne bi sme- lo biti pritožb, škoda je sa- mo, da na primer pri trgov- skem podjetju »Prvi junij«, ob sprejemanju prijav za ozimnico še niso vedeli, kak- šne bodo cene. V trgovskem podjetju »Vi- taminka«, specializiranem Za prodajo sadja in zelenja ve, zatrjujejo, da bo letos ozimnica ves čas precej ce- nejša kot lani. Krompirja, vrste cvetnik, bo »Vitamin- ka« preskrbela okrog 400 ton, in sicer od kmetijskega kom- binata 2alec in kmetijske za- druge Mozirje. Krompir bo 10 Sdin cenejši pri kilogra- mu kot lani, prodajna c na pa ne bo večja kot 70 Sdin. Pri »Vitaminki« zagotavlja- jo, da bo dosti tudi zelja, jabolk, paprike in drugih kmetijskih pridelkov, ki so- dijo k ozimnici. Zelja, na primer, bodo pripeljali v Tr- bovlje okrog 120 ton, kilo- gram ne bo dražji kot 40 starih din. Jabolk bo na vo- ljo 100 ton, prodajali jih bo- do po 150 do 200 Sdin kilo- gram. Zadosti je tudi papri- ke za vlaganje, saj imajo pri »Vitaminki« sklenjene pogod- be za dobavo kar 120 ton pa- prike. Trboveljčanom se, kot je mogoče ugotoviti, ni treba bati, da bi ostali brez ozim- nice, ali pa, da bi bile cene višje kot v drugih industrij- skih središčih pri nas. Upaj- mo, da v resnici tudi ne bo pritožb nad kakovostjo. — nk RAZŠIRITEV PROIZVODNJE V CEMENTARNI NOVA PEČ Delavski svet Cementarne Trbovlje je na zadnji seji razpravljal o razširitvi zmog- ljivosti tovarne. Odločili so se za gradnjo nove 1.000 ton- ske peči za proizvodnje ce- menta na suhi postopek. Ta prehod omogočajo no- vo nahajaliče laporja na Pleskem, v katerem je pre- cej manj vlage, kot je je bi- lo v laporju iz pridobivali- šča Vasle in nove sodobne naprave za homogenizacijo surove moke. Prednost su- hega postopka v proizvodnji cementa je predvsem v zma- njšani porabi premoga, saj ga bodo pri tem postopku letno porabili približno 30 tisoč ton manj. s čimer bodo prihranili okrog 175 mihjo- nov starih dinarjev. Zgraditev nove 1.000 ton- ske peči v Cementarni Tr- bovlje bo veljala okrog 12 milijard Sdin. Trboveljski cementarji bi zbrali letno v ta namen okrog 800 milijo- nov Sdin, nekaj bi dala dru- žba, nekaj pa banke. Trbo- veljčani računajo tudi z možnostjo, da bi cementar- ne zdniževale prosta sred- stva v posebnem skladu, na- menjenem za sofinanciranje rekonstrukcije jugoslovan- skih cementarn. Tako bi naj- hitreje rekonstruirali cemen- tarne in zagotovili zadostne količine cementa za potrebe na domačem tržišču. Prav zdaj se dogovarjajo s pred- stavniki drugih cementarn o združevanju prostega denar- ja. PRESENEČENJE! CELOTNI UVOZNI PROGRAM V NOVI PRODAJALNI „AVTO CELJE" — osebni avtomobil znamke RENAUT^T in ALFA ROMEO — motorne kosilnice italijanske proizvodnje BERTOLINI — sobne peči na plinsko olje znamke GIBO — pralni stroji CASTOR, RELAX in CASTOR — RADE KONCAR — avtoradio in televizorji AVTOVOX INFORMACIJE LJUBLJANSKA 11, TELEFON 21-80 NE HITITE Z NAKUPOM: POPREJ Si OGLEJTE PONUDBO »AVTO CELJA«. 8 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 RAZŠIRJENA SEJA ObK ZMS V ZAGORJU PRED KONFERENCO Dogodek tedna: ali naj ukinemo mladinski klub? Ob nedavnem obisku predsednika republike Jo- ^ J Broza Tita v Zasavju, so bili v Hrastniku žalo- ker jih maršal ni utegnil obiskati. Toda oblju- jil jim je. da jih bo obiskal prihodnje leto in je svoje ^])ljubo potrdil z vpisom v hrastniško spominsko pijigo- Z besedami »mnogo uspehov« je tovariš Tito ^rda mislil tudi na zasavske ceste, saj je bilo nje- govo potovanje iz Savinjske mimo Partizanskih Vr- lov v Zasavje precej pretresljivo. Upajmo, da bo ob ^ v Zasavju s cestami precej boljše. Prejšnji četrtek dopoldne so se mudili v Zagorju čla- ni Centralnega komiteja ZMS Viki Musar, Milena Ofco in Ciril Urek, ki so skup no z nekaterimi člani občin- skega komiteja ZMS obiska- li mladinske aktive v čem- šeniku, tovarni elektroporce- lana v Izlakah in v TEVE »Varnost«. Namen teh obi- skov je bil, da se člani CK ZMS seznanijo z delom za- gorskih aktivov, možnostmi za uspešno delo nasploh, pri- pravami na konference akti- vov z delovnimi programi, kadrovskimi vprašanji, pro- stori, problematiko nezaposle- nosti in podobnimi vprašanji. Popoldne pa Je občinski komite ZMS Zagorje pripra- vil tudi razširjeno sejo (pri- sostvovali so ji tudi člani CK ZMS), na kateri so ob- ravnavali priprave na red- ee letne konference aktivov in občinsko konferenco, vprašanje mladinskega klu- ba v Zagorju, problem za- poslovanja mladih in podob- no. Konference aktivov bodo predvidoma zaključene v mesecu septembru in začet- ku oktobra, medtem ko bo sama občinska konferenca 20. oktobra. Ugotovili so, da imajo aktivi vrsto kadrov- skih težav. Ker bodo t di na sami občinski konferenci precej razpravljali o zapos- lovanju mladih, so sklenili, da morajo izdelati podrob- nejše analize o tem vpraša- nju. Konference aktivov naj nadalje nakažejo poleg osta- le problematike tudi vpra- šanja izobraževanja, vključe- vanja mladih v samouprav- ljanje in neposredno v proiz- vodne odnose v delovnih ko- lektivih in podobno. Ko so razpravljali o mla- dinskem klubu, bi dejansko lahko zaključili, da se ?"jno- go mladih v različnih krajih Slovenije bori za svoj pro- stor — mladinski klub. Kot se je izkazalo, pa je v Za- gorju povsem drugače. Klub obstaja že dve leti, je If^po opremljen in razpolaga z mnogimi rekviziti za rekre- acijo, ugotovili pa so, da za- radi nepravega pristopa ni in ni zaživel,, kot bi moral. V zimskem času so bili v njem le trije plesi in enkrat tedensko plesne vaje, sicer pa je klub životaril dokaj neorganizirano. Prostori so last športnega društva Pro- letarec in zanje plačuje ko- mite najemnino, precej čud- no pa sta izzveneli varianti, ali naj klub ostane, ali da ga ukinejo (!). Menda ob tem ni odveč ugotovitev, da klub v Zagorju doslej ni za- živel, ostal je le glavobol mladinskim funkcionarjem, ki zanj ne najdejo rešitve. Tako je vsaj kazalo. Končno so le zaključili po daljši razpravi, da je treba organizirati kakšne progra- me, da bi s tem privabili mlade v »njihov mladinski klub«. Potem, ko so člani mladinske osnovne organiza- cije ZK, ki so tudi prisost> vovali seji, zagotovili, da bodo pripomogli do teh pro- gramov, je bil zapleten gor dijski vozel le r^n. Mla- dinski klub torej ostane, v kratkem pa se bo sestal tu- di sekretariat in posebna skupina, odgovorna za delo kluba v prihodnje. Ugotovili so še, da so pri- prave na konferenco aktivov v polnem teku, pred samo občinsko konferenco pa bo- do pripravili še športna te- kmovanja med aktivi in šo- lami na področju zagorske občine. (rap) Salobir zmagovalec Na velikih mednarodnih ce- stnih hitrostnih motornih dir- kah za »Nagrado Gorice 67« in »Nagrado treh pokrajin« je sodeloval tudi član celj- skega AMD šlander Norbert Salobir, ki je zmagal v tek- movanju prikolic do 1000 ccm. Njegov sovoznik je bil Arčan. ZASAVSKI VESTNIK BO DOBIL NADOMESTILO Zasavski tednik že nekaj mesecev piše- mo v našem listu o dogod- kih ter življenju v Zasav- ju in četudi doslej ni bilo vselej toliko prostora, da bi zapisali vse, je vendar- le že precej naročnikov našega lista v občinah Hrastnik, Trbovlje in Za- gorje ob Savi. Prejšnji teden je naša redakcija z nekdanjimi so- delavci Zasavskega vestni- ka in zdajšnjimi dopisniki iz Zasavja izoblikovala za- metek nove zasavske re- dakcije CT. Takšna oblika sodelovanja bo v bližnji prihodnosti zagotovila, da bomo mogli na treh in pol straneh našega lista 2ares dovolj podrobno in- formirati prebivalce vseh treh občin o najbolj po- membnih dogajanjih na njihovem območju. Se posebej mikavna ob- lika takega sodelovanja bo tudi v tem, da bodo bralci mimo problemov in doga- janj v svojih krajih zve- deli tudi marsikaj zani- mivega iz sosednjih ob- čin. Svojevrstnost takega lokalnega tiska očituje ne- dvomne prednosti in za- tegadelj pričakujemo, da bo poslej zanimanje za naš hst še večje, kakor je bilo doslej. Najkasneje 5. oktobra letos bo dobilo Zasavje v našem listu tri in pol strani prostora, ki ga bo- do izpolnjevali dopisniki iz posameznih občin. Da bi to sodelovanje še bolj izpopolnili, vabimo tudi vse tiste, ki bi radi sode- lovali, a jih nismo doslej odkrili, naj se pismeno ali osebno javijo našemu uredništvu. VINKO ŽELEZNIK, DELOVODJA SGP ZASAVJE V TRBOVLJAH TUDI REKORDER TOLIKIM DRUŽINAM JE ZGRADIL NOVA STANOVANJA Srečali smo ga pri trbo- veljski bolnišnici, kjer s svo- jo skupino dograjuje kotlar- no. Ta bo poslej ogrevala ves zdajšnji in dograjeni del bol- nišnice. — Kaj ste gradili pred tem? • Naselje na Kešetovem. Razen dveh stanovanjskih Mokov je celotno naselje de- lo moje skupine. — Pravijo, da ste zgra- dili naselje razmero- ma hitro? • To je resnica. Stolpnico *no od kletne plošče dogra- "•ili v devetih mesecih. Prav toliko časa smo gradili tri Stolpiče, dva sta bila po de- •stih mesecih vseljiva, eden Pa pod streho. Zadnji stolpič ^0 gradili samo pet mese- '^v. Manka mu samo še fa- ^ in pleskanje. — Zakaj vam uspevajo tako hitre gradnje? • Predvsem bi lahko rekel, ^ je veliko vredna izbrana " prizadevna skupina, kakrš- ^ je moja. S fanti delam že ®lgo časa in z njimi se ču- jovito razumem. Od časa do ^a pride v skupino tudi kdo ^ novo, a tisti, ki niso do- ''^Ij resni in prizadevni, ne i^stanejo dolgo. Seveda je po- 'S dobrih ljudi za uspešno ''^jo potrebna tudi sodob- ^ mehanizacija. Pred grad- pa je potrebno, da je vse ^bno pripravljeno, kajti ®jbolj pogosti zastoji nasta- nejo, če ni na gradbišču pra- vočasno potrebneg*a materiala. — Koliko časa ste že pri podjetju? % Pri splošnem gradbenem podjetju Zasavje sem že se- demnajst let. V tem času se je že marsikaj spremenilo, mnogi so tudi odšli, prišU so drugi. — Kaj in kje ste v tem času delali? % Razen dveh let, ko sem delal v Hrastniku, sem bil ves čas na raznih gradbiščih v Trbovljah. Sodeloval sem še pri gradnjah v stari ter- moelektrarni, pri regulaciji potokov od Cementarne do Sušnice, upravno poslopje Metalije, Tapetništvo, skladi- šče žita, četvorček strojne to- varne in še drugod. — Tolikim ljudem ste zgradili stanovanja, kaj pa sami? 9 Pred nedavnim sem si zgradil hišo, tam zgoraj na hribu. Skromno in umirjeno pri- poveduje Vinko Železnik o svojem delu, vendar je po- nosen na uspehe svoje sku- pine in svojega podjetja. Rad pristavi, kje vse gradijo še njegovi tovariši. Tudi pri njih se bomo še kaj zglasili. H. SAVODNIK SKUPŠČINA HRASTNIK JE SPREJELA ODLOK Osebni dohodki pri zasebnikih Na zadnji seji je občinska skupščina v Hrastniku spre- jela odlok o najnižjih oseb- nih dohodkih delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. V odloku je rečeno, da mo- rajo imeti delavci pri zaseb nikih v povprečju enake ose- bne dohodke, kakor jih ima- jo delavci v enakih ali sorod- nik poklicih v družbeni de- javnosti. V primerih, kjer bi ne mogli določati minimalnega osebnega dohodka z delavci ali poklici v družbenem sek- torju, pa so v odloku dolo- čili najmanjše osebne dohod- ke za nekatere poklice. Po tem naj bi imeli: čevljar 700 (VK), 550 (K) in 350 (NK); radiomehanik 950 — 800 — 350; plastičar 850 — 700 — 350; avtopre voznik 1.100 (VK) in 900 (K). Za gospodinjske pomočni- ce so določili 200, za gospo- darske pomočnike pa 350 no- vih dinarjev najmanjšega osebnega dohodka. V istem odloku so določili, da ne sme imeti manjših osebnih dohodkov delavec, ki preje- ma plačilo tudi v naravi fstanovanje, hrana ali" obo- je). VSAK MESEC NOV MEDNARODNI DANCING PROGRAM ob 23. uri, razen v petek ZA DOMAČINE, IZLETNI- KE, POSAMEZNIKE IN SKUPINE HOTEL CELEIA v Celju ob glavni cesti MED HRASTNIKOM IN TRBOVLJAMI CESTA OB SAVI ZAPRTA Preusmerjen promet Mnogim uporabnikom ceste ob Savi med Hrastnikom in Trbovljami se je izpolnila pred dnevi dolgoletna želja, da bi kmalu lahko vozili pK) modernizirani «esti. Termoe- lektrarna Trbovlje, občinska skupščina Hrastnik in re- publiški cestni sklad bodo skupno prispevali tristo mili- jonov starih dinarjev za ureditev ceste. Zaradi posebno težavnih delovnih pogojev ob moder- nizaciji te ceste so izvajalci odločili, da zapro promet v času, ko bodo širili cestišče, saj bi bil promet v ožinah ob natrpanem cestišču z zemljo, kamenjem in mehanizacijo sila nevaren. Promet so morali preusmeriti po cesti rez Katarino, ki pa je tudi ozka in je zaradi tega nujno, da je odprta samo v časovnih presledkih le v eni smeri. Iz Hrastnika v Trbovlje je čas vožnje dovoljen: od ure do ure 0,00 0,15 1,30 1,45 3,00 3,15 4,30 4,45 6,00 6,15 7,30 7,45 9,00 9,15 10,30 10,45 12,00 12,15 13,30 13,45 15,00 15,15 16,30 16,45 18,00 18,15 19,30 1945 21,00 ' 21,15 22,30 22,45 Kljub navidezni zapletenosti je tudi na vrhu opozorilo oziroma časovna zapora, ki pa je v resnici uravnana z obema spodnjima zapK)rama, a je potrebna zaradi stranske vpadnice iz Podmeje. Z vrha proti Trbovljam je dovoljena vožnja v času: od ure do ure 0,10 0,25 1,40 1,55 3,10 3,25 4,40 4,25 6,10 6,25 7,40 7,55 9,10 9,25 10,40 10,55 12,10 12,25 13,40 13,55 15,10 15,25 16,40 16,55 18,10 18,25 19,40 19,55 21,10 21,25 22,40 22 ..55 Iz Trbovelj proti Hrastniku je dovoljen čas vožnje: od ure o ure 0,45 1,00 2,15 2,30 3,45 4,00 5,15 5,30 6,45 7,00 8,15 8,30 9,45 10,00 11,15 11,30 12,45 13,00 14,15 14,30 15,45 16,00 17,15 17,30 18,45 19,00 20,15 20,30 21,45 22,00 23,15 23,30 Z vrha proti Hrastniku pa je dovoljena vožnja v času: od ure do ure 0,55 1,10 2,25 2,40 3,55 4,10 5,25 5,40 6,55 7,10 8,25 8,40 9,55 10,10 11,25 11,40 12,55 13,10 14,25 14,40 15,55 16,10 17,25 17,40 18,55 19,10 20,25 20,40 21,55 22,10 23,25 23,40 Morebitna zadrega je izključena, kajti čakanje je ijub vsemu dosti bolj varno, kakor bi bilo srečavanje na ozki ovinkasti cesti. Toda v času, ko je cesta odprta, gre res nezmotno. Na slabših delih so te dni cesto še posuli in jo tako uredili, da bo do nadaljnjega sp>osobna prenesti večjo obremenitev. Ta rešitev res ni najbolj ugodna, vendar je edina mož- na in tudi nujna, če želijo izvajalci uresničiti moderniza- cijo ceste ob Savi do dneva republike. 9 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 Od cest do domačih klobas (da o vinu niti ne govorimo) Čuden naslov za resne stvari. V gostilni »Pri Guter- ju« se tega dobro zavedajo. Kljub temu, da so takore- koč odrezani od sveta, so že vseeno dobro znani daleč naokrog. Ceste, ki so največ- ji problem šmarske občine, tudi Guterju nagajajo. Cest- nega prahu imajo tujci kma- lu dosti in ni jim veliko do tega, da bi se lovili po pra- hasti zavesi. »če bi iiheli vsaj ceste dobro urejene, bi bilo mno- go bolje,« je ugotavljala Gu- terjeva »ta mlada«. Tako se nas pa izogibajo. Raje gredo tja, kjer so lepe ceste. Sicer se ne morem pritože- vati, da nam gre slabo, ven- dar če bi bile ceste, po- tem ...« Da, če bi bile ceste. Saj ceste navsezadnje so, toda kakšne. Luknje, luknjice, prah, kamenje — to so se- stavni deli 50 kilometrov cest II. reda na šmarskem področju. Po mestu ali vasi še potegnejo asfalt, povezave med p>osameznimi kraji pa ni. Tako se gremo prašni tu- rizem v letu turizma, ko ho- čemo čim več j emu številu tujcev pokazati lepote naše domovine. Škoda, da te le- pote zbledijo ob stvareh, ki ti žre j o živce, da nemočen ponavljaš nekaj tistih besed. Za katere je v pravopisu oznaka »neprimerne«. »V začetku sem delala v tovarni, zdaj pa se ne bi več vrnila. Saj je lepo, ko si po osmih urah prost, v gostin- stvu pa si skoraj 20 ur na nogah, vendar je tudi tu le- po. Dela je preveč, saj ga nikoli ne zma.njka. Malo pa nas ie vseeno prizadelo to. da so v tovarni začeli s svo- jo kuhinjo in da točijo celo pivo. Prej so se delavci pri nas več ustavljali. Tako pa imamo več gostov samo ob sobotah in nedeljah. Takrat priredimo tudi ples, da se lahko mladi naplešejo. Dru- gače pa poskušamo gostu ustreči predvsem" z dobro hrano, domačim vinom in domačimi specialitetami. V gostilnah in hotelih si gost želi domače hrane, tega pa ni.« Tu ima ženska prav. Do- mačih, tipično slovenskih je- di skoraj ne moreš dobiti v naših hotelih, restavracijah, gostilnah. Vsepovsod samo čevapčiči in ražnjiči, kot da smo odkupili patent za izde- lovanje teh srbskih jedi. V privatnih gostilnah se še da kaj dobiti, kar diši po slo- venski zemlji. Tako smo »obirali« naš tu- rizem in pri tem jedli tak- šen kos sirovega zavitka, da sem pomislil, če ni gospodi- nja kar polovico celotnega izdelka prinesla na mizo. Vi- no iz domačiii vinogradov, no ja, ne bom preveč pove- dal, če rečem, da je zelo dobro polzelo po grlu. »Pri Guterju« vedo, kaj je gostu všeč. Dobra kuhinja in klet polna takega vina, ki razveseli vsako dušo in raz- veže vsak jezik. Vračanje v takšno okolje, kjer bodo kmalu zapeli klopotci po vi- nogradih in bodo brente stis- nile hrbte k tlom, je vedno prijetno. Samo ceste ti za- grenijo lepo popoldne. Ali pa tudi ne. Sicer pa med cestami in domačimi kloba-. sami ni dosti razlike: oboje gre namreč skozi želodec. To pa je tudi nekaj. T. VRABL KAREL VITEZ Globoko nas je ganila vest, da nas je za vedno zapustil priljubljeni direktor celjske kreditne banke, podružnice za kmetijstvo, Karel Vitez. Mnogo prerano je umrl člo- vek bogatih izkušenj in stro- kovnjakov, ki je 20 let po vojni zasedal vodilna mesta in so ga spoštovali zaradi požrtvovalnega dela, skrom- nosti in izredne vitalnosti. Karel Vitez je bil rojen 25. novembra 1916 v Trstu, 1937 je maturiral na klasični gim- naziji v Mariboru. Kasneje se je vpisal na visoko ko- mercialno šolo v Zagrebu, kjer je opravil nekaj držav- nih izpitov, vendar je njegov nadaljnji študij preprečila druga svetovna vojna. V času NOB je sodeloval v organizaciji OF, zaradi če- sar so ga zasledovali Nem- ci in se je moral umakniti v Celovec. Leta 1947 se je zaposlil v Narodni banki v Mariboru, bil je direktor po- družnice NB v Slov. Konji- cah, nato najprej pomočnik direktorja celjske komunalne banke, njen direktor, pod- predsednik gospodarske zbor- nice v Celju, po ukinitvi sa- mostojni svetnik v KB —po- družnici za kmetijstvo, na- zadnje pa postal direktor po- družnice, kjer je ostal do svoje smrti. S smrtjo Karla Viteza je v kolektivu podružnice nastala vrzel, ki jo bo težko izpolni- ti. Vsi, ki so ga poznali, ki jim je bil vzoren tovariš in sodelavec, ga bodo ohranili v trajnem spominu. V. F. Uničen ves pridelek Toča na Kozjanskem • V siaoe cen t ure je toča, težka tudi po 15 de- kagramov, uničila vse posevke in sadje na po- dročju desetih vasi in zaselkov. • Takšnega neurja na tem področju ni bilo v zadnjih sto letih. Za njo so ostala okleščena drevesa in koruzna stebla ter razbita opeka na strehah. • Škoda je na desetine milijonov dinarjev in bo še večja, saj bodo kmetovalci morali prodati večidel živine zaradi pomanjkanja krme. Tudi na Kozjanskem, tako kot v skoraj vseh predelih so se kmetovalci najbolj veselili oblakov, ki so v soboto zagr- nili nebo. Po spomladanski slani, ki je močno prizadela višinske predele okrog Pla- nine in nato suši, ki je bi- stveno pripomogla, da je bil letošnji pridelek še bolj okr- njen, je toča v petek zvečer ubila še zadnje upe kmetoval- cev. Ko smo v soboto obiskali področje pod Planino, smo že za Cmolico naleteli na prva okleščena drevesa. Sadje in listje ter odlomljene veje, vse je ležalo po tleh, v nebo so le štrlela okleščena stebla koruze. Njive ob cesti so da- jale usmiljenja vreden videz, saj so bile poljščine uničene, trava pa pokojna, kot da bi jih sfrizirala najbolj priza- devna kosa. Še hujši videz je nudilo področje na oni strani Je- zerc, proti Dobju, kjer je bilo neurje še hujše. V petek malo po četrti popoldne, je namreč od Jurkloštra veter prignal oblak, iz katerega še je vsula toča, debela kot gos- ja jajca. V slabe četrt ure je opustošila okrog deset vasi in zaselkov. Najbolj prizade- to je področje med Cmolico in Planino, ki sega od Jur- kloštra do Prevorja. Obiskali smo nekaj kmeto- valcev na Brdih pri Planini, kjer je toča poleg pridelka uničila tudi večino z opeko kritih streh. Brdo, Tajhte in Podgorioa, vasi, ki so bile ovenčane s polnimi krošnja.- mi sadnega drevja, so nudile žalosten videz. Nedozorelo sadje je ležalo na tleh, kme- tovalci pa so redkih besed hi- teli s popravilom streh, ško- da je tem večja, ker stolčeno sadje ni za uporabo, saj bi zaradi nedozorelosti lahko povzročilo črevesna obolenja. Uporabno ni niti za predela- vo. Po približnih ocenah je škode za sto petdeset milijo- nov starih dinarjev. Uničeno je vse razen krompirja, ki je v zemlji. Posevki, kot je ajda je dobeseaiM zabito v zem- ljo, in koruza, katere stebla so okleščena, ter ostale polj- ščine, ki v bistvu predstavlja- jo celotno živinsko krmo, vse to je bilo v slabe četrt ure uničeno. Te predele je, kot rečeno, že prizadela pomladna i>oze- ba in nato suša. Ker se kme- tovalci ukvarjajo večidel s sadjarstvom in živinorejo, poljščin nimajo zavarovanih. Sadna letina, ki je bila letos za razliko od zadnjih štirih let najboljša, je uničena. Ta pa predstavlja v bistvu glav- ni dohodek prebivalcev tega hribovitega področja. Tisto sadje, ki je še ostalo, če je, je tako obtolčeno, da ne bo dozorelo, saj bo prej zaradi poškodb segnilo. Kmetovalci, ki so letos pričakovali, da bodo prodali tudi po dvajset tisoč kilogramov soirtnega sadja za ozimnico, so ostali praznih rok. Zato je razum- ljivo njihovo jadikovanje in prizadetost, ki se izraža v mrkosti in redkobesednosti. Ker pridelka večidel nima- jo zavarovanega, ne morejo račimati niti na izdatno po- vrnitev škode. Predel, ki ga je opustošila toča, pa je za- radi višinske lege že tako nu- dil malo možnosti zia razvoj in tisti kmetovalci, ki so v teh letih uspeli zbrati toliko sredstev, da so si uredili go- spodarska in stanoivanjska poslopja, so 2jdaj tembolj pri- zadeti, ker nimajo prihran- kov za obnovo. Na posamez- nih strehah Je toča namreč razbila vso opeko. Očividci pripovedujejo, da takšne toče na tem predelu ni bilo v zadnjih sto letih. To katastrofo ilustrira že dej- stvo, da smo že naslednji dan odkrili v koritu potoka pred Jurkloštrom za velik tovornjak toče, ki jo je voda nanesla in se še ni razto- pila. RAZPRAVA O VPRAŠANJIH KULTURNE POLITIKE V ponedeljek je bila na ob- činskem komiteju v Celju se- ja komisije za družbeno-po- litična in idejna vprašanja. Na seji je bil navzoč poleg članov komisije tudi sekre- tar združene organizacije ko- munistov kulturnih delavcev tov. Bert SAVODNIK. Po uvodni besedi predsednika komisije tov. Borisa STRO- HSACELA so razpravljali o programu dela zdnižene or- ganizacije kulturnih delavcev komimistov v celjski občini. O vsebini razprav in sklepih bomo še poročali. —ec. -J VZlViVFT, ZMEDEL SE JE- v smeri Velenja je pg| z osebnim avtomobilom j hael SKOFCA iz čečevja Ravnah. Ko je pripeljal^ naselja Vinska gora, se' njegova 3 letna hčerka Kgj rina splazila iz zadnjega sprednji sedež. Voznik^jj pri tem pomagal, se zrne' in zavozil s ceste v tri (j, re globok jarek, kjer je a^, udaril ob breg in se nazaj. Pri tem so bili po§v dovani potniki v avtomol^ Ivana ŠKOFCA, stara 62 ] je med prevozom v bolnjjj co umrla; Katarina šKOi^ ima zlomljeni obe nogj « v kritičnem stanju; Mefl ŠKOFCA ima pretres mjj ganov in zlom leve podla« medtem ko sta voznik in 9 že ŠKOFCA lažje poškoS vana. Na avtomobilu je^ 5 tisoč novih dinarjev » de in ni sposoben za vo&S SMRT M POD AVTOBUSOIUI Na cesti Bregalnica—Po sreda je pri naselju Lot avtobus, katerega je voi Jože PRESKAR, prehitet mopedista Alojza RESNIK roj. 1942, doma iz Lokev : Na kraju prehitevanja je ( sta široka samo 3,5 metra je mopedist pri tem zapelj na gramoz, od koder ga odbilo tako, da je padel p( avtobus, ki ga je povoi Mopedist je zaradi hudih p škodb med prevozom ucj VINJEN PEŠEC Voznik Alojz ^LUlZALJ, 1 je peljal iz Petrovč proti Vi lenju, je v bližini Male Pii šice zagledal pred seboj i njenega pešca, ki je majai hodil vedno bolj proti si i dini cestišča. Voznik se : je izogibal na levo stranT tem času pa je z nasprotji strani pripeljal voznik osel g nega avtomobila Vinko R j LAK, ki je zadel pešca prednjim delom avtomobi ' ter ga zbil na pokrov, kje je z glavo udaril ob streli I Pešec je bil težje poškod van, saj je dobil pretit možganov in zlom leve im^ ge. Materialna škoda na P: lakovem avtomobilu je oce' njena na okoli 2000 novih d I narjev. j UMRL ! ZA POŠKODBAMI ! Marjan KRUŠIC, roj. 1931 docna v Celju, ki je bil d i prometni nesreči na Mal' borski cesti huje poškoi. van, je po nekaj dneh v bci nišnici umrl. | PADEL POD VOZ Voznik konjske vprege Jt^ že GORŠEK je peljal pro: Gotovljam, kjer je nekolik" obvozil na desni strani sto ječo drugo vprego. Za nji® pa je peljal kolesar BIZJAK, ki je zavozil 019, obe vpregi in padel pod Goi' šekov voz. Kolesarja so i; hudimi telesnimi poškodW, mi prepeljali v celjsko nišnico, kjer mu je bila aff putirana roka, zaradi ^^ kritičnega stanja pa leži ' šok sobi. ZALETEL SE JE V PRIKOLICO Na nepreglednem ovin® ceste Pandor—Ceplje je Ijal s traktorjem Anton gH ŽINA. Nasproti mu je P^ peljal z neprimerno hitrostj" mopedist Maksimiljan KO^ ki se je zaletel v zadnji prikolice, ki je bila prip®'* k traktorju. Mopedist je do bil pretres možganov, bil si je nosno kost in ^^ prepeljan v h.">inf!;nico. ^^^ ni iimel vozniškega dovoU®' nja. KOSTIMI - PLASCI najsodobnejši kroji. , Za jesen in zimo. Se priporočamo za Vaš cenjeni obisk. VOLNA - Celje ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE SOb CELJE objavlja po 11. in 15. členu zakona o urbanističnem plani- ranju (Uradni list SRS, št. 16-67) in po sklepu 2. seje Sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve z dne 27. julija 1967. JAVNO RAZGRNITEV spremembe zazidalnega načrta »Otok II-G« in ure- ditvenega načrta »Bolniški kompleks«. Sprememba načrtov bo razgrnjena v roku od 15. septembra do 15. oktobra 1967; prvega v prostorih KS Otok,. drugega pa v prostorih KS Dolgo polje. Vabimo občane, da si v času razgrnitve spremembe načrtov ogledajo in vpišejo svoje pripombe v knjigo pripomb. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve 10 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 v SEPTEMBRU: ^NSKI VELESEJEM NA fKAJU Jj—NEAPELJ—CAPRI WpON—AMSTERDAM— jljXELLES—MUNCHEN jfUST NA AŽURNI fllNA OBALA— ^ONIX ^iz—ažurna obala ffiona—vicenza— fova—benetke jjilni—firence—san jeino kAGA—BERLIN— tfRNBERG jdimpešta—krakow— iesava DDIMPEŠTA—PRAGA— JJNCHEN-OKTOBERFEST f IGAFA 67—PARIS ILETI V OKTOBRU: lEIZ—AŽURNA OBALA [CILIJA bižarjenje^po ledozemlju errara—k^ln—pariz jdndon—komff jlelane programe za posa- ezna potovanja prejmete v Dslovalnici KOMPAS Celje aroma vam jih po pošti ošljemo na vaš naslov. KOMPASOVI prevozi bo- ^ izvršeni z najsodobneje |»mlj enimi avtobusi znam Frcedes«. VSAKIM POTOVA- ALI IZLETOM OBI- pITE TURISTIČNO AVTa USNO PODJETJE KOMPAS ELJE, TOMŠIČEV TRG 1, ELEFON 23-50. CEUSKA TURISTIČNA ZVEZA Na celjskem turističnem podro- čju je dovolj prostih mest v vseh zdraviliških krajih prav tako pa tudi v Gornji Savinjski dolini in drugih turističnih krajih. Rezerva- cije so potrebne le za soboto in nedeljo v hotelih Celeia, Evropa Celje in Paka v Velenju, Vse in- formacije so na voljo pri turistič- nih društvih posameznih krajev. KOPALIŠČA Odprti so vsi kopalni bazeni na prostem in tudi bazena v Laškem in Dobrni. PRIREDITVE 23. septembra 1967: S.Konjice — Pričetek tedna sadja in grozdja. 17. 9. — Velenje: Reli starih av- tomobilov. JESENSKI IZLETI Olepševalno in turistično dru- štvo Celje prireja v septembru in oktobru vrsto lepih enodnevnih iz- letov. Prijave že sprejemajo v tu- rističnem uradu Celje, poleg kina Metropol. RIBOLOV Možen je ribolov postrvi na Bra- slovSkem jezeru, na Blagovni lov na krape. Dovolilnice se dobe pri čuvarjih jezer ali pri ribiški druži- ni Celje po ceni 10 Ndin za dan. Mali ^giasi RAZNO OPOZARJAM, da nisem plač- nica dolgov in nobene ško- de, ki bi jo povzročal moj mož Leopold Vozlič s Ka- pele 26-Tabor. Milka Voz- lič, Kapla 26-Tabor. STAREJŠA upokojenka gre za manjšo pomoč starejši osebi ali varovat triletnega otroka, v bližini mesta. Na- slov v upravi lista. CENJENE stranke naprošam, da - dvignejo zgotovljeno obutev do 15. oktobra 1967, ker po tem roku ne bom nosil več odgovornosti za- njo. Splošno čevljarstvo Viktor Bevc, Celje, Zidan- škova ulica 3. STAREJŠA zakonca sprej- mem za pomoč pri delu na posestvu. Ostalo po dogo- voru. Naslov v upravi lista. GARAŽO dam v najem. Na- slov v upravi lista. DELAVNICO za domačo obrt oddam. Naslov v upravi li- sta. OBVEŠČAM, da bo dne 25. septembra 1967 ob 9 uri dopoldne prodaja manjšega posestva s hišo in 6 zemlji- škimi parcelami v izmeri 6 ha, 11 arov, 77 m^ na me- stu samem. Informacije daje oskrbnik Anton Jakop, Lo- kavina—Dobrna. PRODAM NOVO sadno stiskalnico pro- dam. Anton Goropevšek, Griže 83. VW letnik 1959 prodam ugod- no. Ogled od 14. do 16. sep tembra popoldne. Maribor- ska c. 216. KRAVO s teletom prodam. Naslov v upravi lista. NOŽE za ribanje zelja raz- nih velikosti, kompleten elektrovarilnik 220/380 de- set stopenj od 70—220 am- per, z dvajsetimi metri ka- bla prodam. Jakob Pilih, Tmovlje 203 — Celje. PARCELO blizu Celja 800 mS z barako, ograjo in brajda- mi prodam ugodno. Naslov v upravi lista. SADOVNJAK 40 arov, vino- grad 35 arov, hišo, klet kri- to z opeko (voda), 300 m od glavne ceste na sončni legi prodam po nizki ceni. Vprašati pri Jožetu Lahu, Sodna vas 2 — p. Pristava pri Mestinju. KRAVO 8 mesecev brejo — 4 tele prodam. Jože Kodre, Male Braslovče 19, Braslov- če. ŠTEDILNIK TOBI — desni prodam ugodno. Katica Rozman, štore 108. ŠIVALNI STROJ in okroglo mizico prodam. Ogled pri Mariji Duh, Celje, Trubar- jeva 32. POLAVTOMATIČEN prahii stroj s centrifugo (ni po- treben vodovod) prodam ugodno. Fajdiga, Trmovlje 197. RABLJENO kuhinjsko pohi- štvo in rabljeno peč za centralno ogrevanje pro- dam. Polule 59. TOČILNO mizo in kredenco prodam. Informacije dobite na Mariborski cesti 61/1. UGODNO prodam po koma- dih kombinirano omaro, kavč, mizo in stole — vse orehov furnir. Drofenik, Ce- lje, Vnmčeva 14. AVTO Opel OUmpia 1951 z rezervnimi gumami pro- dam. Naslov v upravi lista. LESENO montažno garažo prodam. Ogled od 16 ure dalje. Valentin Peško, Ce- lje, Zoisova 1. DOBRO ohranjeno spalnico prodam. Ogled od 16 ure dalje. Celje, Ipavčeva 16 — pritličje levo. iPOLOVICO takoj vseljive hi- še s posebnim vhodom in vrtom v Hrastniku št. 58 prodam. STARO strešno konstrukcijo (stari grušt) v dobrem sta- nju proda: Ivan Lojen, Do- briša vas 61 — Petrovče. KUPIM v OKOLICI Polzele v bližini Savinje kupim hišo z ne- kaj zemlje — lahko pre- vžitek. Pismene ponudbe pod šifro »25942«. DOBRO ohranjen motor do 250 ccm ali moped, tri br- zine, kupim. Pismene po- nudbe na upravo lista pod šifro »Motor«. STANOVANJA SOLIDNEGA sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi Usta. ZAKONCA nujno iščeta več- jo sobo v centru ali bližnji okolici. Nagrada 200.000 S din. Naslov v upravi lista, OPREMLJENO sobo v bližini mesta oddam dvema fan- toma-dekletoma. Naslov v upravi lista. VEČJO prazno sobo zase in svojo petletno hčer v Žalcu ali bližnji okolici iščem proti nagradi. Pismene po- nudbe na upravo lista pod šifro »100.000 S din«. SOBO oddam brezplačno. Za- želena popoldanska zaposli- tev ali pouk. Pogoj — del- na pomoč pri čiščenju sta- novanja. Naslov V upravi lista. MIREN nameščenec išče opremljeno sobo po možno- sti z garažo. Plača za ne- kaj mesecev vnaprej. Pi- smene ponudbe na upravo lista pod šifro »MIREN«. LEPO sobo v centru mesta zamenjam za večje stano- vanje. Dam nagrado. Na- slov v upravi lista. NEOPREMLJENO sobo v Ce- lju ali ožji okolici iščem. Cenjene ponudbe pod šifro »Dober plačnik«. OPREMLJENO sobo s poseb- nim vhodom v centru me- sta iščeta laborantki. Na- slov v upravi lista. KARLOVAC — Štajerska! So- bo v Karlovcu zamenjam za sobo v kateremkoli gozd- nem predelu štajerske. Pi- smene ponudbe pošljite Erni Kršul, Zagreb, Tkal- čičeva 71 c. SOBO 4 X 6 v Gaberju zame- njam proti nagradi za sobo in kuhinjo v mestu. Tere- zija Bratič, Celje, Delavska 16 (od 14.—16. ure). OPREMLJENO sobo in gara- žo oddam. Naslov v upravi lista. TRISOBNO komfortno stano- vanje s centralno kurjavo na Otoku zamenjam za več- priložnost«. je v centru mesta. Pisme- ne ponudbe pošljite upravi lista pod šifro »Izjemna TEHNIŠKA ŠOLA V CELJU oddelek za odrasle razpisuje do 30. 9. 1967 vpis v strojni, gradbeni in elek- trooddelek. Vse informacije za vpis do- bite v tajništvu šole (tel. 24-25), ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše se- stre in tete FRANČIŠKE STEBLE se iskreno zahvaljujemo so- rodnikom in znancem, ki so jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji daro- vali vence in cvetje. Posebna hvala godbi društva »Svobo- da« in pevcem ter č. duhov- ščini. Žalujoči: brata in sestra z družinami. E, na luno ne moristej 'o pa ne pomeni, da Di ne mogi) !ti v poltretji url v Beogradu ali e dvanajst minut na Bmikul Cas ostaja vse DolJ dragocen m od jega savisijo pogosto veliki po- il SJ hočete ogledati Izpod ne- a Celje in okolico? £ROKLtB CELJE avaja novost! CRO TAX1. M je mimo turistlfi. « atraktivnosti čista poslovna nja RIJETEN IZLET iOHiNJ — Kravji bal 4 9. za 36 ND 'OVI SAD — Lovska razstava 9. do 5. 10. za 160 ND Z IZLET- NIKOM CELJE ^ VREME vre^ienska napoved za ^s 14. do 24. septembra Padavine pričakujemo oki-og septembra in večkrat v ča- ju od 31 do 24. septembra. v 'stalem lepo vreme. Dr. v. M. 2IVIN0ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA CELJE Od 15. — 22. septembra 1967: Marjan Tiselj, veteri- nar, Celje Savin.fska 3/II — (Sav. na- brežje) tel M-71 NAROČNIKI C TEDNIKA NE POZABITE! V MESECU SEPTEMBRU VAS BO OBISKAL NA DOMU PISMONOŠA S POLOŽNICO ZA NAROČNINO NAŠEGA LISTA — OMOGOČITE MU, DA BO DENARNI ZNESEK DOBIL ŽE OB PRVEM OBISKU, TAKO BO ZADOVOLJEN ON, VI IN MI! UPRAVA C TEDNIKA TOVARNA AERO - Celje kadrovska služba razpisuje prosto delovno mesto KORESPONDENTA POGOJI: popolna srednja šola znanje strojepisja in stenografije znanje srbohrvatskega jezika poznavanje komerciale in nekajletna praksa na ustreznem delovnem mestu. Prijavo s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Tovarna AERO CELJE — kadrovska služba, Koce- nova 4, Celje. Dodatne informacije o vrsti in obsegu dela dobite v kadrovski službi podjetja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega oglasa. »jLernlk 1. POSLOVALNICE CEUE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- kurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter naoglede turističnih in športnih prireditev BOHINJ 24. 9. — Kravji bal NOVI SAD 22. 9.-5. 10. 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC — GOSPA SVETA — ŠT. VID 60 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndin; — TRST preko Gorice 60 Ndin; — GRADEC 50 Ndin; — VIŠARJE 75 Ndin; Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC — VIŠAR- JE — TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin; IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE VSI PROGRAMI V PO- SLOVLNICAH IZLET- NIKA. 5. NABAVA POTNIH LI- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. Ne pozabite v pismo za naslove objavljenih oglasov priložiti znamko za Ndin 0,50, ali pa dopisnico, ker vam sicer na pisma ne bomo mo^li odgovoriti! Uprava C TEDNIKA Celje NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK TEDNIK, 14. SEFiiJiiviiiitA 1967 11 športne igre gradbenih delavcev Slovenije Ingrad-najboljši med vsemi Tradicionalne športne igre gradbenih delavcev Slovenije so se letos povsem zasluženo končale z zmago 84 članske ekipe celjskega Ingrada. Ce- ljani so v slaipnem ocenje- vanju osvojili 170 točk, na- slednja mesta pa so osvojili: 2. IMP, Ljubljana 148, 3. Pio- nir, Novo mesto 146, 4. Gra- diš, Ljubljana (lanski zmago- valec) 143 itd. V celoti je nastopilo 43 ekip oziroma okoli 1500 tekmovalcev. V posameznih disciplinah so športniki Ingrada osvojili tri ekipna prva mesta (šah, odbojka in namizni tenis žen- ske), dve drugi (odbojka mo- ški in kegljanje ženske), tri četrta mesta (streljanje mo- ški in ženske, veliki nogo- met), šesto mesto v keglja- nju za moške, sedmo v ma- lem nogometu ter osmo v namiznem tenisu za moške. Z zmago v skupnem oce- njevanju so športniki Ingra- da osvojili prehodni pokal, vsekakor največjo trofejo teh iger. Četudi so se napovedi tek- movalcev Ingrada sukale okoli drugega mesta, zmaga ni prišla nepričakovano. Os- vojitev pokala je vsekakor rezultat stalnega in sistema- tičnega dela sindikalnega športnega društva, organiza- cije, ki uživa v kolektivu ve- liko oporo in ugled. In ne zaman, športno in rekreativ- no življenje je postalo v ko- lektivu sestavni in neločljivi del vsega dogajanja. Društvo je zbralo v svoje vrste nad 300 članov, od t^a je takih, ki obiskujejo redne treninge okoli 80. Med člani sindikal- nega športnega društva In- grad prevladujejo fizični de- lavci. To so ljudje, ki kljub napornemu delu posvečajo prosti čas športu in rekrea- ciji. Ugled v kolektivu in pri samoupravnih organih pa so si pridobili ne samo zaradi športnih uspehov, temveč ve- liko bolj zaradi rezultatov, ki jih dosegajo kot delavci na gradbiščih. To so pridni graditelji in delavci, tisti, ki dosegajo najboljše uspehe, ki ne poznajo — razen v upravičenih primerih — bo- lezenske izostanke in ki ne povečujejo števila nesreč pri delu. In prav zaradi teh od- lik centralni delavski svet ne okleva, kadar odloča o fi- nančni pomoči športni orga- nizaciji. Samo letos je odo- bril 2,5 milijona starih di- narjev, od tega poldrugi mi- lijon za funkcionalne izdatke in en milijon za urejevanje igrišč. Športno in rekreativno živ- ljenje v kolektivu Ingrada je stalno in sistematično. Gre za redna medobratna tekmo- vanja, ki združujejo številne člane kolektiva. Razen t^a imajo v delovnem načrtu stalna srečanja z drugimi ekipami. Letos so z uspehom nastopili tudi v češkoslova- ški. Za izredne uspehe pa se morajo zahvaliti še drugim pogojem. Tu mislimo na igri- šča, na dvorano, kegljišče itd. V zadnjem obdobju so uredili lep prostor za balina- nje. Takšno je delo in športno ter rekreativno življenje pri Ingradu; rezultati so znani in med njimi tudi prvo me- sto na športnih igrah grad- bincev Slovenije, čestitamo! M. Božič Rokomet v Crn dan za rokometaše Nekdanja zvezna Ugaša, Celje in trboveljski Ru- dar se v novem republi- škem okolju ne znajdeta. Moštva v tej Ugi ne pri- zanašajo papirnatim favo- ritom. Kaže, da ime nič ne pomeni in da je tudi v tej disciplini odločilna le uspešna igra, poleg ostalih posebnosti seveda. Tretje kolo republiške lige v rokometu je hkrati čm dan za obe moštvi, za Celje in Rudar. Medtem ko so Celjani klonili v Pi- ranu z rezultatom 15:11, so Trboveljčani doživeli v Ormožu pravo katastrofo. Novinec v tej ligi jih je odpravil z 11:3. In konč- no, tretji poraz v tem tek- movanju je zabeležil ve- lenjski Rudar. Tekma med njim in Ajdovščino se je končala z rezulta- tom 21:16. Po nedeljskih dogodkih na rokometnih igriščih so Celjani na šestem mestu s tremi točkami, trbovelj- ski Rudar na osmem z dvema in velenjski Rudar na zadnjem brez točke. V naslednjem kolu bo- do igrali: Ribnica — Ce- lje, Rudar, Velenje — Slo- van in Rudar, Trbovlje — Ajdovščina. -m Nogomet Prvi točki za Hrastnik v tretjem kolu slovenske nogometne lige so_Celje-Kla- divar, trboveljski Rudar in Hrastnik izsilili le polovičen uspeh. Medtem ko so Trbo- veljčani že spet ostali praz- nih rok in tičijo skupaj s Svobodo na dnu lestvice, so Celjani v Kranju remizirali, prvo zmago pa so zabeležili igralci iz Hrastnika. Rezul- tati: Ljubljana-Rudar 4:1, Hrastnik-Svoboda 3:2 in Tri- glav-Celje-Kladivar 0:0. Po tem razpletu so celjski nogometaši na sedmem me- stu lestvice s tremi točkami, Hrastnik na devetem z dve- ma in Rudar iz Trbovelj na dvanajstem brez točk. V pri- hodnjem kolu pa bodo igrali: Koper-Celje, Kladivar, želez- ničar-Hrastnik in Rudar-Ko- vinar. V vzhodni conski ligi je Šmartno še nadalje na uspeš- nem pohodu. Novinec se ne' da ugnati in zmaguje tudi na tujih igriščih. Tako je tokrat ugnal ptujsko Dravo, ki ima vsekakor več izkušenj v tak- šnih in podobnih bojih. Osta- li rezultati tretjega kola so bili: Velenje-Peca 3:1, Olimp- 2alec 2:0, Partizan-Steklar 0:2 in Drava-Šmartno 2:3. Najvišje mesto na lestvici ima Šmartno, ki zaseda dru- go stopnico s petimi točkami, torej s prav tolikšnim števi- lom kot jih ima Branik. Ve- lenjčani so peti s štirimi toč- kami, Steklar šesti z istim izkupičkom, Olimp sedmi z dvema točkama. Partizan de- seti z dvema in Žalec enajsti, prav tako z dvema točkama. V naslednjem zavrtljaju se bodo srečali: Grafičar-Ste- klar, žalec-Partizan, Fužinar- Olimp, šmartno-Nafta, Bra- nik-Velenje. -b Mednarodni dan gluhonemm Razvili prvi prapor Ves prejšnji teden je bilo Velenje v znamenju priredi- tev, ki so jih pripravUi glu- honemi ob praznovanju med- narodnega praznika gluhone- mih. Tako so že v nedeljo 3. septembra odprli v delav- skem klubu razstavo, na ka- teri so razstavili likovna de- la, ročne in kiparske izdelke ter celo vrsto pokalov, nabrati in diplom, ki so jih gluho- nemi osvojili na raznih šport- nih tekmovanjih. Največ pri- merkov so razstavili gojenci zavoda za gluhonemo mladi- no iz Ljubljane. V soboto in nedeljo so bila v Šoštanju in Velenju šport- na tekmovanja v plavanju, šahu, streljanju in kegljanju. Nad 60 tekmovalcev se je v borilo za pokale,' ki so jih v štirih športnih disciplinah predstavljale simbolične ru- darske svetilke. Najuspešnej- ši tekmovalci so bili športni- ki gluhoneme.ga športnega društva Komet iz Ljubljane ter predstavniki Kopra in Kranja. Nedeljska zaključna prireditev, ki je zaradi slabe- ga vremena bila v dvorani kulturnega doma, je v Vele- nje privabila več kot 500 glu- honemih iz vse Slovenije. Na parkirnem prostoru pred do- mom so stali avtobusi iz Ma- ribora, Celja, Ljubljane, Ko- pra, Novega mesta ... Repu- bliška zveza pa je organizi- rala še poseben vlak. Tako velik poudarek ob mednarod- nem dnevu gluhonemih je upravičen, saj želijo prav s podobnimi manifestacijami opozoriti javnost na proble- me, na katere v življenju in pri delu naletijo njihovi čla- ni. Znano je, da organizacija gluhonemih ni tako znana in »popularna«, kot zveza sle pih, ki ima že dolgoletno tradicijo. Medtem ko slepi vzbujajo pri ljudeh sočutje, pa gluhonemi največkrat od- por. »Vendar gluhonemi no- čemo biti breme naši družbi in delovnim ljudem,« je v svojem govoru dejal Jože GR- ŽE, predsednik republiškega odbora zveze gluhih Sloveni- je, »ampak hočemo opravlja- ti dela, ki jih lahko. Prav za- radi modernih ortopedskih naprav že veliko gluhonemih dela in enakovredno sodeluje v našem samoupravljanju; ve- liko pa je še takšnih, ki so brez vsega in tem je trd pomagati. Organizacija saj skrbi za izobraževanje svoj članov, prireja tudi izlete,! tovanja in športna srečanj Nato so razvili prvi prap gluhonemih v Jugoslaviji. O bila ga je osnovna organi cija šoštanj-Velenje. Traka in zlate žebljičke za prap so prispevale številne dn beno politične organiza^ osnovne organizacije gluj nemih in družine. V kulu nem sporedu so sodeloti rudarska godba na piid folklorna skupina gluhih Ljubljane, recitatorja in pi ■fomimik. Srečanje so zaključili z i ijo, da bi podobnih sreči bilo več in da tudi organ ciji gluhonemih družba ] zna iste ugodnosti, kot a lun invalidskim organlzi jam. Takrat, ko je 84 športnikov in športnic celjskega In.g:rada prikorakalo na slavn, stni prostor otvoritve športnih iger gradbincev Slovenije, še niso vedeli, da bo^ osvojili tudi pokal in s tem prvo mesto med nastopajočimi ekipami. Kegljanje Pokal za Celjane v počastitev dvajsete ol letnice Litostroja je bil v I,) bljani turnir kegljaških m štev v borbenih partijah, konkurenci 24 ekip so zffl gali Celjani z rezultatom lH kegljev. S tem uspehom ! si priborili tudi prehodni ? kal. Celje je bogatejše še za en .spomenik. Pretekli teden so na dvorišču šlandrove kasarne v Celju odkrili spo- menik narodnemu heroju, po katerem ima vojašnica svoje ime. Spomenik, ki ga je izdelal vojak Voja Or- landič, je odkril predsednik OO ZB v Celju narodni heroj in rezervni general Jaka ROJSEK. Na sliki je trenutek ob odkritju. V ozadju častna četa pripadnikov JLA. (Foto: J. Kr.) Nova zlatarna hitro raste. Ko smo vam jo pred dvema nepolnima mesecema prvič pokazali na sliki, je bila še pri tleh. Danes je že pri vrhu. Nova zlatarna bo brez dvoma eno najlepših in najmodernejših tovarniških poslopij v Celju. Tam, kjer so še spomladi regljale žabe v ml^ah, bo v drugi polovici prihodnjega leta stekla proizvodnja izdelkov iz zlata. (Foto: J. Kr.- Savinjska dolina je spremenila svojo podobo. Obirala so obrali hmelj, ga spravili v vreče in prepeljali v skU dišča. Letošnji pridelek je po količini enak lanskem" Kvaliteta pa je vse od drobnega, nekvalitetnega do deW lega visoko kvalitetnega hmelja. Posnetek prikazuje » voz naložene bale hmelja ter sušilnico. To je v t^' dneh vsakdanji videz v Savinjski dolini. m}NlK Uredništvo m upiava. uelje, aregorCiCera 6. postu predai 161 Orejuje urecuu£o odtmi. aiavni oredniit luNE SKUB. odgovorni unxuuK UKAUC URlBAJt - CBsof le ustairarU okrajiu odtmi SZDL Celje Izhajaj je Kot tNova pota »Na delo« »Nate deiM (1945) icot *Ceijsla tednih« <194S--ltf50i oato sot •Savinjs&i vestnu is»50—J od 1955 ponovno icot tCelJsla tednUt« 8 t laouarjar 1966 so ga ustanovile ol)člne Oelje ia^d Mozirje Slovenske KcMiJtoe Sentmi pn Oeiju Smarie on JeiSafc tn za'®^ TEDNIK I2haj8 Ob Četrtkih Izdaja Zavod ra informativno službo Celje risk in KUSeti CP DELO Rofcopiso* oc n^aiiamo Cena posamesna Številka 5C pai 5t stanD dio letna n.-irožmna 30 oovlb <2.000 starih) din poUetna 10 novih fl.OOO starih) din. cuJJi» «) (4000) feUoft rafoin: 507-3-22S rELETfJNl llmlniftivo 2.-» 69 mal) orlasi »n oafo« oiar 31-03 ekonomska propaganda SO-85 Radi« Celje 90-00 12 TEDNIK, 14. SEPTEMBRA 1967 lednik Žuntar tretji že prvi dan Mediteranskih iger v Tunlsu se je odlikoval član celjskega Kladivarja, Drago 2untar, ki je v teku na 10.000 metrov zasedel od- lično tretje mesto. Remi v inter ligi Prvenstvena tekma- • inter lige med mladinskima mo- štvoma Celje—Kladivar tn Sturmom iz Gradca se je v nedeljo dopoldne na Glaziji končala z neodločenim izi- dom 3:3. Kje bo naš šolar pisal domačo nalogo ^Ij rabi svoj stalen pro- ^jer lahko piše doma- ^ge. Majhen izdatek bo ^ dobro poplačan, če ^loga čisto in čitljivo pana. pod okno pritrdite dol- polico, ki je razdeljena na jele. Srednji del naj bo ^čen, da boste imeli laž- jpiiod do okna. Polica je izdelana i« mehkega ^ samo dajte jo prelaki- I v primerni barvi, ki se jfcladal z ostalimi barva- V prostoru. . Manjšo sklopno mizico ^60) lahko montirate kjer- ^ če ne bo dovolj naravne i^obe, privijte na mizico ^čno svetilko. Plošča je 18 mm debele panel ploš- I prednji rob ima z letvo Konzola je izdelana [masivnega lesa, da je do- lli močna. Mizica je na ste- privita s posebno letvijo. Praktični nasveti JESKVE V ŽGANJU I p ;J4 oreskev potrebujemo ser žganja, pol kg kristal- fi sladkorja, 2 kozarca vo- ■ 4 nagljnove žbice in če- icimetove paličice. j šivanko dva ali trikrat [bodemo sadeže. Nato jih leino v velik kotliček vrele jie. čez eno minuto jih dvig- 365)0 s penovko, položimo na (dilo in jih oplaknemo z Blo vodo. Potem jih olupi- B in osušimo. Z njimi napol- no do tri četrt trebušaste sklenice, posebej skuhamo kožici sladkor in vodo. Ko sirup zavre, zmanjšamo ja- 10 ognja in kuhamo še pri- ižno 3 minute. Potem vlije- 0 sirup na breskve, dodamo 4ce in cimet, ki smo jih do- 0 zdrobili. Steklenice za emo šele hladne. Pustimo 1 počivati najmanj en me- C. CELE SLIVE Potrebujemo 5 kg sliv, 1 kg adkorja 21 vode, 1/41 al- liiola, 5 gr benzoata. Sladkor Skuhamo z vodo in pri tem feiramo pene. V očiščeno iadkomo razstopino vloži- » oprane in obrisane slive. Kuhamo jih tako dolgo, da KOžica poči. Nato slive s pe- novko poberemo in vložimo v dobr(? pomite kozarce s ši- rokim vratom. Preostalo teko- čino ponovno prekuhamo in v ohlajeno prilijemo alkohol ter dodamo v majhni količi- ni alkohola (ali vode) stopljen benzoat. Vse skupaj dobro pre- mešamo in zli j emo na slive. Kozarce zavežemo s celofa- nom. Tako vložene slive so primerne tudi za zmoke iz krompirjevega testa. VLAGANJE FIŽOLA Potrebujemo fižol, liste vm- ske trte, obenem sladkano in slano vodo. Najprej fižol otre bimo, operemo in ga na hit- ro prevremo, da postane me- hak. Posebej skuhamo sladka- no in osoljeno vodo. Solimo po okusu, sladkorja damo prav tako kot soli. Liste vin- ske trte operemo. V emajlira- no pK>sodo ali čebriček damo najprej trtne liste, s katerimi tudi obložimo stene posode. Na vrh posode damo spet li- stje, nato vse zalijemo s pre- (Ciihano osoljeno in osladkano vodo. Dalje ravnamo s fižolom kot z zeljem, ki ga kisamo. Seveda ga tudi obtežimo. Ta- ko pripravljen fižol ohrani vi- tamine. je lahko prebavljiv in ga lahko pozimi uporablja- mo za solato in omake. BRESKOVA MARMELADA Vzamemo 5 kg breskev, 4,5 kg sladkor ja, pol kozarca žga- nja. Breskve denemo v vrelo vodo, nato v hladno, jih olu- pimo in razpolovimo, če je to težko, jih razrežemo na več- je kose. Vsekakor pa odstrani- te koščice. Potem denemo breskve v veliko skledo in jih posujemo s sladkorjem. Na- slednji dan jih kuhamo na bla- gem ognju, dokler ne zavro, potem ogenj kolikor mogoče zmanjšamo, pri električnem štedilniku izključimo tok in jih pustimo polagoma vreti 45 minut Po želji dodamo žganje. Peno posnamemo in vlijemo marmelado v kozarce. KORISTILO VAM BO če je jed v loncu prekipe- la in umazala ploščo na štedil- niku ali kuhalniku, boste plo- ščo najlažje očistili s kisom. Tako boste odstranili tudi ne- prijeten vonj. • Kavne madeže lahko odstra- nite s tkanine, če jih najprej operete v hladni vodi, nato pa zdrgnete z glicerinom. Ta- ko očistimo tudi čajne made- že, le da namesto hladne vo- de uporabimo vrelo. • škrob se ne bo lepil na likalnik, če likalnik pred upo- rabo zdrgnete s soljo. • črnilo odpravimo iz lesa, če umazano mesto zdrgnemo z vlažno soljo. • Vlažna sol bo spet suha, če kanete vanjo kapljico gli- cerina. Zebelj lažje zabijete v zid, če ga prej namidite. DomaČi vrtnar Zlasti za lončnice je po- trebno, da imamo v zalogi boljšo prst. Brez posebnih težav si doma pripravimo komposmico, ki je nekako univerzalna prst. Pripravimo so jo iz najrazličnejših cxi- padkov z vrta, dvorišča, pa tudi iz gospodinjstva. Ven- dar ne sadi na kompost ple- vel, pri katerem je seme že dozodelo. Prav tako tudi ne rastline, ki so okužene z gli- vičnimi boleznimi, n. pr. oboleli paradižniki ali krizan- teme. Take rasline je treba sežgati, pepel je pa seveda zelo koristen za kompostni kup. Kompostni kup naj bo kak meter visok in vsako leto ga moremo enkrat premetati. Ob premetavanju mu lahko dodajamo malo gnoja, cest- nega blata in aknenega prahu (da hitreje prepereva). če kup ne stoji v senci, ga mo- ramo 2asenčiti, recimo s tra- vo. Kompostnica vsebuje obil- no hranljivih snovi in humu- sa. Prištevamo jo k srednje težki prsti. Skoro pri vsaki hiši imajo še tnalovino in prav je, če si priskrbimo še mivke. Miv- ko mešamo med kompostnico in tnalovino, taka mešanica je zelo dobra za večino lonč- nic. Kakšne morajo biti posode za lončnice? V skrajni sili po- sadimo rastline v stare ku- hinjske lonce, večje pa v ob- rezane benzinske sode. Seveda sta ti dve posodi za rastline slabi, predvsem pa sta grdi. Zato se jih, če je le mogoče, izogibamo. Najboljši pa so navadni glinasti lonci, za več- je rastline (oleandri, japonske trdoleske ...) pa lesene če- brice. Za okenske cvetlice so najboljši leseni zaboji, ki i>a ne smejo biti premajhni. GOBE V KIStJ Osnaži majhne in tMe gobe jurčke; ako nimaš dovolj majhnih, smeš vzeti tudi večje, a biti morajo trde. Večji go- bi odreži kocen in ga prekoljl čez pol. Pri klobuku odstrani spodnje mesto, če je že rume no. če je še belo in trdo, lah- ko ostane. Tako pripravljene gobe operi ta kuhaj v vreli primemo slani vodi, da po- stanejo mehke, približno 20 minut, nato jih stresi na re- šeto, da se odteko. Medtem zavri vinskega kisa, zmešane- ga s kisovo esenco, deiii vanj nekaj poprovih zrn, lovorov listič in malo muškatovega cveta. Kis mora gobe pokriti. Stresi gobe v odcejeni kis, da še nekajkrat prevro. Nekoliko ohlajene denl s kisom in di- šavami vred v steklenico ter zaveži s pregamentnim pa- pirjem. Zeliščne kopeli Aromatične kopeli si pri- pravimo iz dišečih rastlin: kolmeža,, mete, kamilic, žaj- blja, smrekovih iglic, angeli- ke in drugih. Pri nas raste nad osemdeset rastlin, ki vse- bujejo dišče olja in jih laliko uporabljamo za poživljajoče kopeli. Drogo namočimo v večjo količino vode in pusti- mo stati nekaj ur. Nato se- grevamo toliko-- časa, da za- vre, precedimo m zlijemo v pripravljeno kopel. Take ko- peli poživijo krvni obtok in pomirijo živce. Na isti način si pripravimo tudi obkladke. Kot so druge države razvi- le farmakogoznijo, to je ve- do o zdravilnih rastlinah, tako upamo, da bo tudi v Slo- veniji razvoj te vede pripo- mogel k spoznavanju zdravil- nih rastlin, njihovega učin- ka in uporabnosti. TELEVIZIJA TELEVIZIJA od 17. do 23. sept. NEDETJA 9.30 POROČILA (Ljubljana) 9.35 PRIJATELJICE NAŠE ŽIVALI (Ljubljana) 10.00 KMimJSKA ODDAJA (Beo- grad) 10.45 LETEČA ŽOGA — oddaja ja- pon. TV (Ljubljana) 11.15 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 11.30 FILM ZA OTROKE (Ljub- ljana) 13.00 MEDITERANSKE IGRE — telovadba (Ljubljana) 14.35 VELESEJMSKI TV BIRO (Zagreb) 14.55 KIJEV: ATLETSKA TEK- MOVANJA ZA POKAL EV- ROPE (Intervi2lja) 18.55 TV BIRO (Zagreb) 19.00 DOLGO. VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 19.30 CnCCAK (Ljubljana) 30.GO TV OBZORNIK (JTV) 20.45 CnCCAK (Ljubljana) 20.50 ODDAJA ZA POMORŠČAKE (Zagreb) 22.00 VATERPOLO — JUGOSLAVI- JA : ITALIJA (Zagreb) 23.00 TV DNEVNIK II. (JTV) PONEDELJEK 9.40 TV v ŠOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 15.00 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA- BE — ponovitev ob 15.20 (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET (Zagreb) 17.25 RISANKE (Skopje) 17.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 POIiOŽAJ SLOVENŠČINE V SVETU (Ljubljana) 18.40 PREPOGOSTO POZABLJAMO — vzgojna oddaja (Ljublja- na) 19.00 NARAVA IN TURISTI (Ljub- ljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (JTV) 19.40 REPORTAŽA IZ MONTREA- JA (Ljubllana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 TV DRAMA (Beograd) 22.00 VATERPOLO — JU(30SLA- VIJA : ROMUNIJA (Znsreb) 23.00 TV DNEVNIK II. (JTV) TOREK 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA - ponovitev ob 15.55 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA- ZBE — ponovitev ob 15.20 (Beograd) 18.35 RISANKE (Ljubljana) 18.50 SVET NA ZASLONU: ČILE (Ljubljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 »LJUBEZETSI IN KITARE« — češkoslovaški film (Ljublja- na) 21.40 J. Bleweiss: »BOB IZ KRA- NJA« — TV igra (Ljubljana) 22.10 VATERPOLO — JUGOSLAVI- JA : MADŽARSKA (Zagreb) 23.00 POROČILA SREDA 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 DOKTOR JOJBOLI — lutkov- na igrica (Zagreb) 17.25 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beo- grad) 19.00 FESTIVAL HUMORJA V PI- RANU — reportaža (Ljub- ljana) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 30.40 REZERVIRAN ČAS (Ljublja- na) 22.15 VATERPOLO — SOVJETSKA ZVEZA : MADŽARSKA (Za- greb) 23.15 TV DNEVNIK II. ((JTV) ČETRTEK 9.00 T V V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.50 TV V ŠOU — ponovitev (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA — ponovitev (Beograd) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIKTAK: Pedenjped (Ljub- ljana) 17.25 SLIKE SVETA — oddaja za otroke (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ICALEJDOSKOP (Ljubljana) 18.35 GOST V STUDIU — glasbena oddaja (Beograd) 19.00 TOŽARJENJE — humoristič- na oddaja (Beograd) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 20.00 TVD (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI (Beograd) 21.10 CIKCAK (Ljubljana) 21.20 KO JE MEČ KROJIL PRA- VICO — serij, igra (Zagreb) 22.00 VATERPOLO — JUGOSLAVI- JA : SZ — prenos (Zagreb) 23.00 TVD (Beograd) PETEK 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA- ZBE (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 15.50 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA- ZBE — ponovitev (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 VAŠA KRIŽANKA — oddaja " za otroke (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MLADINSKI KON(3ERT (Beograd) 19.(» ČLOVEK ZNANOST IN PRO- IZVODNJA (Ljubljana) 19.35 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 PETKOV VEČER (Ljubljana) 20.00 TVD (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 KUPIL SEM OČKA — sovj. celovečerni film (Ljubljana) 22.00 VATERPOLO — JUGOSLAVI- JA : HOLANDSKA — prenos (Zagreb) 23.00 TVD (Beograd) SOBOTA 9.40 TV V šoli (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 Cmibulk: IGRAČKE NA CE- STAH — mladinska i:;;ra (Ljubljana) 19.15 S. Osterc: MASKA RDEČE SMRTI — balet (Ljubljana) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 IZ TUJE GLASBENE PRO- DUKCIJE (Zagreb) 21.40 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA — Sarajevo (Zagreb) 22.00 VATERPOLO — JUGOSLAVI- JA : NDR — prenos (Zagreb) 23,00 ZADNJA POROČITJV (Ljul>- Ijana) Predpasniki iz ostankov Spremenite različne ostan- ^ blaga v čedne in nevsak- ^je predpasnike. 1- Polovica predpasnika je "fiča, druga oranžna, srce ki našito ima barve obrnje- ne. 2. Drug predpasnik je v pe- in oker barvi, pravo- "^ten in robovi so obrobljeni ' belim. Ta predpasnik je sestav- iz dveh različnih roža- vzorcev. Na črtasto podlago našij- ^ velik cvet, sredina cveta služi za žep. Trakovi so "^obarvni. TEDNIK — VESTNIK 13 Termalno kopališče Biik Leta 1957 je brulmila 58° C topla voda pri vasi Biik v županiji Zala. Vrelec je najbogatejši ne le na Madžarskem, temveč tudi v evropskem merilu, saj daje na minuto okoli 10.000 litrov vode. V zadnjih desetih letih so zgradili pravo kopališče; izgradnjo je pospešilo tudi to, da je ministrstvo za zdravstvo proglasilo vrelec za zdravilen. Voda vsebuje pre- cejšnje količine kalcija, magnezija in hidrokarbonata ter zdravi bolezni gibalnih organov in ženske bolezni. Pitje vode iz Biika ugodno deluje na želodec, odpravi odvečno kislino, v obliki inhalacije in grgranja pa zdravi tudi dihalne organe. Kopališče ima za sedaj 4 odprte bazene, katere nameravajo v naslednjih letih po- kriti; v teh je voda z različno temperaturo. Kopališče je odprto od 1. maja do 1. oktobra, od 8. do 19. ure. V kopališču vedno dežurajo zdravniki, obiskovalcem pa sta na voljo bife in restravracija. Obisiko- valcl lahko dobijo prenočišče v vasi. Do termalnega kopališča Biik lahko pridete z vlakom ali v sezoni z avtobusi. Ni daleč od Koszega in Szombathelya. Od Szombathelya do Biika je samo 27 kilome- trov. Ce obiščete župaiiijo Vas, na vsak način obiščite tudi termalno kopališče Biik! Stanovanjsko podjetje 2alec projektira načrte visokih in nizkih gra- denj, zlasti pa izdeluje projekte za enodružinske hiše in za adaptacije družinskih hiš, pa tudi večja popravila in kmečke domove, gospodarska poslopja itd... Projektivne storitve izvršujejo priznani arhitekti solidno, ceneno in hitro. Priporočamo se za naročila projektov in tudi za grad- bena nadzorstva z dobrimi in vestnimi, izkušenimi strokovnjaki. Dinar, ki ga vložijo graditelji, ki grade z režijskimi skupinami, v gradbeno nad- zorstvo in v dober projekt, se obrestuje desetkratno v kvaliteti del in prihranku materiala. Stanovanjsko podjetje Žalec opravlja tudi vsa popravila in adapta- cije stanovanjskih hiš ter manjše novogradnje in adaptacije lokalov. V zalogi resnično čudoviti projekti stanovanjskih hišic in vikendov. STANOVANJSKO PODJETJE 2ALEC VAM NTJDI IZ UVOŽENIH IN DOMAČIH KAMGARNOV MOŠKE OBLEKE, DAMSKE PLAŠČE IN KRILA NAJNOVEJŠIH MODELOV. NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 14 TEDNIK, 10. AVGUS':^A komentar "Knjižicoico mu dajte!" Ijjm trud, da gre za povsem nov pojav, M bt se razmere vna- ČLelovnih organizaci- zadnje čase tako.bist- g spremenile, da bi {ole grožnje delavcem 0ovnimi knjižicami ^ splošen pojav. Ven- , le niso tako osamlje- primeri, ko nekateri ^ifii uslužbenci v pod- kar na hitro odpra- , delavca, ki se prito- »če ti ni všeč, pa Ali: »Če ne boš Q delal, kot mi hoče- , boš dobil knjižico!« ' nekaterih podjetjih, f^so zašli v stisko za- {čedalje hujšega pri- fg gospodarske refor- , na njihovo neznanje .^iznajdljivost, kaj ra- 'uovore, da je treba za- |j reforme zategniti va- l To naj bi po njiho- n mnenju pomenilo, da t) interesu podjetja, če ^jo oblast v podjet- ij eni roki, se pravi, da t; takih razmerah »ne tremo iti demokracije«. potlej se dogaja, da iepajo mimo organov soupravljanja, ker je lo v interesu podjetja« tudi to, da uvajajo »tr- I disciplino« z maha- pn z delovnimi knjižni- Bji m cro^niami z od- wredvse)n e creoa ve- p, da ie v ^temeljnem mu o delovnih raz- Hjift natanko predpisan flopek, kako je mogo- f delavca odpustiti. Re- Ho je, da se to lahko fdi samo, če je delov- n mesto ukinjeno ali pa ^ je delavec tako dis- jrfrzifco pregrešil, da ga treba odpustiti. O tem ^pa samo delavski 'it, in še to s tajnim \soi'anjem, kakor je tgogosteje predpisano v tutu podjetja. Torej ne ure biti nobenega ma- tja z delovnimi knjiži- ■ti in je vsako tako ^anje protizakonito. Če je že podjetje zašlo težave, to ne more biti fiog za »trdo roko«. Na- totno! Prav v takih raz- tah bi morali združiti kiten kolektiv v napo- k, da se čimprej izkop- iz težav. Uspešno opravljen izprt Naša podjetji razstavljajo na zagrebškem velesejmu precej novih in zanimivih izdelkov, ki bodo našli kupce dcria in v tnjird Eden i.n^ei govornikov na otvoritvi 73. mednarodnega za^rsMŠkeja je3;a.';kega velcsejma je upravičeno de- jal, da so vsalioleini ;5agrcbj.ki velesejmi nekakšen barometer jugoslovaiiske proizvodnje, ki pokaže, ali se »živo srebro« v cevki dviga ali pada. Za letošnji sejem bi lahko rekli, da kaže »barometer« kar ugodno. Skratka, nnSi proizvajalci so še kar uspešno opravili težak izpit v mednarodni areni. Predvsem smo lahko vese- li sto in sto novih proizvo- dov, ki smo jih videli v več kot 40 paviljonih zagrebške- ga velesejma in na razsežnih .površinah, ki znašajo >ret kot 180.000 kvadratnih metrov. D- mači novi proizvodi jasno do- kazujejo, da se naši kolekti- vi že dobro zavedajo novih časov, ki jih je prinesla re- forma. V podjetjih danes ve- do, da je reforma pometla z raznimi »strici«, ki so morda včasih tako ali drugače ščiti- li to ali ono podjetje, pano- go ali geografsko področje. plin), kuhinjski čistilec zraka (Aerfilter), nova naprava za peko perutnine z infražarki (Infragrill G-I) in no^i štedil- nik (tip G-416), ki ima v pro- storu, kjer pečemo 'neso, pe- rutnino ali pecivo, vdelan vrt- . Ijivi »roštilj«. Mnoge od ome- njenih naprav so opremljene s posebnimi urami, ■ ki avto- matsko urejajo delovanje pe- kačev ali štedilnikov. Razveseljiva je tudi ugotovi- tev, da se vse več naših pro- izvajalcev v raznih oblikah kooperantsko povezuje s tu- jimi podjetji. Takšne koope- (avi,;jmt.tizacija). In slednjič naj še omenimo kraf-liovi.-laa gieda.rija, ki se marsikje, zda- sti v trgovini, kr.žsjo do de.-Jel v razvoju. Te dežele imajo do Jugoslavije veliko zaupanje in so tudi s poslovnega vidi- ka za nas nedvomno perspek- tivna tržišča. Žal pa si marsi- kdaj s kratkovidno politiko sami zapiramo vrata in dela- mo tako nam kot omenjenim deželam medvedje usluge. IGOR PREŠERN NOTRANJA POLITIKA Zdaj pa uspeva tisti, ki zna pravilno otipati uitrip tržišča, za kar pa je potrebno »eveda veliko znanja. Samo spfjsob- ni kadri lahko razvijejo per- spektivno proizvodnjo, k;;ali- tetno in tudi v cenah konku- rečeno. Številne novosti razstavljajo tako naši industrijski »gigan- ti« — zlasti razne stroje in .naprave za industrijo, :-udni- ke, ladjedelnice, kmetijstvo, gradbeništvo in druge pano- ge — kot tudi tisti, ki proiz- vajajo za široko potr0šn.]0. V razstavnih prostorih slovens- kih podjetij in tudi proizva- jalcev IZ drugih republik l"h- ko vidimo vrsto novih izdel- kov, kot so hladilniki, -tsdil- niki, pralni stroji, televi.^ij.ski oprejemniki, peči na olje in 57 m-irs-kai. Vsi ti in še luno- gi drugi izdelki so večji del lični ter tehnično toliko sodob- ni ( z avtomatskimi naprava- mi), da bodo lahko zadovolji- li ne le domače, marveč tudi tuje kupce. Zlasti veliko no- vih izdelkov je med drugimi predstavila velenjska tovarna »Gorenje«, ki se letos priprav- lja na pomemben jubilej — milijonti izdelek v tej tovar- ni. Zanimive novosti iz »Go- renja« so predvsem: reč ti- pov zelo elegantni kombini- ranih štedilnikov (elektrika in racije smo lahko samo vese- li, saj lahko tako po eni stra- ni pvovečamo serije izdelkov, kakovost ter ceno in si sploh odpiramo vrata na tuja trži- šča. Hkrati ta pojav kaže, da je tudi naša proizvodnja za mnoge tuje partnerje intere- santna, saj prinaša koristi nam in tujcem. Naraščanje- kooperacije s tujino, ki daje že otipljive rezulta-te, je tudi že na zagrebškem velesejmu dokaz, da se mnogi naši pro- izvajalci lahko uspešno kosa- jo z uglednimi pKJdjetji 1z raz- vitejših dežel. Seveda pa bi bilo napak, če bi se ob teh in drugih uspe- hih uspaval^, in šli mimo mi- mo razinih slabosti, ki se bolj ali manj očitno kažejo tudi v Zagrebu Tovariš Tito, ki je odprl letošnji velesejem, je ob ogledu raznih paviljinov večkrat poudaril potrebo po tesnejšemu sodelovanju in po- vezovanju sil znotraj države. Čeprav je kooperacija, ki se- že prek državnih meja, ne- dvomno koristna, ne moremo zapostavljati in zanemarjati kooperacijskega sodelovanja v mejah, Jugoslavije. To je vse- kakor ena izmed šibkih točk naše proizvodnje. Precej bo tudi še treba marediti, da bo vsa proizvodnja s hitrejšimi koraki šla po poti napredka KRONIKA jfl ZAGREBŠKI VELESE- JEM — V četrtek 6. septem- bra je predsednik Tito odprl 73. metoarodni zagrebški ve- lesejem. Na njem razstavlja G207 razstavljalcev iz Jugosla- vije tn še iz 56 evropskih, azijskih, afriških in ameri- ških držav. Po tem, kar so pokazala podjetja iz naše dr- žave, lahko rečemo, da je zagrebški velesejem barome- ter napredka našega gospo- darstva. BTito med mladino — Pretekli teden je predsednik Tito obiskal udeležence de- lovne akcije »Sava 67«, ki grade pri Zagrebu nasipe na Savi. Ob tej priložnosti se je pogovarjal z mladinkami in mladinci. Predvsem je pouda- ril, da je mladina pripravlje- na delati in da je treba mla- dinske delovne akcije organi- zirati tudi v prihodnje, ne glede na gospodarski učinek teh akcij. Poglavitni njihov namen namreč ni v tem, da dosežejo kakšen pomemben gospodarski uspeh, ampak v tem, da so delovne akcije šola novega socialističnega človeka. To je nekaj, kar se ne da kupiti z denarjem, je dejal. Pomembni so objekti, ki jih mladina gradi, še po- membnejši pa so ljudje, ki se oblikujejo na teh delovnih akcijah. ■ OSNUTEK ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVARO- VANJU KMETOV V SKUP- ŠČINI — V republiški skup- ščini so začeli obravnavati dva osnutka zakona o zdrav- stvenem zavarovanju kmetov. Enega je pripravil republiški sekretariat za delo, drugega pa republiški zavod za s ,\ji- alno zavarovanje. Ena i/med bistvenih stvari, ki jih zakon ureja, je, kdo naj prispeva v sklad zdravstvenega zava- rovanja kmetov. Osnutka predvidevata, da bi moral bi- ti prispevek odvisen od ka- tastrskega dohodka. g LETOS NAJVEČJI PRI- DELEK PŠENICE DOSLEJ — Po podatkih zveznega za- voda za statistiko smo v Ju- goslaviji pridelali letos naj- več pšenice doslej. Vsega skupaj smo pridelali 4,8 mili- jona ton pšenice. Na druž- benih kmetijskih posestvih so pridelali povprečno po 38,1 stota na hektar, zaseb- ni kmetje pa po 22,2 stota. ■ CENE PADAJO — Avgu- sta letos so bile cene na drobno za en odstotek nižje kot julija, življenjski stroški pa za nekaj več kot za dva odstotka. To je povprečje za vso državo in ga je izraču- nal zvezni zavod za statisti- ko. Torej dokaz ustalitve na- šega gospodarstva. ■ UTONILO PET DELAV- CEV »METALNE« — Pet de- lavcev mariborskega podjet- ja »Metalna«, ki so delali v Etiopiji, je utonilo. Do nesre- če je prišlo, ko je avto, s katerim so se peljali, zape- ljal v jezero. POHABLJENI SUEŠKI PREKOP. Takoj prvi dan arabsko-izraelske vojne so Egipčani v Sueškem prekopu potopili nekaj ladij in s tem zaprli to važno vodno pot na poti iz Evrope v Azijo. Toda zapreti jo je bilo laže kot odpreti. Sprva so Arabci mislili, tla bo zaprti Sueški kanal eno od njihovih učinkovitih diplomatskih orožij v politični bitki, ki je sledila vojaški. Toda izkazalo se je, da je interesiranje Zahoda za kanal manjše, kot so pričakovali. Po vsem videzu imajo Egipčani od zaprtega kanala več škode kot pa Zahod; Egipt je dobil od Saudske Arabije in Kuvajta 90 milijonov funtov (skoraj 270 milijonov dolarjev) pomoči. Skoraj prav toliko pa znaša škoda, ki jo imajo Egipčani na leto, če je kanal zaprt. Tedens k i pregled Tokrat bi za spremembo začeli z dogodkom, ki vliva tonizem in ne nasprotno: predsednik francoske repu- le de GauUe se mudi na uradnem obisku na Poljskem, so ga izredno ljubeznivo sprejeli tako v uradnih tgih kot med ljudstvom. General, ki je prvi od zahod- ih državnikov priznal poljske zahodne meje na Odri in isi kot nespremenljive, je to stališče znova potrdil, ko obiskal nekatere kraje, ki so bili šele po vojni priklju- či Poljski in katere imajo Zahodni Nemci za sporne. tega pa je kar naravnost povedal, da se je Francija •po prvi svetovni vojni zavzemala za to, da bi te po- '^jine prišle pod poljsko suverenost. Skratka, francoski tednik je z dokaj hladnim polivom oblil bonske di-. toiate in politike, ki skušajo glede zahodne meje najti •'tako srednjo pot: ne priznati dokončnosti poljskih za "flnih meja, toda vendarle na tak način, da jih nihče 'bi mogel obtoževati za kalilce miru v Evropi. S Kriza na Srednjem vzhodu se ni premaknila z mr- ^ točke, čeravno dogajanja na tem področju ne manj- Po Kartumu so se arabske države sporazumele, da odstopile od zahteve, naj o Srednjem vzhodu raz- ^viia generalna skupščina na izrednem zasedanju; svoj ^blem so vpisale v dnevni red zasedanja, ki se začne ! Septembra, s tem, da ima ta točka prednost pred dru- S tem so Arabci dosegli, da se posamezne države % pripravijo, uskladijo svoja stališča in morebiti po- jejo novih poti, ki bi jih kazalo načeti pri reševanju ^^ zapletenega problema. II Toda to je samo en vidik te krize. Po konferenci ^^rtumu so začele prihajati iz Sirije vesti, da so tam- j;^aknili v hišni pripor predsednika Atasija, ki da je i^alo goreč za palestinsko stvar. Govorice so potem ,^ile, toda ni dima brez ognja Ni izključeno, da v Si- " pritiskajo prav skrajni skrajneži, ki zahtevajo nada- ljevanje vojne in ki se ne strinjajo s tem, da so arabske države spet odprle zahodnim državam pipe na naftovodih; v Kairu si ne delajo nobenih utvar o tem, da je ta sirska bojevitost naperjena bolj proti Kairu kot proti Izraelu; taka bojevitost namreč v Kairu lahko omaje ali pomaga omajati Naserjev položaj, medtem ko Izraelu ne more prav nič škodovati glede na razmerje sil po arabskem porazu, politično pa lahko Izraelu še koristi, kajti Izra- elci veliko laže zagovarjajo svoja stališča, če jim Arabci grozijo z imičenjem, kot pa, če arabske prestolnice po- kažejo, da so pripravljene poiskati politično rešitev. B Na področju Sueškega prekopa je prišlo pretekli teden do večkratnega streljanja; začeli so ga, kot poroča opazovalec OZN Buli, Egipčani, potem pa so se incidenti vrstili kot verižna reakcija. Kairo je v zvezi s temi inci- denti povedal, »da je sedaj že sposoben, da se brani«, Izraelci pa so podčrtali, »da bodo utišali sleherni egiptov- ski kanon, ki bi zalajal«. Skratka, vsaka stran je s stre- ljanjem ob Sueškem prekopu imela svoje račime, ki so jih plačali za ene in za druge arabski civilisti: samo v Tevfiku je bilo sto mrtvih. ■ čeprav je predsednik Johnson izjavil, da ZDA ne pripravljajo nove mirovne ofenzive glede Vietnama pa se obrisi te ofenzive že začrtujejo: Američani si prizade- vajo, spraviti vietnamsko v^jno pred varnostni svet in generalno skupščino, čeravno ne severni ne južni Vietnam nista članici OZN. Ker je za normalizacijo razmer v Viet- namu že postavljen temelj — ženevski sporazumi iz leta 1954 — samo spoštovati ga je treba, se Sovjetska zveza protivi slehernemu poskusu, da bi konflikt v Vietnamu prišel pred OZN. Enako stališče zavzemata tudi južnoviet- namska osvobodilna fronta in severni Vietnam. Temelji za razgovore so torej tu, razgovori pa bi se lahko začeli takoj, ko bi Američani brezpogojno nehali bombardirati gzemlje severnega Vietnama. Zaenkrat torej v jugovzhod- ni Aziji ni nobenih sprememb, razen morda to, da se stopnjuje ofeziva osvobodilnih sil, in da morajo Ameri- čani stopnjevati vojno, če hočejo obdržati stanje, kakršno je. Od tega stanja pa do zmage je torej zanje še neizmer- no dolga pot ki ji ni videti konca. B Tudi kulturna revolucija na Kitajskem se odvija enolično. Drugače tudi ne more biti, če njeni voditelji na- povedujejo, da lahko traja deset ah pa petdeset let. Včasih se dobi vtis, kot da gre že za pravo državljansko vojno, v kitajskih razmerah seveda; potniki, ki so prišli iz Kan- tona na jugu Kitajske v britansko kolonijo Hongkong, so vedeli povedati, da so se ob železniški progi vneli spopadi, v katere je poseglo tudi topništvo, še bolj zgovoren pa je razglas, ki ga je izdalo vodstvo kulturne revolucije v šanghaju. Takole pravi: »Da bi zagotovili red, je prepo- vedano vdirati v vojaške zgradbe in iz njih odnašati orož- je, opremo in arhiv; prepovedano je sramotiti in prete- pati vojaške poveljnike; prav tako je prepovedano vdirati v šole, upravna poslopja in druge javne zgradbe ter iz njih odnašati opremo...« Razglas nam morda bolj kot še tako drastična poročila s Kitajskega, ki so vedno oseb- no pobarvana, predoči podobo o tem kaj se v tej 500 milijonski,deželi resnično dogaja. B V Južni Arabiji in Adenu, ki ju Britanci zapuščajo je položaj vedno bolj zapleten, kajti dve osvobodilni gi- banji — Osvobodilna fronta okupiranega Jemena in Osvo- bodilna fronta južne Arabije — se že prepirata za dedi- ščino, ki jo za seboj puščajo Britanci. Po spopadih med obema — bilo je precej mrtvih — je posegla vmes redna vojska južnoarabske federacije ki so jo izurili Britanci. V tem seveda še ni rešitev, in jesen v tem delu sveta bo najbrž še precej vroča. B V Gibraltarju je bil v nedeljo plebiscit, na katerem naj bi prebivalci povedali, ali žele ostati pod delno bri- tansko upravo, oziroma če se žele vrniti v naročje Špa- nije. Od 12.672 volilnih upravičencev se je samo 44 iz- reklo za vrnitev k Španiji. ZtJNANjA POLITIKA TEDNIK — VESTNIK 15 JOSIP JURČIČ 21 DESETI BRAT In kako sirovo se je rotil nad Lovretom proti njej; kake priimke je dajal njemu, ki je bil po Maničinem prepričanju kot človek toliko boljši, to- liko višji od njega. In vse to ga je morala poslušati samo zato, ker je — Bog vedi kako — vedel skrivnost, katero bi bila rada še nekaj časa skrivala. Prosila ga je za Boga, naj vsaj molči, naj bo toliko blagodušen in naj ne vnesreči nje in Lovreta. Pač je Marijanu pri- šla solza v oko, ali ta solza je bila bolj znamenje jeze in žalosti, da ga ljubljena deklica ne mara, da njega zaničuje in ljubi človeka, ki ji celo lastnega domovja ne more ponuditi. Rotil se je, da ga iz hiše spravi in — sama ni vedela kaj še! Bala se je zdaj, da bo že da- nes očetu vse razodel in kdo se bo potemtakem čudil, da je govorica med deklicama vedno zastajala. Prišli sta bili do lipe na travniku in se usedli na klop. »Mamca,« — je dejala zdravnikova hči — »jaz te imam malo okregati Ti me nimaš čisto nič rada. Glej, tako si žalostna, da se mi smiliš, če te pogledam, in še ne poveš mi, kaj ti je. Dolgo sem čakala, zdaj pa, ko vidim, da nečeš sama povedati, moram jaz začeti. Na- ravnost ti povem, meni ni nobene sile, ali ko bi bila na tvojem mestu, zdi se mi, da bi bila popolnoma srečna.« »Ali se res tako malo znam premagovati, da- že vsak vidi in ve!« je dejala Manica. »Ti! To bi me pa vendar lehko razžalilo m tako bi ti zamerila, da me ne bi bilo nikdar več k vam, ko bi le mogla. Kaj vsak ve, če jaz vem? Povej mi naravnost: kajne da imaš rada gospoda učenika in ne Marijana, kakor ljudje pravijo?« Za odgovor se Manica nasloni prijateljici na ramo in šepeče: »Marička, če že veš, prosim te, nikar ne pravi nikomur, tudi svojemu očetu ne Jaz bi bila po- vedala "tebi, ko bi le komu. Mislila sem, da vem jaz sama in on. Pa vse se je menda proti meni zagovorilo. Da bi le sama ti vedela in nihče drugi, kako vesela bi bila, ko bi imela razen njega še enega človeka moje enakosti, postavim tebe, ljuba moja, da bi govorili o moji sreči. Ali zdaj ve že nekdo, ki bi eden najzadnjih imel vedet- Marički je bilo to vse še nekako novo. Zardela Je v lice in se veselo nasmehnila. »Ti, Manica,« — pravi — »ali se mora o takih rečeh tako žalostno govo- riti? Jaz bi pa plesala in vesela bi bila na tvojem me- stu. Naj počno drugi, kar hočejo, naj vedo, kar hočejo! Ce te kdo vpraša, saj ni da bi mu morala povedati, po- ženi ga in reci: kaj ti mar! Kako me more kdo siliti, da bi povedala, kaj mi je v srcu. če nečem.« »Ti ne veš--« »Nič. nič! Že vem, če hočeš, molčala Dom tako ko ta kamen, še sama si ne bom upala vedeti. Da bi očetu to pravila, to še mogoče ni in komu drugemu ne bi mogla kaj takega govoriti Skoro sem tako neumna, da bi me bilo sram, in ko bi morala, res ne vem, kako bi govorila. Samo tebi bi lehko povedala, da, tebi pa naši gospodinji Lizi. — Kaj meniš, kako sem jaz zvedela?« »Ali ti je Lovre sam povedal?« »O ne, on ne pove nič, posebno danes je bil tako molčeč, da se mi je včasi čudno zdelo. Glej, zakaj mi nisi popred povedala, da bi mu ne bila toliko priza- dela, ko bi bila vedela, da mu le ti po glavi greš. Pa vendar sem ga pripela tako, da mi je moral obljubjK da pride oni teden enkrat k nam. Tačas mu bom p. malo ponagajala s teboj, če smem On mi ni nič po^^ dal, ali prav nazadnje sem ga sama spregledala, kaj j, prav za prav. — Pa popred si rekla, da o tem nekd. ve, ki bi ne imel vedeti. Kdo je to?« »Marijan!« pravi Manica. »No, prava reč! To ni vse nič. Jaz ne vem, za^, bi se zato žalostila. če ga ne maraš, pa ga ne maraj kaj ti more?« »Veliko žalosti mi lahko stori. On je prav svoj vek, včasi se pokaže, kakor bi imel nekaj dobrega srcj in zato sem ga rada imela, dasi ga ljubiti nikdar u^ bi mogla; včasi je pa zopet trmast in ves predrugačen. Danes je nalašč prilike iskal, da sva govorila. Moraij sem slišati čudna očitanja od njega, ki mu nisem nj. kdar nič obetala Bil je ves divji in rotil se je, {jj hoče Lovreta spraviti iz naše hiše, preden bo en ted«i^ rekši, da bo očetu povedal vse. Jaz sem mu naravnost povedala da ga zdaj res ne ljubim, pa vsaj spoštujem, če pa to stori, ga bom zaničevala. Da, nazadnje sem gj za Boga prosila, naj bo tiho, pa obljubiti mi ni hote! in sama si lehko videla, da me je pustil samo in šel Kakšna imena je Lovretu dajal, tega ti ne morem prj. viti, vsaka beseda pa me je globoko in ostro zbodla.« »Kaj pa je, če očetu pove, saj mu ne bodo verjeli prej, da tebe vprašajo Ti pa lehko rečeš, da ni nič, saj taka majhna laž--« »To ni tako, ljuba moja! Slišala sem ondan pogo vor med materjo in očetom in vem, da že sami malo -slutijo. Bog ve, kako so na to misel prišli. Prav lehko bodo verjeli, sosebno če jim Marijan pove. On je ne- kdaj slišal razgovor med nama, za gotovo ve in jaz mu tudi nisem mogla tajiti. — Sicer bi pa tudi ne mogla lagati, zlasti svojim staršem ne.« »E, saj ne bo povedal. Jaz ga nikdar več ne po- gledam, če to stori.« »Menila sem včasi, da moj oče drugače mislijo o takih rečeh. Zdaj pa vem, da bo moral Lovre našo hišo zapustiti, če zvedo. Jaz bi ga pa ne mogla pozabiti in nesrečna bi bila, prav nesrečna. Včasi sem si več moči zaupala, zdaj pa, ko mi nekaj pravi, da —« Manica ni mogla izgovoriti. Solze so ji prišle v oči, objela je pri- jateljico in tiho jokala. Znano je, da so ženske mehkejšega čuta in da jih ni posebno težko pripraviti do grenke kapljice, ki, zna- menje veselja ali še rajši — žalosti, izvira iz zrcala člo- veškega srca, iz očesa. Zato tudi Marička, videč prija- teljico jokati, ni mogla dolgo zadrževati solzic na trepalnici Obe deklici sta sedeli potem precej časa tiho, le zdaj pa zdaj je Marička kaj vprašala, da bi govorico na dmige reči napeljala, toda tudi njej se je videlo, da besedi zmanjkuje. Manica je v misli zadolbena zrla proti oblakom, ki so se trgali in vlekli proti gozdu. Visoko gori nad de- klicama je nesel kragulj pišče, v vasi uplenjeno, svo- jim mladičem. »Ali vidiš kragulja?« vpraša Manica. »In pišče! Uboga živalca, kako vpije, ko bo moralo umreti,« odgovori prijateljica. »Ce žival kaj misli, gotovo se temu piščetu zdaj zdi, kakor da bi bilo z njim vred vsega sveta konec.« »Kako ti pride čudna misel v glavo?« »Res je morda čudna, pa ravno ta me je potolažila nekako v tem hipu. Mislim si, če mora že ta živalca tako gorje dočakati, kakor je smrt v mladosti, zakaj bi potem druga božja stvar ne nosila svojega bremena. Bog je pravičen, razdelil je gorje med vse svoje stvar- jenje. Zato se tudi jaz ne smem braniti, če mi pride kaj, česar bi se rada ognila.« »Lepo te prosim, ne govori tako čudno! Kako te more tolažiti, če vidiš še drugje gorje, kakor ti praviš. Meni se pa živalca prav smili. Nazadnje bi bila ti ve- sela, ko bi še jaz imela nesrečo.« »Vesela ne, ali ravno ker te imam rada, pozabila bi sebe--« »Beži, beži, kaj bova o takih rečeh govorili, saj hvala Bogu do zdaj ni niti tebi niti meni nobene sile. Le iz glave si izbij take reči. Jaz pravim, da bo Mari- jan vendar toliko moški, da ne bo ničesar govoril in drugo se bo počasi vse na dobro obrnilo Ce ga imaš rada, gospoda Kvasa, moraš misliti, da si srečna. Vre- dna si ti njega in on tebe.« Med tem je bil kragulj s svojim plenom, ki je bil deklicama dal nove snovi za kratek razgovor, preplul poljano in se usedel sredi gozda na visoko smreko. Pol streljaja daleč je stal Lovre na stališču, katero so mu bili lovci odločili Pu.ško je nerodno in malo- marno imel ob sebi naslonjeno in ne da bi bil pazil po gošči in potih, kod pride zverjad, je zrl v tla. To- variši njegovi so se razkropili daleč okrog, bil je sam. Da mu je bilo za lov vsega sveta danes malo mar, « lehko razume, kajti ravno prej mu je na strani Marijan nekako jezen rekel, naj ga drevi vrh Skal na konca gozda počaka. Kaj mu je imel povedati, to mu ni bilo čisto neznano. Rad bi bil nekaj dal, da mu ne bi bilo sniti se z njim; na drugi strani pak si je zopet mislil, da nikakor ne bi bilo moško, ko ne bi besede dopolnil, da mu je skoro dolžen nekega odgovora, opravičenja. Zdelo se mu je, da že predolgo tukaj stoji — z» stonj in po nepotrebnem. Rad bi bil popred še z Ml nico govoril, preden z Marijanom, zato ga je vleklo, d bi bil svoje mesto popustil in šel domov. Ali zopet ni vedel, kako bi se izgovoril potem, če ga vprašajo, za kaj ni drugih počakal. Ni bilo torej drugega kakoi ostati na odločenem stališču. Frfotanje kraguljevo v njegovem obližju ga je pre- dramilo. Nehote je vzdignil puško in strelih Kragul) je sfrfolel po vejah na tla Drugi lovci so čuli strel in kmalu je slišal Lovre od več strani klicaje, ki so se mu bližali. »Ali je morto!« je vpil gospod stotnik, ki je prvi pripehal iz gošče. Z druge strani so prilomastili gospod Benjamin, Vencelj in Marijan. »Samo kragulja sem ubil,« odgovori Lovre, ki je zdaj šele sprevidel, da ni prav storil, ker je lovce pre- motil, da so menili, da je divjo kozo streljal. »Zakaj niste pustili vraga pri miru?« pravi gospo- dar. — »Psi bi bili vsak čas na pravi sled prišli in, imeli bi bili morda kaj več domov nesti kakor tegaj tiča.« Po I. L. Idnessu Brodolomca na Koralnem morju Hiše Miha AUč 33. Aureed je bil pred sto leti svet otok, posvečen Zogu, ki so mu lovci prinašali darove od blizu in daleč. Kakor zmeraj so tra.iale slovesnosti nekaj dni in naši štir,ie dečki so si pošteno oddahnili, ko je bilo vse mimo. Zdaj so jih spet vkrcali v kanuje in odjadrali z njimi proti bližnjemu Sirre. bii, nekakemu »glavnemu štabu« njihovih plemenskih poglavarjev in trgovskemu sre- dišču. Na Sirrebu so dečki spoznali nove velja- ke in šele zdaj sprevideli, da je Cut-cut ve- liki poglavar mno)^ plemen, opazili pa so tudi, da drugi veliki poglavarji nič kaj ne marajo zanj. Zdaj so že razumeli nekaj njL hovega jezika in so slišali, da ima.io Cut- čuta za surovino in klavca. To so dečki radi verjeli... Naši brodolomci so se torej že lahko sporazumevali s tujci. Kdo bi si še pred pičlim letom mislil, kako spretno si bodo znali pomagati. Nič več se niso bali. Človek se vsega privadi, če je sila. Nasploh so .jih imeli povsod radi, zlasti preljubeznivega Billa, ki so ga vsi razvajali. Klicali so ga »Evas«, kakor so Jakca vseskozi imenovali »Uak«, Johna »Ka- bi« in Georga »Sagibi«. Bili so pravzaprav zadovoljni — toda bližal se je nov usodni 'Tan.