DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 47
Maribor, sobota, dne 12. junija 1937
Leto XII
Pozdrav kongresu lesnih
Pozdravljeni gosti in delegati! delavcev v Sloveniji
MrtvaSki duh fašizma
Odkar so se pred več kot desetimi leti prvič pojavile na ulicah črne uniforme in šubare ter se razlegli po tlaku naših cest koraki škornja, veje nad deželo mrtvaški duh fašizma. — Besedo imajo karabinke, revolver, bokser in bikovka. Škorenj pa gazi preko mrtvih trupel, po vroči krvi, naprej za črno zastavo, s katere se počastno reži mrtvaška glava.
Kdo bi jih naštel vso dolgo vrsto žrtev? Mislili smo, da bodo Trbovlje konec, pa so bile začetek.
Fašizem je vzel ljudstvu moč in pravico. V početku so bile njegove žrtve posamezniki, pozneje pa ves narod!
Našli so se pa, ki so odločeni pobijati hudiča z Belcebubom, ki so kot zdravilo za fašizem iznašli svoj fašizem.
Namesto, da bi prečistili deželo mrtvaškega duha, so prevzeli kot svoje vse, kar je fašizem; ustvaril in s čemer je utrdil svojo moč: njegovo pravico in njegovo nasilje.
Sedaj pa jih navdaja neizreono ugodje.
Ljudstvo pa se duši v zastrupljenem ozračju, vedoč, da ni zdravila razen demokracije in svobode, ki edina more prečistiti mrtvaško vzdušje.
Ali naj še naprej živimo v mrtvaškem vzdušju fašizma, ker se slabiči boje, da jih bo odplavil val demokracije, čim se razlije po deželi?
Mi vidimo spas v svobodi političnega razvoja našega naroda. Sleherni imej pravico širiti svoje ideje, manifestirati zanje in za svoj program, kot je na primer v ČSR, kjer so 1. maja v Pragi manifestirali stotisoči državljanov, socialni demokrati, narodni socialisti in komunisti v dolgih sprevodih, paralelno, ob isti uri čez Vac-lavske namesti, brez najmanjšega incidenta.
Svoboden narod raste v kulturi, v mrtvaškem vzdušju fašizma pa propada v barbarstvu.
Izletniško navdušenje med diplomati
Nemški zunanji minister Neurath v Beogradu, Budimpešti in Sofiji.
Neurath. nemški zunanji minister !e °“iskal Beograd, sedaj je v Sofiji m pojde v Budimpešto. O pomenu niegovega obiska in poglobitvi prisrčnih odnošajev m,ed Nemčijo in Jugoslavijo smo že pisaH.
♦
Konferenca balkanskih diplomatov na Dunaju.
Na Dunaju se je vršila konferenca diplomatov, na kateri So bili turški zunanji minister Rudži Aras in balkanski poslaniki.	^
Bolgarije je obiskala večja nemška delegacija
?a propagando in organiziranje služ-. e«e dolžnosti. Poročila pripovedu-,e!°. da je bil obisk instruktivnega 2načaja.
•
Dekleta, ki jih tako obletavajo vročekrvni fantalini, morajo biti trdna in značajna, da ne omahnejo, če Ze niso.
Sirite nas list!
Jutri, v nedeljo, dne 13. junija se zberete v Ljubljani delegati krajevnih skupin Zveze lesnih delavcev v Sloveniji na svoj II. (VIII.) redni kongres. Kongresa se udeleže tudi gosti bratskih organizacij.
Kongres Zveze lesnih delavcev je manifestacija, ker organizacija obstoja že nad štirideset let in se je iz početka do danes vedno močno uveljavljala s svojim resnim in smotre-nim delovanjem. Zato je niso mogli omajati v temeljih še tako hudi boji in še tako težka kriza v lesni industriji zadnjih let. Do živega ji niso mogli ne razredni in ne drugi nasprotniki,
, Zavest lesnih delavcev je bila vedno velika in volja tako trdna, da so vso dobo obstoja najvestneje čuvali in z uspehom gradili svojo organizacijo ter jo izpolnjevali. Ves čas so lesni delavci bili v prvih vrstah razrednega delavskega gibanja in prav zaraditega opravičeno zremo s ponosom na njih organizacijo in nje kongres s prepričamnjem, da ostane sama in nje članstvo tudi v bodoče
Direktor mednarodnega urada dela, Harold Buttler, pravi v svojem poročilu k 23. zasedanju mednarodne konferenca dela (ki je pričela 3. junija t. 1. v Ženevi) med drugim tudi naslednje:
»Denar, ki se izdaja za oboroževanje, je denar, ki se jemlje zasebnim podjetjem. Delovna sila, ki je zaposlena z namenom uničevanja, je delovna sila, ki je vzeta proizvajalnemu delu. Uporabljanje surovin za industrijo za oboroževanje ustvarja pomanjkanje surovin za ono industrijo, ki služi obogatitvi dežele ...
Tekma v oboroževanju je element slabosti v procesu obnove; ali kar je za obnovo še težje, to je razpoloženje,
S svojo izjavo v amerikanskem listu je Mussolini zagotavljal Roosevelta, da bi se Italija rada oprijela amerikanske inicijative za mednarodno razorožitev. Izjavo so potrdili listi še pozneje in italijansko časopisje se je kar laskalo Rooseveltu.
V	angleških oficioznih krogih pa izjavljajo, da Anglija ne misli privoliti v razorožitev, ki bi Anglijo izno-va slabila v primeri z onimi državami, ki so angleško zavlačevanje oboroževanja izrabile in so se same oborožile. V Londonu torej vedo, kaj Mussolini hoče: ovirati britsk© oboroževanje, pred katerim ga je vsak dan bolj strah.
Roosevelt je Mussolinijev predlog istotako zavrnil. Ameriški listi pravijo, da bi Italija rada zavrla angleško oboroževanje, ker vidi, da ne more z Angleži tekmovati. Med tem ko se je Italija že izčrpala, so Angleži šele začeli z oboroževanjem, iz-
zvesto dosedanjim svojim in našim načelom.
Mnogo težkih bojev je imela organizacija s svojimi »kruhodajalci«, težka je zadnja kriza v lesni industriji, ki je najbolj prizadela delavstvo v dravski banovini. Toda organizacija je v vseh bojih ali so bili bolj u-spešni ali manj, ali težki ali ne, vztrajala, se borila in zbirala svoje sile. Noben boj je ni oslabil, pač pa, če že ne številčno, vsaj moralno okrepil, ker je zgrajena načelno, na disciplini in smotrenem delu v dobrobit lesnih delavcev.
Tudi ta kongres naj služi temu namenu. Okrepi naj Vašo organizacijo v načelih, disciplini in sodružni zvestobi članstva med seboj kakor tudi do ostalega delavskega gibanja.
Kongres bo pregledal delovanje zveze zadnjih dveh let ter napravil nove sklepe. Delovanje zadnjih dveh let je zahtevalo idealno požrtvovalnost, s katero so lesni delavci prebrodili najhujšo dobo krize. Organizacija je bila tudi tu na mestu in je storila vse, kar je bilo mogoče za de-
ki ga ta odkriva. Splošna vznemirjenost, ki jo vstvarja odkrito pripravljanje na vojno v Evropi in na dalj-njem, vzhodu, znatno ovira obnov© gospodarstva, ki se je jela pojavljati. Prav dotlej, dokler bo strah pred vojno tako razširjen, kakor je bil v zadnjih mesecih 1936, je zaman upati, da pride svet zopet do svoje popolne gospodarske dinamike.
Vsi finančni, trgovinski in socialni ukrepi, ki so bili storjeni v zadnjih Detih letih v boju proti krizi, ne bodo dejansko nič zalegli, če bo politični in gospodarski stavbi naše civilizacije stalno pretila nevarnost, da jo neki novi mednarodni spor zopet razruši.«
rahljajoč vse najnovejše izsledke vojne tehnike in tudi izkušnje, ki jih je prinesla španska državljanska vojna.
Danske strokovne organizacije napredujejo
V	enem letu narasle za preko 26.000 članov.
Danske svobodne strokovne organizacije so v letu 1936 lepo napredovale. Dne 1. januarja so imele 381.341, dne 31. decembra 407.465 in so pridobile torej v enem letu 26.124 članov. Med tem članstvom je 71.436 žena. Centralna zveza ima v vsej deželi 64 zvez z 2926 podružnicami.
Koncentracija francoskih desničarskih strank se je pričela. Zaradi vedno večjega vpliva ljudske fronte so tudi reakcionarci pričeli snovati enotno fronto, ki oa v Franciji še ne bo tako hitro zlezla na zeleno vejico.
lavstvo te stroke in je zato ostala zdrava in krepka.
Na kongresu boste delegati raz-motrivali o položaju lesnega delavstva ter o delovanju zveze v bodoče. Razmotrite vse to. Sklenite, kar je dobro in potrebno ob najlepšem soglasju ter ob trdni volji, da mora Vaša organizacija ostati tudi v bodoče čvrsta, močna in sposobna za obrambo Vaših interesov.
V	tem zmislu najiskreneje pozdravljamo Vaš kongres in Vaše goste, kakor tudi delegate in zaupnike, ki ste pravo kremenito jedro organizacije in od katerih aktivnosti je odvisna bodočnost organizacije in nje članstva.
Moč je v skupnosti! To geslo o-hranite vsi vedno in povsod v svojem srcu tudi v bodoče!
Zastopnik Cehoslovaiklh lasnih delavcev
Čehoslovaško zvezo lesnih delavcev bo zastopal na kongresu Zveze lesnih delavcev s. Jaroslav Handlir. Bratski pozdrav mu tudi z naše stra-
Politiini umor pri Konjicah
Objava banske uprave:
V	zvezi z demonstracijami ob priliki ^ prihoda predsednika JNS 'Petra Živkoviča v Maribor, Konjice in Celje, dne 8. junija t. !., so istega .dne ob 20. zvečer na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, katera sta vozila pristaše JRZ.
Napad se je izvršil z revolverji, bokserji, noži in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila dva akademika lažje ranjena, ostali so dobili samo praske.
Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešali so pa akademika — filozofa — Rudolfa Dolinarja, rojenega dne 11. aprila ;1915 v Lučinah, občina Trata, okraj Škofja Loka in tja pristojnega. Domnevali so, da so ga napadalci odvedli s seboj.
Naslednjega dne, dne 9. junija t. 1., okrog 10 je orožniška patrulja Dolinarja našla mrtvega pod državno cesto pri Prihovi, 50 korakov oddaljeno od mesta napada.
Dolinar je imel rane na glavi in po životu od udarcev s topim predmetom.
Ugotovljeno je, da je napad organiziral in se ga tudi dejansko udeležil Slavko Reja, urednik »Mariborskega Večernika Jutra«, mariborskega glasila JNS; med napadalci sta bila tudi Primec, tajnik krajevne organizacije JNS v Hočah, Brajkovič, pekovski pomočnik iz Maribora.
*
Zaprtih je 10 osumljencev.
Pokojnik je bil zaboden v hrbet na desni strani med 3. in 4. rebrom. Nož je prodrl v pljuča v širini 2 in pol cm in v globino 4 cm. Smrt je nastopila vsled izkrvavljenja.
Italijo je strah angleškega oboroževanja
London in Washington ne zaupata Mussolinijevim manevrom
OboroZevanle veča revščino
Neproduktivnost izdatkov za oboroževanje.
Vladina vojska vedno sposobnejša
Vrhovni poveljnik španske armade general Miaja je prepričan o zmagi
V	razgovoru z dopisnikom čeho-slovaškega tiskovnega urada je izjavil vrhovni poveljnik španske armade pred Madridom, da se v zadevah Španije ne zanaša na pomoč Društva narodov, ampak izključno le na moč armade legalne španske vlade.
Fronta in ozadje sta sedaj dobro organizirana. Vlada uživa popolno zaupanje ljudstya, kakor tudi zaupanje 170.000 vojakov, ki se bojujejo pod Miajino komando na osrednji fronti. Vlada skrbi za red in mir v ozadju ter pospešuje gospodarstvo v zvezi z obrambo.
Vojaške operacije vladine vojske so vedno uspešnejše. V prvih počet-kih napada ni bilo ne organizirane vojske, niti vojnega materijala. Med takrat in danes je ogromna razlika. Sedanje operacije vladine vojske dokazujejo, da je ona v stanju ne samo, da kljubuje napadom sovražnika. ampak, da si korak za korakom osvaja vedno novo ozemlje. Na vseh frontah je sovražnik že poskusil prodreti, toda prepričati se je moral, da je vsak tak njegov poskus zaman. Tudi če se je sovražniku posrečilo, da je tu in tam nekoliko izboljšal svoje pozicije, vedno znova se je moral prepričati, da vladina vojska ni voljna, da mu prepusti niti ped zemlje. Republikanska vojska prodira počasi preko vse Španije.
Kar se tiče položaja pred Madridom, se je vladini vojski ne samo posrečilo zavrniti napade sovražnika, ki je na tem delu fronte vrgel * boj predvsem nemške in italijanske čete, ampak je tudi že osvojila precej ozemlja, tako, da postaja položaj sovražnika vedno težavnejši. U-niverzitetska četrt je pod ognjem vladinih topov in prodiranje vladine armade na raznih točkah osrednje fronte je najboljši dokaz za premoč republikanske armade.
Španska vojna, bo, v to verujem,
Na vsak način hočejo izzvati kulturni boj. Zagrebška mestna občina je odstopila društvu »Plamen« večje zemljišče za zgradbo krematorija, pod pogojem, da društvo uresniči svojo namero v štirih letih. Radi tega je sedaj klerikalno časopisje v Zagrebu silno razburjeno in grozi občinskemu svetu z represalijami, češ, da podpira framazone. Gospodje se obnašajo tako, kot da bi bili v Vatikanu, ne pa v Jugoslaviji, kjer je za-
končala z zmago republike. Kajti republika se bori za svojo neodvisnost z onim zanosom, ki edini je v stanju vzpodbuditi ljudstvo k pravemu junaštvu. Kar razen tega govori v naš prilog je, da prekašamo sovražnika številčno in moralno.
Anglija proti represalijam
jamčena svoboda prepričanja in je vsak državljan lahko privrženec ali protivnik vpepeljevamja. Ta bi bila lepa, da bi se človek ne smel odločiti sam ali želi biti pokopan ali vp-epe-ljen. Gospodje se bodo že morali na to navaditi in postati bolj strpni.
Cankarjev večer v Beogradu. Delavsko kulturno društvo »Abraševič« je vprizorilo Cankarjeve »Hlapce« z velikim uspehom. Srbsko delavstvo utira pot slovenski drami in ni samo
je s tem, da obstreljuje mesto s topovi in ga ruši, pri tem pa ubija nedolžne ljudi. Dne 9. t. m. je streljal 5 ur ponoči in pošiljal vsako minuto po eno granato. Te granate bodo naciste še drago stale.
Slovenec pi£e s fronte ob reki Jarami
slučaj, da si je izbralo za vprizoritev baš ta, lahko bi rekli, najznačilnejši slovenski odrski komad, ki tako nazorno prikazuje naše slovenske razmere in jih biča s tolikim sarkazmom, ki je lasten samo Cankarju.
Zagrebški občinski svet in trboveljski premog. Pritožbe proti Trboveljski družbi, da s premogovnimi odpadki in blatom onesnažuje Savo, niso nove. Dne 2. t. m. je o tem razpravljal tudi zagrebški občinski svet. Ker se nesnaga vleče po Savi do Zagreba in dalje ter to škoduje tudi ribam, je sklenil, da občina, občinska podjetja in gospodarstvo ne bodo več porabljale trboveljskega pre-
moga, če družba v šestih mesecih ne postavi naprav, ki bodo preprečevale odtok nesnage v Savo. Zagreb porabi letno okoli 1500 vagonov premoga. Družba na pritožbe doslej ni reagirala. Upamo, da bo ta ultimat zalegel, ne da bi trpeli trboveljski rudarji.
Zopet rudnik v angleških rokah.
V	Slišanih se nahaja rudnik zlata. — Delniška družba, ki je ta rudnik u-pravljala doslej, je sklenila z angleško družbo Pacific Trust v Londonu, da ji rudnik proda.
O zavarovanju delavcev pri javnih delih je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal nova določila: Delavci ki so zaposleni pri javnih delih po uredbi o javnih delih, se ne zavarujejo za bolezen in se zanje ne plačajo prispevki za borzo dela in delavsko zbornico, temveč samo za nezgodo. To ugodnost pa uživajo samo država, banovina ali javna samoupravna telesa, ki izvajajo javna dela, pa še ti samo tedaj, če se ta dela opravljajo brez licitacije v lastni ali mešani režiji, torej le takrat, kadar delavce plačajo iz kreditov za javna dela neposredno one javne o-blasti, ki dela vrše. Občine, ki izvajajo javna dela iz svojih sredstev, so dolžna prijaviti vse delavce tako za bolezen kot za nezgodo.
Obdavčenje tujega kakitala v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah so zvišali davek na tuji kapital od 10 na 20 odstotkov. ■— Pri nas pa imajo industrijski tuji kapitali carinske in davčne ugodosti po deset do petnajst let. To vprašanje bi JRZ tudi lahko vzela v svoj program.
Za železno rudo gre, Oboroževanje požre mnogo surovin, zlasti rud, predvsem železa. Nemčija je v hudi zagati, ker nima zlata in tujega denarja, s katerim bi lahko nakupovala železo in druge rude v inozemstvu. Kajti inozemstvo prodaja rude le za gotov in siguren denar, kar pa nemška marka ni. Odkar se je začela ob-oroževati še Anglija (ki bo skozi pet let izdala vsako leto 400 milijonov funtov šterlingov, t. j. 98 milijard dinarjev), je nastalo pravo tekmovanje za železno rudo. Angleži so prevzeli Nemcem vso švedsko produkcijo železne rude in izvažajo železno rudo tudi že iz Jugoslavije. Nemci imajo edino možnost, da dobe železno rudo iz Španije, ako bi bili rudniki pod oblastjo generala Franca. Največji železni rudniki pa so v baskiški pokrajini in sicer v okolici Bilbaja, kjer je tudi ogromna železna industrija. Zato pritiskajo Nemci na Franca, da bi zavzel Bilbajo, na drugi strani pa bi tudi Franco rad prišel v posest teh rudnikov, dn o* rs*-» u« Uakjauotu
Oton Habsburški je tudi v Španiji.
Listi poročajo, da je Oton Habsburški na obisku pri svojem stricu Parmi v Francovem taboru v Španiji. Parma je bil ranjen.
V angleškem parlamentu je zunanji minister Eden odgovarjal na razna vprašanja glede Španije, zlasti na vprašanje glede zadržanja Nemčije in Italije, ki zastopata stališče, da bi v slučaju napada smeli izvajati represalije, slične, kot si jih je dovolila Nemčija z napadom na Almerijo. Eden je izjavil, da britanska vlada ne bo nikoli priznala nikomur pravice, da si poišče zadoščenje na lastno pest.
Francovci izpraznujejo Segovijo
Prodiranje vladinih čet preko pogorja Guadarrame v smeri preko La Granhe in Valisajna je prisililo 'naciste, da so začeli izpraznjevati mesto Segovijo.
V okolici Madrida: pri Caraban-chelu, francoskem mostu in zapadno od Madrida, pri Escorialu, so nacisti poskusili par napadov v domnevi, da je general Miaja vrgel svoje čete proti Segoviji, pa so bili odbiti.
Na baskiškem bojišču se vodijo manjše borbe okoli Lemone in Amo-rebiete, ne da bi Francovci mogli naprej.
Na leonskem bojišču (smer južno od Ovieda) vladine čete še vedno napredujejo.
Na fronti severno od Cordobe in zapadno od Pozablance, pri Pena-roji in Fuentaovejuni boji počivajo.
Franco stresa Jezo nad Madridom
Ker Franco ne more v Madrid, dasi je že neštetokrat izjavil, da ga lahko vsak hip zavzame, se mašču-
S fronte ob reki Jarami se nam je oglasil s. M. F; tako-le piše:
»Slovenci v našem bataljonu prosimo, da nam pošljete »Delavsko Politiko«. Sicer dobimo nekaj časopisov iz Jugoslavije ter nekaj slovenskih iz Amerike, ne vemo pa nič kaj je kaj v Sloveniji in ondotnem delavskem! gibanju novega.
V	našem bataljonu čuješ vseslovanske jezike: ruščino, poljščino, češčino, bolgarščino, prevladujemo pa Jugoslovani. Slovencev nas je okrog 20, povečini iz Belgije in Francije, naravnost iz Jugoslavije smo prišli samo štirje, med nami sta dva zelo mlada, eden 17letni in eden 191etni, pa sta korajžna. Razume se, da rečemo večkrat tudi katero slovensko.
Nahajamo se v prvih linijah. Med nami in fašisti je razdalje 80 do 100 metrov, tako, da španski sodrugi, ki tvorijo pretežni del našega bataljona, lahko delajo ustmeno propagando med fašisti. Uspeh ne izostane. Skoro vsak večer prihajajo k nam begunci.
Godi se nam dobro. Imamo dosti kuhane hrane in sadja, a pod fašističnimi okopi vidimo same konzerve.
Nasproti imamo po večini Mar.o-kance, Špancev je bolj malo, a kar je modernega orožja, ravnajo z njim Nemci. — Pozdravljamo vse slovenske delavce.
Slovenci na fronti ob reki Jarami.
-III-
doma Ut fto- we£u
A. M. de Jong:
26
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeia Geysena
Nato mu je Vrč pričel razlagati, v čem obstoja podobnost med njim in neverjetnim apostolom, ki ni hotel verjeti, da je Kristus vstal od mrtvih, dokler ni položil svoje roke v njegove rane. Mereyntje ga je pobožno poslušal. Vse, kar se je tikalo svetnikov ali Kristusa ga je na moč zanimalo. Toda lajiku, kot je bil Vrč, ki je bil razen tega še priznan brezverec, je presneto malo zaupal, zato je nezaupljivo vprašal:
»Ali si si ti to sam izmislil, Vrč?«
Divji lovec je resno zagotavljal svojo nedolžnost na tej štoriji o neverjetnem Tomažu: to zgodbo si je bil zapomnil še ko je obiskoval verouk.
Mereyntje pa je nadaljeval:
»Ali pa se je tudi resnično vse tako zgodilo kot si mi povedal?«
»Točno tako!«
Mereyntje se je za hip resno zamislil, potem pa je zmagoslavno nadaljeval:
»Sedaj sam praviš, da se je res tako zgodilo.
V	tej zgodbi pa je omenjen tudi Kristus, torej moraš tudi vse ostalo verjeti!«
»Oh, neumnost,« je poskušal Vrč izmuzniti se iz zanjke, jaz vendar ne verujem, da je ta zgod-
ba s svetim Tomažem resnična... Zapisana je v evangeliju, kot so zapisane tudi ostale zgodbe...« Majaje z glavo nad Mereyntjejevo iznajdljivostjo, je premišljeval o tem. kakšne čudovite misli se porajajo v taki mali glavici. Potem pa mu je, ša-leč se, s prstom potrkal po glavi in smejoč se dostavil:
»Pri tebi tu notri je vse v redu, Mereyntje ... boš moral nekoč res postati župnik!«
»Saj tudi bom,« je odvrnil Mereyntje brez obotavljanja in prepričevalno. »Najprvo kaplan in potem župnik... Nato te bom izpreobrnil!«
»Sijajno, sijajno, dečko!« se je režal Vrč. »Tako in nič drugače, velja! ...«
Mereyntje je sedel na nizki vrtni ograji v bližini potoka ob koncu vasi in čakal na Vrča. To popoldne sta hotela iti skupaj k reki .in vidra naj bi ujela veliko ribo za Mereyntjeja. Sedeč na ograji je Mereyntje pozvanjal s svojimi nožicami v taktu melodije, ki jo je žvižgal pred se. Kmalu pa je prenehal žvižgati, da bi slišal, o čem so se pogovarjale tri ženske, ki so stale nedaleč od njega.	X1
Ena izmed njih je imela na roki dojenčka, ki je izgledal kot debelolični angelček, kakršne je Mereyntje videl v cerkvi okrog prižnice. Toda ti so bili izrezljani iz temnega lesa in slepi, kajti namesto očesa jim je zijala izza odprtih vek praznina... Ta debelolični angelček je pač imel očesci, toda, kolikor je Mereyntje mogel ugotoviti, sta bili zelo motni in čisto drugačni kot žareči očesci njegovega majhnega bratca.
Pogovarjale so se o Krileersevi Miki, ki so jo imenovale predrzno, nesramno ženščino... Mereyntje je zopet pričel požvižgavati: odrasli ljudje so imeli o vsakem človeku kaj pripomniti, čim starejši so bili, tem slabši. Kaj ga neki briga, kaj se jim na Krileersevi Miki ne dopade. Krileer-sova Mika še ni bila dovolj stara, da bi jo bili smatrali odrasli ljudje za sebi enako, na drugi strani pa je bila že toliko odrasla, da ni spadala več v krog tistih, ki so zelo zanimali Mereyn-tjeja...
čez nekaj časa se je žena z otročičkom poslovila, ostali dve pa sta klepetali dalje. Gledali sta za odhajočo in ena izmed njiju, ki je držala roke prekrižane na svojem debelem trebuhu, je rekla sočutno — majajoč z glavo:
»Lep angelček, ta otrok, he!«
»Da,« je odgovorila druga enako sočutno, ne da bi bil Mereyntje razumel za kaj gre, »— oh, prelep je za ta svet... Ali si opazila, kako pametno je gledal?... Mnogo prepametno za tako
mrgotavko!«	,	VT.	,
Prva pa jc nagubančila obraz. » Ni eden izmed onih, ki bi jim' bilo usojeno živeti,« je mrko
dostavila.	,	,.	.	,
»To se tudi meni tako zdi,« je vzdihnila druga. Ali si ga vzela v naročje?«
»Nee,... ali ti?«
»Jaz pač... in reči moram: kot da bi mu kdo obesil pokopališče na zadnjico!«
»Strašno!« je vzkliknila debeluška.
(Dalje prihodnjič.)
7g ftasiU UccUev
Ljubljana
Strojniki in kurjači v gibanju za kolektivno pogodbo
V	nedeljo, dne 30. maja t. 1. se je vršila seja sekcije »Zveze strojnikov in kurjačev« v Ljubljani, kateri so prisostvovali predstavniki vseh podoborov. Navzoči so soglasno sklenili, da se takoj preide k vložitvi zahtev za vse strojnike in kurjače, zaposlene v industriji s parnimi napravami v Dravski banovini. (Sed&j je že preko 90 odst. naših strojnikov in kurjačev začlanje-nih v zvezi.) Potrebno je, da se uredijo mezdne in delovne iprilike za vse strojnike in kurjače po zakonu in pravilnikih. Dne 1. junija t. 1. je bil vložen osnutek kolektivne pogodbe s primernim dopisom na Zvezo in-dustrijcev v Ljubljani. Strojniki in kurjači pričakujejo od delodajalcev in Zveze indu-strijcev, ida bodb upoštevali upravičene zahteve ter v najkrajšem času 'pristopili k obravnavanju osnutka kolektivne pogodbe.
Zveza strojnikov in kurjačev se bo po-služila vseh zakonitih sredstev za dosego stavljenih zahtev, 'ki niso saimo v interesu prizadetih, ampak tudi v interesa! industrije, ker le primerno plačan strojnik in kurjač
Maribor
Stavbinci za novo kolektivno pogodbo
Dne 9. i. m. se je vršil shod mariborskih in okoliških stavbincev, ki so začlanje-ni v Zvezi stavbinskih delavcev Jugoslavije (SGRJ), na katerem so predstavniki organizacije sporočili delavstvu potek in zaključek pogajanj za novo kolektivno pogodbo.
Na shodu je poročal o kolektivni pogodbi s. Horvat iz Kranja; s. Šerc kratko in jedrnato o pomenu dn nalogah delavskih zaupnikov; s. Tratar je izrekel pozdrave ljubljanske podzveze, potem pa orisal tež-koče, s katerimi se mora boriti organizacija pri svojem delu. Na predlog s. Tratarja je bila tudi izrečena zaupnica vodstvu podzveze. — Zborovanje je vodil s. Hameršak. Zborovalci so na to poslali pozdravne brzojavke stavkujočim stavbincem v Subotici in Karlovcu.
Kolektivna pogodba stavbincev obsega 17 s strojem pisanih strani kanclijskegia formata in ureja delovni čas (56 umi tednik,
Demonstracije proti Živkoviču. V sredo, dne 8. t. m. se je pripeljal v naše mesto bivši diktator in zatiralec demokracije general v pok. Peter Živkovič, sedaj vodja proslule JNS, na strankino konferenco, ki se je vršila v gornjih prostorih hotela »Orel«. K sprejemu Živkoviča se je pripeljalo iz Ljubljane 52 klerikalnih študentov v dveh avtobusih, ki so izvedli demonstracije. Njim so se pridružili le maloštevilni domačini, taiko, da skupina demonstrantov, ■-
• * »‘MpurU	-* nikakor ni
štela več ikot sto ljudi. V bližini hotela jim je stopila nasproti skupina 20 do 25 nacistov. Razvil se je kratek spopad. Demonstranti so razbili s kamenjem par šip na hotelu in pomazali fasado z jajčnjimi rumenjaki. Iz hotela pa so jim odgovorili na ta način, da so vrgli nanje par cvetličnih loncev .steklenic in kozarcev ter celo en stol. Na to je nastopila policija, ki je ločila obe skupini in odrinila demonstrante po Aleksandrovi cesti proti »Zadružni gospodarski banki«. Tu sta se obe skupini zapet zmerjali in malo kamenjali, nakar so nacisti »potegnili« predstraže nazaj k hotelu. Klerikalni demonstranti pa so odšli pred »Narodni dom«, kjer so s kamenjem razbili okno v » A lokalu »Sokolske župe« in vrgli eno jajce na fasado. V Mariboru ljudje takih demonstracij niso vajeni in so se zadržali popolnoma pasivno. Nevihta, ki je okoli pol
4.	ure prihrumela nad mesto, je razgnala tudi poslednje vročekrvneže. Zanimive so neke podrobnosti teh demonstracij. Klerikalni študentje so imeli s seboj svojo saniteto. Ko je njihov zastavonoša dobil kamen v glavo, je takoj priskočil »sanitejec«, mu namazal čelo z jodlam in čez rano pritisnil obliž. — Značilno pa je tudi to-le: Skupini študentov se je priključilo tudi par mladih ljudi, Mariborčanov, ki so mislili, da gre za
Stavka splavarjev
Splavarji, ki so se dne 5. i. m. zasidrali
v mariborskem dravskem pristanišču, so stopili nenadoma v stavko z zahtevo po zvišanju mezd. Kako upravičena je bila ta zahteva, dokazuje dejstvo, da so ti delavci zaposleni po 17 do 18 ur dnevno, prejemali pred stavko za svoje življenjsko nevarno delo na vodi po Din 20 do 30 dnevno. Pogajanja med lastniki splavov in splavarji so se vršila pri mariborskem policijskem pred-stojništvu in so bila uspešno zaključena 7. t. m. Dogovorjene so sledeče dnevne mezde; pomožni delavci II. kat. Din 25, I. kat. Din 28, krmarji iDin 34. Na podlagi tega do-govora >se zviša mezda splavarjev za Din 4
Tezno
lahko vršita svoje delo kot treba. Organizacija je zaprosila za pomoč v mezdnem boju vse delavske in nameščenske organizacije, katere so jim to tudi obljubile.
Strojniki in kurjači naj mirno čakajo poteka nadaljnjih dogodkov in se drže samo onih direktiv, katere bo dala zveza. Le disciplinirani in zavedni strojniki in kurjači bodo lahko dosegli izboljšanje svojega socialnega položaja.
Če tovarne lahko plačujejo inozemskim »specijalistom« ogromne plače, potem so državljani Jugoslavije še tem bolj upravičeni zahtevati mezdo, ki jim bo omogočila človeka dostojno življenje.
Strojniki in kurjači pričakujejo od pristojnih oblasti, ida jim bodo šle na roko ter pomagale pri ureditvi delovnega razmerja. Zadovoljen uslužbenec je najboljša opora gospodarstva in države.
Strojniki in kurjači, kvišku glave, vsi za enega — eden za vse!
Sekcija strojnikov Ljubljana.
tkzv. angleško soboto, ako to zahteva 2/3 delavcev). Mezde so urejene po razredih in spada Maribor v II. razred v igradbeni stroki in v I. razred v tesarski stroki. V II. razredu znaša mezda za zidarje po 3 letih Din 5.25 do Din 5.75, za tesarje po 3 letih Din 4.50 do Din 5 in za delavce Din 3 do Din 3.50. Mladoletni delavci do 18 let prejemajo v I. in II razredu najmanj Din 2,50 na uro.
V	II. mezdnem razredu mora biti plačana tretjina zidarjev in tesarjev z nad 3 letna dobo po Din 5.50, druga tretjina pa z Din 5.75, odnosno zidarji in tesarji s pod 3 letno dobo Din 4.75 in Din 5.—; delavci pa prvih 14 dni Din 3 potem Din 3.25, v Mariboru z okolišem pa mora imeti tričetrtine delavstva mezdo Din 3.50. Ostale podrobne določbe v pogodbi se naslanjajo na zakon in urejajo varnostne predpise. — Vsi spori, nastali iz kolektivne pogodbe, spadajo pred posebno razsodišče v Ljubljani. Pogodba velja do 31. decembra 1937.
demonstracije proti fašizmu!. Eden izmed teh je zavpil: »Živela demokracija! Doli fašizem!« Takoj ga je zgrabil nek klerikalni demonetr ant in mu rekel: »Mi nismo proti fašizmu! Kar pojdite, Vi ne spadate k nam!« In ga je porinil iz vrst. V stvari so torej demonstrirali pripadniki klerikalnega stanovskega fašizma proti nacističnemu fašizmu. Ta ugotovitev naj izadostuje.
Poprej bi bili morali. Ob priliki Živko-vičevega obiska v Mariboru in klerikalnih demonstracij proti njemu so se ljudje vpraševali, od kod naenkrat to besno sovraštvo proti bivšemu diktatorju, kateremu je »Slovenec« do njegovega odhoda kadil na vso moč in še malo ter o(b vsaki priliki, zlasti pa po 6. januarju 1929 objavljal slike in slavospeve na naslov tega modrega državnika. Razen tega bi »Slovenčevci« storili mnogo bolje, ako bi namesto demonstracij, izbrisali iz spomina našega ljudstva Živkavičeve priigelpatente, ki jih je uveljavil za časa svoje slave.
Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih v Mariboru obvešča članstvo, da se bo vršil v nedeljo, dn 13. t, m. ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Uniona redni letni olbčni zbor društva. Vstop je dovoljen samo s člansko legitimacijo.
I.	Delavsko kolesarsko osrednje društvo za Dravsko banovino v Mariboru bo proslavilo dne 1. avgusta 1937 svojo 40 letnico.
Vsa bratska društva že danes prosimo za sodelovanje.	Odbor.
I. Kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 13. t. m. vrtno veselico v vseh (prostorih gostilne Ramšak (Voller), Košaki. Svira tekstilna godba. Vstop prost. Prijatelji društva in vsa kolesarska društva vljuno vabljeni.
uspeino zaključena
dnevno. Izmed lesnih veletrgovcev sta se podpisu pogodbe odrekla samo dva in sicer: Steiner in Mravljak. Ta dva sta že pri pogajanjih najbolj nasprotovala; ker nista ugodila delavskim zahtevam', so ostali njuni splavi še naprej v dravskem pristanišču. — Sedanje gibanje je pa obenem podučilo splavarje, da je treba biti organiziran in je vsekakor ta spontana stavka dala pobudo za to, da se bodo tudi splavarji oprijeli razredne strokovne organizacije, kajti splavarji bodo morali uveljaviti še razne druge določbe delavske socialne zakonodaje, na katere se lesni veletrgovci sploh ne ozirajo.
Trbovlje
Rudarsko zborovanje
V nedeljo, dne 13. junija s pričetkom ob 9. uri se bo vršilo važno rudarsko zborovanje v »Delavskem domu«, na katerem bo govora o sanaciji starostnega zavarovanja rudarjev, o splošnem rudarskem položaju in o pomenu strokovne organizacije za rudarje. Poročevalec s. Jurij Arh. Na zborovanje so vabljeni vsi rudarji, ;ki se zanimajo za splošna rudarska vprašanja.
Hrastnik
Kemični delavci! Vsi na ustanovni občni zbor podružnice SOSZJ, ki bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 9. uri dop. v društvenem lokalu kemične tovarne. Postanite člani JSDZJ in obenem naročniki »Delavske Politike«!
Lep poletni dan je pretečeneo nedeljo zopet privabil na našo najprijaznejšo izletniško točko, na Mrzlcio, iz rudarskih revirjev in okoliških krajev zelo veliko izletnikov, da tamkaj vsaj za trenutek pozabijo težke dnevne skrbi in si nabero novih sil za nadaljnje delo. Splošno razpoloženje je bilo na višku. Posebno pozornost pa je vsekakor vzbudil nastop mladih mandolinistov trboveljske »Vzajemnosti«, ki so zabavali nepregledno množico zlbrano na prostoru »Počitniškega doma«. Tem mladim godbenikom bo treba tudi v bodoče posvetiti vso ipažnjo, pa tudi vzgojo v strogo delavskem smislu, kar bodo trboveljski sodrugi gotovo storili. Na dosedanjih uspehih pa mladim godbenikom, kot njihovim vzgojiteljem le čestitamo! Hrastniški izletnik.
Jesenice
Za ceste. Zadnjič smo pisali, da bi bilo treba glavno cesto skozi Jesenice urediti za mednarodni promet. Činitelji naj vendar nekaj štorijo, saj gre za zdravje njih in nas, saj gre za ugled jeseniške občine in države. Upamo, da ne bodo vsi klici brez uspeha in kakor bob ob steno. En milijon dinarjev gre z Jesenic vsako leto samo na bednostnem skladu, ali bi se ne dalo kaj napraviti iz tega? Skoro Din 400.000 dobi okrajni cestni odbor na okrajni cestni dokladi vsako leto, in ne stori se nič! Še enkrat: na delo in uspeti morate!
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9, uri zv. (v nedeljo tudi ob
3.	uri pop.) velefilmi »Cvetje iz Nice«. —
V gl. vlogi Erna Sack. — Med dodatki tudi glazbeni film domač Zora tednik in Para-mountov zvočni tednik. — Sledi: Mladi orli.
Senovo pri Rajhenburgu
V redu, ko si želite dobivati mezdo,
plačujte tudi »Delavsko Politiko«. Kaj bi ^kel, ako bi ti pri izplačilu rekli: »Pridi I jutri« in jutri zopet: »Pridi drugič!«? — Kaj pa naj reče poverjenik, ki prihaja po naročnino za list, pa ti z njim tako postopaš? Premisli in stori drugače!
Melica
Po krivem je obdclžil tatvine prvabe-sednik v nacističnem strokovnem gibanju P. A. svojega tovariša P. F. ob priliki izleta na Navarški vrh, dine 6. maja. P. A. je trdil, da mu je P. F. vzel denarnico ;z Din 700 in je z nožem v roki zahteval od P. F., ki je domačin in znan poštenjak, denar nazaj. Le hladnokrvnosti P. F. se je zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Zakaj je P. A, hotel podtakniti P. F. tatvino, bo mogoče še razčistilo osodišče.
Pokrajinski kongres Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije URSSJ v Novem Sadu se bo vršil v nedeljo, dne 13. junija v dvorani Delavske zbornice. Med drugim bo kongres obravnaval vprašanje zakonske zaščite delavcev in delavskih socialno političnih ustanov (referira s. Rajkovič) ter vprašanje kulturnega dela in tiska (referira s. Šipoš J.).
3. redni kongres Zveze brivskih in lasničarskih pomočnikov in pomočnic Jugoslavije v Zagrebu bo dne 27- junija v veliki dvorani Delavske zbornice. Kongres se bo bavil z vprašanjem delavske socialno politične zaščitne zakonodaje, akcije, agitacije in izobraževalnega dela.
Otvoritev ljubljanskega velesejma. Dne 5. junija je bil slovesno ot-vorjen XVII. mednarodni pomladanski velesejem v Ljubljani. Slovesnosti so prisostvovali zastopnjkj vlade in tujih držav, predstavniki mest in zastopniki slovenskega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Velesejem je do zadnjega kotička zaseden in podaja mogočno sliko industrijske in obrtniške proizvodnje. Izbira in naročanje blaga bo na podlagi razstavljenih vzorcev vsakemu interesentu zelo olajšana, ker bo imel širok pregled izdelkov in cen. Posebne razstave so: lovska, gospodinjska z modno revijo in vzorna razstava malih domačih živali. Velesejem traja do vključno 14. junija. Na železnicah 50 odst. popust.
VZAJEMNOS1
Studenci pri Mariboru
Kot zaključno dramsko predstavo bodo uprizorili diletanti »Vzajemnosti« v nedeljo, dne 13. junija s pričetkom ob 20. uri v dvorani^ gostilne Mraz veseloigro v 3 dejanjih »Trije vaški svetniki«. Sodrugi in sodružice, prijatelji in podporniki delavskega izobraževalnega društva, pridite!
Pred par tedni so vrli sodrugi, ki so kljub neprilikam zadnjih let ostali zvesti socialističnemu delavskemu pokretu, ustanovili »Vzjemnost«, in že v soboto, dne 5. t. m. zvečer so nas povabili na svojo prvo predstavo dramskega odseka, v dvorani gostilne Felič. Pripravili so učinkovito veseloigro Jožeta Krajnca, »Detektiv Megla«, ki je napisana kakor nalašč za naše kmeč-ko-delavske odre. Dinamika igre bi zlasti
Celje
Poraz politične hujskanje — ob nevtralnosti delt vneta ljudstva. Za torek, dne 8. junija t. 1. je sklicalo proslulo strašilo JNS svojo politično konferenco v hotel »Union«, na kateri so poročali o političnem položaju nekateri nekdanji veljaki z g. Pero Živkovičem na čelu. Velika reklama in z druge strani organizirana protiakcija, je privabila par sto radovednežev na ulice pred hotel »Union«. Ko so ‘prireditelji zborovali, je ena skupina nabrana od vseh vetrov, okrog 80 po številu, hotela ponoviti ljubljansko premijero. — Gluimci so bili sicer dobri tekači, a kljub temu so jih dohiteli gumijasti pendreki. —
Ker je bilo le premalo korajže, je prevzela vodstvo par ljudi, ki še vedno ne vedo kam spadajo ter so z združenimi močmi huronsko vpili. Med mirno množico pa je priletelo nekaj kamenja, sigurno iz razloga, ker se ni hotela vmešavati. Zaključek je bil najbolj pravičen, ker imajo bivši, kakor sedanji režimovci vsak po dva navijača v bolnici. Mi pa smo lahko ponosni, da nam je kljub vsem zaprekam uspelo kultivirati delavstvo, da se brez posebnega naročila ne vmešava v fašistični prepir. Svit.
Žrtev strele, V torek popoldne je razsajala precej huda nevihta. Ko se je vračala tekstilka Marija Točajeva, zaposlena pri tv. »Metka«, iz dela proti domu, je nenadoma udarila strela blizu nje. Vsled zračnega pritiska je padla in se občutno poškodovala na glavi, izbila si je pa tudi nekaj zob. Nezavestno so jo prepeljali z rešilnim avtom v javno bolnico.
Kino .METROPOL* Celje prinaša:
12., 13. in 14. junija: ŽENA BREZ SRAMU (Govori se o Jacquelini). Po glasovitem romanu Katrine Holland. V glavnih vlogah: Wera Engels, Sabine Peters in Albrecht
Sohonhals.----------15.,	16.	in	17.	junija:
»SVATBENO POTOVANJE S POPUSTOM«. Imenitna komedija za smeh in zabavo. V gl. vlogi: Ernest Verebes in Irene Agay.
Kamnik
Tragičen dogodek v Topolah pri Mengšu, o katerem so precej obširno pisali naši meščanski časopisi, je turobno odjeknil v naših srcih, saj je pokojna Štefka delala v tovarni »Titan« in takorekoč uživala z nami vse dobre in islabe ure. Nimamo namena spravljati na dlan vse podrobnosti o življenj v Štefkini družini, ne naprtiti krivde temu ali onemu, povdarjamo samo to bridko dejstvo, da pride iv delavskih družinah pogosto do nesoglasij radi pomanjkanja, ki sili poročeno ženo in mater na delo v tovarno, ker mož ne more (le včasih tudi nože preživljati svoje družine). Pri tem raste medsebojno nezaupanje in ljubosumnost. Morda pa bi se dalo zadnji čas še vse mirno poravnati, če se ne Ibi vedno in povsod našli ljudje, ki so naravnost z naslado pripovedovali Štefkinemu možu po povratku iz Su-šaka najbolj gorostasne in celo izmišljene stvari, ki so se nanašale na ženino zvestobo. Verjeti slabo je lažje, nego dobro. Mi pa, ki smo pokojno Štefko ipoznali, vemo, da1 je bila ljubezniva in prijazna z vsakim, zlasti pa najboljša in najskrbnejša mati svojini otrokom, saj se zanje ni ustrašila nobenih žrtev. Seveda pa pridejo v življenju vsakega človeka trenutki, ko se ne more brzdati, kot se včasih, spričo njenih razrvanih razmer tudi ona ni mogla. To pa tudi še ne more biti merilo za njen značaj. Ne zdi se nam prav, da so časopisi prinesli med drugim tudi to, da se s Štefkino materjo ni moglo izhajati. Mislimo, da ne more biti slalba mati tista, ki vse kar ima da svojim otrokom, in ki je vkljub svojim' letom ves čas garala pri zidanju hiše, samo, da bi njeni otroci in otrok otroci imeli svoj dom. Kdo more sedaj doumeti njeno bolest, ko je na tako krut način izgubila oba svoja otroka, sina Franceta, ki e bil z njo zelo dober in hčerko Štefko, ki jo je umirajoča prosila, naj skrbi za njene otroke? Ali sedaj kaj (pomislijo tisti, ki so netili in večali prepir med zakoncema, ida sta ostala na svetu dva nedolžna otročička brez matere in očeta, in kakšna bo v teh razmerah njihova življenjska pot? Naj se ne pojavi nihče, ki tbi sedaj zahteval da se otroka »tari materi odvzameta, kajti otroka sta edina, ki jo držita pokonci, da ne omahne v silni bolečini; tu niso na mestu samo besede, ampak treba je pomagati, ne pa še brskati po rani, ki je že sama na sebi tako velika in žgoča, da se v srcu uboge matere nikoli ne bo mogla za-celiti.	_	......
Eden v imenu mnogih, ki jin )e tragedija globoko pretresla.
mogla priti do izraza na kakem poklicnem odru, kar se s primitivnimi sredstvi, ki so bila tezenskim sodrugom na razpolago, ni moglo tako dobro izvršiti, dasi so svojo nalogo še dosti dobro rešili. Vsi igralci so se skušali v svoje vloge vživeti in so bili nekateri prav izborni, da bi si jih želeli kmalu zopet videti. Omenjamo zlasti obe ženski vlogi, župana, detektiva in občinske odbornike. Učitelj je bil malo preveč okoren, igralcu, ki je podajal vlogo sumljivega tipa, se je pa zapletal jezik. V splošnem smo bili s to predstavo popolnoma zadovoljni in Tezenčani so lahko nanjo ponosni. Dvorana je bila nabito polna: obiskali so jo tudi člani »Vzajemnosti« iz Pobrežja, Maribora in Studencev. Uvodoma je predsednik, s. Karničnik, spregovoril par pozdravnih in bodrilnih besed. Tezenski sodrugi naj le tako nadaljujejo.	c.
Velika izbira ženskega in moškega blaga za obleke, plašče, kostume in hubertuse, do najnižjih cenah dobite samo v
CESKEM MAGAZINU
Maribor^ Ul, 10. oktobra
Na drobno!
Na veliko f
Zaščita zaupnikov
Dr. 'Avg. Reisman:
Zaupnik v stavki
Po lanskih velikih mezdnih bojih v tekstilnih tovarnah in deloma tudi drugod, kot na primer pri tvrdki Westen d. d. v Celju, so podjetja poleg številnih drugih delavcev in .delavk odpustila skoro brez izjeme tudi vse zaupnike in zaupnice, vštevši namestnike zaupnikov. Bilo je jasno, da so ti odpusti naperjeni predvsem proti instituciji delavskih zaupnikov, ki so po zakonu o zaščiti delavcev od zakonodajalca določeni za zaščito delavskih gmotnih in kulturnih interesov, zlasti pa, da nadzorujejo v podjetjih izvrševanje socijalne zakonodaje. Odpust bi naj bil strašilo zavednejšim in inteligentnejšim delavcem, da se v bodoče ne pustijo več voliti v zaupniški zbor, zlasti pa, da se kot zaupniki ne eksponirajo za delavstvo tako, da bi si nakopali nevoljo podjetnika. Zaupniki so torej postali žrtev svoje izvolitve po zakonu o zaščiti delavcev.
Pojavilo se je zato vprašanje, kakšno nalogo ima zaupnik v stavki in kako je po zakonu, kljub izvrševanju svojih zaupniških dolžnosti v stavki, še vedno zaščiten? Nastale so številne pravde, ki se vlečejo že od lanske jeseni pred sodišči v Mariboru, Celju in v Kranju. Ker razčiščujemo pravni položaj zaupnika »n namestnika v stavki prvič pred sodišči, nimamo v tej smeri še nika-kih merodajnejših sodb, takozvane »judikature«. Vsled tega je bila tudi pri sodiščih precejšna nejasnost o tem, kako presojati odpust zaupnika, ki se je udeležil stavke v podjetju? Večina pravnikov zasleduje vsled poznanja nemščine le nemško sodstvo, ki pa je z ozirom na znane reakcijonarne razmere v Avstriji precej nazadnjaško in ozkosrčno glede delavcev ter z ozirom na nagel razvoj racionalizacije v tovarnah in tehnike sploh, za delavstvo krivično.
Obrnil sem se vsled tega v Prago do pravnikov, ki se pečajo s so-cijalno zakonodajo s prošnjo, da nam pošljejo češke sodbe iz pravd odpuščenih delavskih zaupnikov v stavkah.
Urednik mesečnika »Pracovni pravo« (Delovno pravo), s. dr. Ja-romir H lava če k je bil tako Iju-beznjiv, da mi je takoj poslal v prepisu celo vrsto takšnih sodb, ki na temelju popolnoma enakih zakonov o zaščiti delavskih zaupnikov, kakor je naš zakon o zaščiti delavcev, pravilno in pravično ter objektivno razčiščujejo položaj zaupnika v stavki, kakor tudi namestnika. Tudi češka najvišja sodišča so se v teh sodbah izrekla za dosledno zaščito delavskih zaupnikov in namestnikov. Kakor pri nas, tako je tudi v ČSR ta zakon malo pomanjkljiv, ker pač pri izdaji zakona niso mogli misliti na vse možnosti, kako se bodo skušali podjetniki iznebiti neljubih zaupnikov. Češka sodišča pa so pravilno
ponovno povdarila, da ni toliko odločilno besedilo zakona, temveč h a m e 11 zakonodajalca, ki je pač hotel na vsak način zaupnika tako zaščititi, da bo ostal v podjetju v službi tudi takrat, kadar bo njegovo delo v okvirju zakona za delavce podjetniku neljubo.
V	omenjenih tožbah odpuščenih zaupnikov pri nas so nekatere sodbe že izšle in so sodišča deloma tožbam zaupnikov ugodila, deloma so sodniki tožbe zavrnili z utemeljitvijo, da je stavka že sama na sebi zadosten razlog za takojšen odpust delavca in zaupnika. Prizivno sodišče v Mariboru je izreklo, da upravičena stavka, kot je bila na primer zadnja tekstilna, ni razlog za odpust delavca in zaupnika. Velike princi-pijelne važnosti so tudi sodbe okrožnega kot prizivnega sodišča v Celju v korist zaupnikov in je te sodbe potrdilo že tudi najvišje sodišče v Zagrebu. Deloma smo o teh sodbah ,že poročali, deloma pa še bomo, ker so tudi tam še številne pravde v teku.
Urednik s. dr. Hlavaček iz Prage je bil tako ljubeznjiv, da nam je poslal o vprašanju položaja zaupnika v stavki celo obširen in temeljit pravniški članek, ki ga bomo v informacijo našim zaupnikom, funkci-jonarjem organizacij in vsem delavcem, kakor tudi interesiranim pravnikom, objavili z iskreno zahvalo dr. Hlavačeku za toliko pozornost.
Nadalje bomo objavili tudi vsaj nekaj čeških sodb o zaščiti delavskih zaupnikov in namestnikov. Važno je sedaj zlasti vprašanje o zaščiti namestnikov zaupnikov, katero smo po 151etni veljavi zakona o zaščiti delavcev prvič načeli pred sodiščem in sicer v Celju v slučaju tvrdke Westen d. d. Prvo sodišče v Celju je odklonilo zaščito namestnikom zaupnikov, češ, da zakon o tej zaščiti nikjer ne govori. Češka sodišča in sicer najvišje upravno sodišče v Pragi, kot tudi vrhovno sodišče v Brnu, pa sta obe izrekli, da so tudi namestniki zaupnikov zaščiteni. Zdi se nam torej tembolj potrebno, da se pojmi v to smer razčistijo in čimbolj razširi poznanje čeških sodb o tej zaščiti.
Na tem primeru, ki je izredne Važnosti za bodoči položaj zaupnikov in njih namestnikov, lahko delavstvo zopet vidi, kaj nam pomeni razširjen delavski tisk, »Delavska Politika«. Če hočemo resno izvoje-vati sedanjo delavsko zakonodajo in -zlasti njeno izboljšanje, ko je na vseh koncih in krajih tako usodno ‘pomanjkljiva, da jo lahko vsak sodnik po mili volji razlaga tudi v škodo delavstva, kateremu je ta zakonodaja namenjena za zaščito pred gospodarsko močnejšim, skoro 99% tujim podjetnikom v naši državi, — /t-abimo predvsem zadostno močan delavski časopis.
Delavski pravni svetovalec
Pogrebnina po bratu, ki ie bil zavarCvan pri OUZD (Kranj).
Vprašanje: Ali imam pravico do pogrebnine ra bratom, ki je dobival nezgodno rento in za katerega sem plačal pogrebne stro-ake?
Odgovor:	§ 73 zakona o zavarovanju
delavcev daje rodbini zavarovanca, ki je prejemal nezgodno rento, pravico do pogrebnine v znesku 30 odlst. njegove rente. Med rodbinske člane pa šteje zakon o zavarovanju delavcev poleg otrok ter starišev in vnukov zavarovanca tudi brate in sestre zavarovančeve. Prvenstveno pravico imajo seveda otroci, Vi ipa laihko od njih zahtevale, da Vam od prejete pogrebnine povrnejo stroške, ki ste jih imeli s pogrebom njihovega očeta.
Prestanek poroštvene obveze (Trbovlje).
Vprašanje: Leta 1930 sem prevzel poroštvo v neki zadevi pri Posojilnici za dve leti in sem ga nato podaljšal še za eno leto. Ka-
ko se naj poroštvu odpovem, da bi ne imel stroškov?
Odgovor: Če ste poroštvo prevzeli res samo za tri leta in je ta rok v pismeni obvezi izrecno naveden, je s potekom teh 3 let Vaše poroštvo prenehalo ter niso potrebni posebni ukrepi z Vaše strani.
Dedna pravica brata in sestre (Velenje).
Vprašanje: Umrla nama je sestra, ki je zapustila precejšnje premoženje. V oporoki, ki jo je napravila, pa ni nama zapustila (ničesar. Ali imava pravico iz zapuščine zahtevati kak delež?
Odgovor:	Bratje in sestre so zakoniti
dediči in dedujejo za otroki in obenem; starši zapustnice, če ta ne zapusti nobene oporoke. Če pa zapusti umrla sestra oporoko, v kateri bratom in sestram ničesar ne zapusti, ti ne morejo zahtevati iz ziapuščine nikakega deleža. Pravico zahtevati iz zapuščine del, če se jih v oporoki prezre, imajo le otroci in roditelji umrlega zapustnika.
UKocUmIu vestnik
T.:
Vajenci in njihova zaStita
Po anketi o zaščiti vajencev.
(Konec)
Razvoj v naprednih državah tudi deloma vpliva na naše razmere.
Časi, ko se je vajence z ibatinami vzgajalo, bodo skoro minuli. Minulo pa bo tudi, da bi smel biti 'vajenec zaposlen po 12 in več ur na dan in poleg tega opravljati delo, za kar bi moral gospodar najeti posebnega delavca.
Ni častno za tiste, ki so se na tej anketi zavzemali za zastarelo »brezpravnost« vajencev. Še nečastneje pa je, ako se je aika-demično naobražena oseba spozabila in na-zvala s. dr. Reismana »nekega« advokata, ki se peča s »pocestno politiko« med tem, ko ščiti delavstvo in vajence pred izkoriščanjem onih, ki ob vsaki priliki izjavljajo, kako velika je njih socialnost in da smatrajo vajenca za enakovrednega lastnim družinskim članom itd. Kako pa izgleda ta socialnost in humanost v praksi, pa so pokazala poročila, pritožbe in zverižena telesa vajencev ... Glede s. dr. Reismana povemo vsem
nasprotnikom, da on ni »neki« neznani advokat, temveč da je delavstvu do.bro poznan da delavstvo čisla in tudi ve zakaj! Saj je ravno on tista bela vrana mied juristi, ki se je zavzel za delavce in vajence in njihovo zaščito.
O tej anketi bomo še večkrat spregovorili. Danes pa naj še eno pribijemo: Pri barbarih se ni moglo razlikovati, med pravicami in dolžnostmi, dočim današnja civilizirana družba dovoli enemu razredu vse pravice, drugemu pa naloži vse dolžnosti. Tako ne bi smelo biti — in ne sme biti. Kar zahteva posedujoči in vladajoči razred zase, sme zahtevati tudi delavstvo od najstarejšega ,do najmlajšega. Čim bolj napreduje civilizacija, tem bolj raste zlo. Največje zlo in najostudnejša hinavščina pa je ako kdo pravi, da izkoriščevalci izkoriščajo delavstvo samo zato, ker je to v interesu izkoriščanih in da je tisti delavec, ki tega ne uvidi in se protivi, nehvaležnež	T.
Omladincl, bodimo Čuvarji mira!
Postoja nevarnost svetovnega klanja. Evropa živi v težkem vzdušju. Fašizem grabi Španijo kot svoj plen in se ne ozira na sklepe demokratičnih držav o nevme-šavanju. Izmed fašističnih držav prednjačita v vmešavanju Italija in Nemčija. Fašizmu ne zadostujejo tisoči žrtev v Abesiniji. Po njegovi krivdi padajo tisoči v Španiji in njegovo stremljenje je, da potegne vso Evropo v krvavi ples. Mladina je poklicana, da se postavi v bran fašističnim nakanam s tem, da se oklene socialističnega gibanja in z delom za socializem ustvarja predpogoje za mir, svobodo in napredek. Očetje naše generacije so bili povečini vsi v sve-
tovni vojni,^ na nje se bojaželjni fašizem ne more več zanesti. Polni grozot, ki so jih; doživeli v ^svetovni vojni, vedo, kam vodita nacisticna hujskarija in pohlep po tujem ozemlju. Mi mladi pa se danes lahko učimo_ na vzgledih v Španiji in v državah, kjer fašizem vlada, kaj zna in kaj hoče. Mi, mladina, bodimo klicarji socialistične bodočnosti. Širimo našo misel s tem, da širimo socialistični delavski tisk, »Delavsko Politiko« in tudi sami sodelujemo v našem »Mladinskem vestniku«. Skrbimo, da bomo prihranili sebi in vsemu delovnemu ljudstvu težke preizkušnje vojne in suženstva!
Matej.
Drobii
En dan ne bedo jedli. Ameriško združenje dijakov, ki štejte 500.000 članov, je meseca maja objavilo sklep, da bodo' njegovi člani enodnevni izdatek za hrano prispevali za pomoč španski socialistični mla-
! dini, da bo lažje v stanju še naprej voditi j boj za zmago demokracije nad fašizmom.
Rumunsko prosvetno ministrstvo je organiziralo po šolaih srednješolsko tafno policijo, ki obvešča oblasti o delu in prepričanju dijakov. Listi pravijo pravilno, da to ni. vzgojno delo.
Pleum strokovne komisije
za edinstvo in disciplino v strokovnem pokretu v Sloveniji in državi.
Dne 23. maja t. 1. se je vršila plenarna seja Strokovne komisije, na kateri se je razpravljalo o zadnjih dogodkih v SK in o vzrokih izključitve predsednika s. Leskovška.
Obenem je po izčrpni debati sprejela z vsemi glasovi, razen štirih, ki so se glasovanja vzdržili, sledečo
RESOLUCIJO:
Po zaslišanju referata tajnika Strokovne komisije in na podlagi izvajanja ostalih delegatov v zadevi izključitve s. Leskovška iz Strokovne komisije, kot posledica izključitve iz članstva SMRJ, plenum
izjavlja:
1. Da stoji striktno na stališču sklepov kongresa URSSJ, ki se je vršil v Sarajevu in da se bo SK tudi v bodoče teh sklepov držala ter čuvala red in disciplino v sestavnih organizacijah. Z vso energijo bo nastopila proti posameznikom, kakor tudi proti posameznim organizacijam, ki bi sklepe URSSJ in SK na katerikoli način kršile in škodovale ugledu in interesom
URSSJovega pokreta v Sloveniji in državi.
2. Plenum vzame na znanje sklep o odstavitvi s. Leskovška kot predsednika SK ter poziva vse sestavne organizacije in funkcionarje, da to vzamejo na znanje, ker je bil sklep storjen v interesu discmline in reda v naših organizacijah.
3. Plenum najodločneje obsoja razdiralno delo s. Leskovška potom ustanavljanja novih organizacij proti že obstoječim ter poziva centralo URSSJ, naj pozove centralo Saveza Šivačko odečenih radnika Jugoslavije, da takoj prekine z ustanavljanjem svojih podružnic v Sloveniji in da že ustanovljene takoj razpusti.
Če Zveza svojega razdiralnega dela ne prekine, naj centrala
URSSJa izvaja napram njej tudi: skrajne konsekvence z izključitvijo iz URSSJvega članstva.
4.	Plenum poziva vse priključene organizacije in funkcijonarje, da v sedanji dobi, ko je svobodni URSSJ pokret napaden in ogrožen, gredo s podvojeno silo na delo, da bodo naše vrste ostale neokrnjene in sposobne za obrambo naših interesov ter že pridobljenih pravic delavstva in nameščenstva.
Na izključene sodruge apeliramo, da prenehajo z razdiralnim delom, ki bi prineslo ogromno škodo delavstvu ne samo v Sloveniji tem več v vsej državi, ker le s tem pokažejo razredno zavest in pripadnost k svobodnemu URSSJ gibanju v državi. Predsednik: Lojze Sedej 1. r. Tajnik Niko Bricelj 1. r.
Za novega predsednika je bil izvoljen s. Lojze Sedej z vsemi proti enemu glasu.
Na to se je razpravljalo o minimalnih plačah, starostnem zavarovanju in o položaju vajencev ter sprejela tozadevna navodila za bodoče akcije. Na seji je vladala v vseh vprašanjih skoro popolna soglasnost, kar daje zagotovilo za bodoče redno delo in disciplino v strokovnem pokretu.
Literatura
Drago Supančič »5 let .Trboveljskega slavčka’« (1932—1937).	(8°.	43	strani.	—
»Trboveljski slavček«, Tubovlje).
»Časopis za zgodovino in narodopisje«. Marija Boršnik: Aškerčeva bibliografija. — fc‘‘ i?0 str 5 slik. Letna naročnina Din 50* Letnik XXX. Snopič 4. 1935. - Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Poverjenike Priprivno 7a^ upokojence.
Možnost ^P'R»/rXapoP™:Dl;nk-.kSUm' P°nUdb*
Povsod gre glas
B. Rnnjus
zlatar, Kranj
je za nas/
žahtavajta ttiilkl
Za konzorcij izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!] Josip Ošlak v Mariboru.