InseratI se sprejemajo in veljft tristopua vrsta : 8 kr., fe se tiska Ikrat, n n n n 2 „ Ifr n i/ n n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji bo cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija} in eks; edicija na Staiem trgu h. št. 16. Političen lisi n sionuti uril Po pošti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. _ kr za pol leta . . 5 „ _ za četrt leta . , 2 , — V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,. V Ljubljani ua dom pošiljali velja 60 kr. več ua leto. VredniMvo jo v Liugovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. M i r. Prijazno solnce, ki nam s skoraj pomladno gorkoto oznanja bližni prihod ljube vigredi, gleda zadovoljnim obrazom na važni in veseli dogodljaj, na mir, ki se je sklenil med Rusijo in Turčijo v Carigradu. Vojska je zlo, pa mir jc od Boga. Vojska je včasih potrebna, in zgodi se, da jo narodi z veseljem pozdravijo, kakor kmetič po dolgi suši in soparici nevihto kot rešiteljico iz neznosnega stanja pozdravlja; pa nevihte, groma in dežja, naj so še tako potrebne, naveliča se človek kmalo, in želi si nazaj jasnega neba in rumenega solnca. Potrebna je bila rusko-turška vojska, pa vendar se veselimo, da je srečno končana, in da nam je zopet posijalo solnce miru. Zrak je očiščen zadosti, kristjani na Turškem so rešeni iz neznosnega stanja, nevihta, ki se je znesla nad balkanskim poluotokom , ne bode ostala brez poveljnih nasledkov ne samo za Bolgare in Srbe, ampak za celo Evropo. Kajti kakor gro-monosni hudournik očisti zrak smradljivih, kužnih iu strupenih soparjev, tako je uničila ta voj:-ka mnogo smradn h in strupenih predsodkov o Slovanih in Turkih, o Madjarih in Ru-muncib, o Grkih in Arbanasih. Pokazala je ta vojska turški element v vsi njegovi popačeno-sti, divjosti, v vsem njegovem brezvladji in fanatizmu, v njegovi nevednosti in uezmožnosti. Razkadil se je v nič marsikak predsodek o turški poštenosti , plemenitosti, neupogljivosti in oricntalnim sijaju. Uničeni so pa tudi tisti strupeni predsodki, katere je gojila Evropa o Slovanih, da so bo- jazljivi in za sužnost rojeni, da nikoli ne znajo edini biti, da raje sužnost trpijo, nego bi se z orožjem branili, da Turkom niso kos, iu da se turška vlada nad Slovani vzdržuje na podlagi turške hrabrosti in slovauske strahopet-nosti. Taki nazori so se gojili v Evropi o Slovanih, za to je bil Slovan povsodi zaničevan; Madjara, Turka mislili so si kot prava ple-menitaša v sredi slovanske neomikane in niz-kosrčne druhali. Ta vojska je pa pokazala, da zna tudi Slovan junak biti, kedar je treba-in da je dosedanje slabo politično stanje Slo-vanovle posledica njihove miroljubnosti. Tudi Ru-munci. o katerih boječnosti, malopridnosti in ničevosti so peštanski iu dunajski bahači, podpihovalci narodov in malikovalci svoje lastne izvrstnosti pri vsaki priložnosti toliko pisati vedeli , tudi ti Rumunci so oprali svoje lice pred svetom dokazavši v mnogih bitkah, da znajo tudi za domovino umreti. Grki pa so se izka/ali sovražnike Slovanstva, iu sicer slepe in strastne sovražnike, ker namesto pomagati ustašem, kakor so storili Srbi in Črnogorci, delali so spletke z Angleži, in že se govori, da ima biti Grška prvu zaveznica Anglije proti Rusiji in Slovan stvu sploh. Tudi to je dobro, da se ve. Zrak se je sčistil pa tudi še drugodi. Madjari so veljali dosedaj po vsej Evropi za hraber, plemenit in svobodoljuben narod. To dobro ime so jim pripravili puntarji vseh dežel vsled ustanka zoper Avstrijo 1. 1849. Letos in lani pa, ko so se z živinskimi Turki bratiti začeli, spoznal je svet, kake baže je madjarsko svobodoljubje, spoznal je vsak, da! Madjarom gre le za gospodstvo nad Slovani,I nikakor pa ne za občno svobodo vseli naro- dov. Pokazala je ta vojska tudi, kako grda in vmazaua je angleška politika, in tudi za to izpoznanje smemo vojski hvaležni biti. Pokazala se je nadalje ničevost, omahljivost in nezmožnost evropske diplomacije fra-zun nekaterih izjem pokazala se nam je v svi svoji ostudnosti samopašnost neslovau-ske Evrope, katera je, gluha za vse slovansko vpitje na pomaganje, neobčutljiva za slovauske muke in solze, iskala vedno iu edino le svojo korist; ni jih morila skrb, kako bi se Bošnjakom pomagalo, ki so nagi iu lačni pribežali pred turškimi krvoloki na avstrijska tla, ni jih skrbelo, kako bi se strašnemu klanju žena in nedolžnih otrok v Bulgariji konec storilo, — ampak mislili in pisarili so le vedno o tem, kako bi se dal iz te prekucije za nje največi dobiček narediti. Zapisati moramo tudi to ostudno prikazen novošegnega materijalunia, ki zmirotn iu povsod le sebe išče, in vse bla-žeje čute in ideale zadušiti skuša; da naši rojaki zopet enkrat spoznajo, kako strupeni iu grdi so tisti nazori, ki se iz Nemčije tudi k nam selijo t lepimi imeni „najnovejš;h priro-dozuan.-kih študij," a z gujusnim jedrom poživi nčenja človeške narave. Se ve da, kdor Boga in večnost taji, in kdor vidi v človeku le ,,višo žival", katerej edina naloga je ,.brezobziren boj za obstanek'1, njemu mora biti tuj in nerazumljiv čut za tujo nesrečo, tuj in nerazumljiv mu mora postati vsak viši iti blagi občutek, vsaka žrtev za tuje interese postaja mu bedasta, človeko- in bratoljubje, kar ga nam je vcepila v dolgih stoletjih kerščanska odgoja, mora se zgubiti in uničiti jio takih naukih. Tista Evropa, ki je v svoji mladostni Pojasnilo k spisu: .,Mickiewiczeva poljska politika.'' (Glej „Slovenca" št. 9 in 10.) Veličava naroda in njegova životna moč razodeva se v duševu:h njegovih delih znan-stev in umetnosti, njegova čuvstva odmevajo v pesmih njegovih pesnikov. Prešinjeni sreče ali pa nemCe naroda, iz kojega srede so izšli, pretreseni do dna svojega srca blagovitim ah nt srečnim stanom t ste svoje zemlje, ktera jih je z mlekom svojim odkrmila in njihovo dušo najprej do navdušenja povzdignila, oni v pesmih svojih izrazujejo bodi si odmeve sreče in ra-radosti, bodi si jeke nesreče, stiske in tuge-Če tedaj pesnik, kteri si bedi, očaran od posebnih izvrstnosti navadne svoje ljubljenke, ljudske hčere, poveličuje njene čednosti in jo preslavlja kot boginjo svojega srca, jo povzdiguje in živo popisuje njene lastnosti jio svojej poetičnej izobraženosti in osebnih vti-skih, tako tudi narodni pesnik, kteremu je predmet ljubezni pred vsem očetnjava, ne bode manj idealno poveličeval tiste očetnjave, je ne manj miloval, ne bo manj zamaknjen nad njeno blagostjo in z grenkimi solzami objokoval njene nesriče, sužnosti in zatiranja. Slehrno stanje :n slthrne osode domovine vtiskajo se tedaj v njegovo srce, tem občutljivše iu silneje, čem višji je sam od navadnih ljudi, in občutljivši nad občnimi čuvstvi. Res je toraj, da poetični tvori narodnih pesnikov so odtiski sreče in nesreče celega naroda, so obrazi v besedah govoreči in čuvstva naroda posnemajoči, so zgodovina njegovih občutkov, njegove radosti iu bolezni. Vendar ne treba pozabiti, da to to obrazi poetični, kjer subjektivnost, osebna navdušenost pesnika, njegova občutljivost in fantazija (domišljija) veliko nalogo igra. Če hočemo zavoljo tega te podobe in izdelke razumeti , potreba je k temu pred vsem znati življenje naroda in pretek njegovih dogodkov z ozirom na politiko in izobraženost; z eno besedo, neogibno potrebno je soznaniti se temeljito s celim tekom njegovega razvitja vna-njega in notranjega, in z glavo ter srcem pro-dreti in pogledati v zgodovino njegovega bitja. Tukaj naravno leži ključ k razodenjtt tajnosti mnogih umotvorov, tukaj razrešitev in sredstva k razumIjt nju del velikih mojstrov in velikih pesnikov. Le s takošno pripravo čitajoči dela velikih narodnih pesnikov, bomo mogli pre-vdariti in razločiti, koliko pesnik prejšnje iu istočasno življenje, misli in pojme svojega naroda. ali tudi njegovo prizadevanje za prihodnost iz istiuosti zajema ter do istinosti pri-merava, koliko pa jih po svojej fantaziji idealizira iu v abstraktnih podobah obrazuje. Pisatelj članka v „Slovencu" št. 9. iu 10. t. 1. pod naslovom : „Mickiewiczeva poljska politika" ima o tej stvari celo drugačno, in odkritosrčno, rečem ne kaj posebno srečno mnenje, ktero se od tem neugodneje strani predstavlja, ker se povziva za mero cenitve enega največjih jiesnikov, kakoršnih je kjer koli človeštvo pro rodilo io proroditi more. Pisatelj omenjenega članka stavlja sebi nalogo dokazati, zakaj je politika poljska tako „sanjarska", tojeočevidno brezpodstavljena in po zraku plavajoča, in kje leži vzrok te ideje, ktera se uresničiti ne more, ter nahaja najgotoveji odgovoriti nepremotljivo rešitev te zastavice v Mickievviczevej politiki. Iskreno reči, ni Mickievviczeve ni poljske politike v obče ne morejo bralci „Slovenca" iz omenjenega članka spoznati, zato ker je nepokvarjeuosti vojskovala silno križarske vojske za višo idejo osvobodjenja svete dežele iz rok nevernikov, ta Evropa govori danes le o svojih interesih, in nič ko o teh; ne zmeni se za to, da jo lani v Indiji za lakoto pomrlo pol miljona ljudi, in da jih ravno sedaj v Kini tudi vsled lakote umira na tisoče in tisoče, kakor se ni nikoli zmenila za veliko bedo turških Slovanov; — „naj pogine ves svet, samo da se nam dobro godi" —to je beseda naših matcrijalistev — sebičnežev, to je cvet in sad onih modrijanov, ki sistematično in znanstveno ubijajo človeško dušo, in ki so repata zvezda za trezno misleče, pa novo svitlo solnce za one liberalce, ki jim tudi med nami z zanikanjem in zasmehovanjem sveto Ivristove vere pota gladijo in pripravljajo. Jugoslovani pa si bodo zapisali leto 1877 z zlatimi črkami v svojo zgodovino, ker jim je prineslo toliko zaželjno svobodo. Prestali so v teli treh letih toliko nezaslišane bede, da bodo z veseljem pozdravili mir, ki se je sklenil pri sv. Štefanu poleg Carigrada. Ne bo se jim več treba skrivati po gzodih, in s krvavimi petami begati po skalovji pred Ijutiiui, živinskimi bašibozuki, v strahu in vodnem trepetu iskati si borne skorjice kruha. Vračali se bodo na svoja domovja, s pomočjo ruske vlade sezidali si nova poslopja namesto požganih svojih pohištev, in z veselo roko začeli bodo vnovič obdelovati plodno zemljo, in to bodo storili s toliko večim veseljem, ker odslej bo vse njihovo, kar bodo pridelali; grdogledega Turka, ki jim je dosedaj jemati smel vse sadove pridno roke, tega trinoga vklenil je mogočni beli car v železne okove, da nikdar več ne bode mogel stegniti svoje grabežljivo roke po jugoslovanski zemlji. In ker se je sklenil tak mir, ki nam zagotovlja to oboje, svobodo Jugoslovanov in stalno nemoč Turčije, za to vskliknemo: ^'ozdravljen nam bodi mir!" Slovanski junaci se vračajo domu k svojim kočam, da zamenijo bridki meč z mirnim plugom, vračajo se k svojemu mirnemu poklicu, — in poljedelstvo je slovanski poklic, vojskovanja in pustošenja ne ljubijo. Pustite jih tedaj mirno domu iti, vi zavistni Evropci! Ali jih hočete mar ustaviti, ko so vračajo domu na mirno delo? Ali jih hočete siliti še ]< daljnemu vojskovanju? Storite, kakor vam drago, Slovan je spoznal svojo moč, 011 se vas ne boji, čeravno nerad, bojeval se bo še i.: ; . 1, - tr^it;« l_j» pisatelj sam , ne samo z neprimernimi izrazi ampak tudi pomanjkljivim predstavljenjem iti pripiskom dokazal: 1 n. da uič ne ve o okoliščinah in vplivih, pod kteriini so Mickievvczeve „knjige naroda in romarstva poljskega" po-vstale in kakšen je bil njih najprvi namen; 2°. da mu zelo pomanjkuje onih občnih pogojev, brez kterih uikdo del velikega pesnika, ni samih razumeti ni tudi njihove veljavnosti in učinkov, koje so imeli ali imajo na življenje in prizadevanja naroda, obseči ne more; to jp. da mu pomanjkuje poznanje zgodovine naroda, k kteremu se pesnik prišteva, in natančne vede življenja pesnika samega ter tistih okolnosti, pod kter.li vtisom so razne njegove knjige na dan prišle. Naj mi bo zatorej dovoljeno, da samo z ozirom na te dve točki inalo spregovorim; morda dosežem, da se Mickiewiczeve knjige naroda in romarstva poljskega, kar se tiče njihove zvunauje oblike, kakor tudi njihovega namena , drugače predstavijo častitim bralcem ,,Slovenca." Tedaj nekaj iz življenja pesnika in zgodovine dotičnega Časa. (I). si.) naprej, ako to hočete, bojeval se bo hrabro, kakor je navajen. Polje je tedaj za vas, da ga pustite pri miru. Vozite svojo kavo in svojo pavolo iz Indijo in Amerike, to bo bolje za vas, nego tepsti se s krepkim Slovanom! Spominki Pijftvi. 3. Ni ga človeka na svetu, kateri bi bil poznan povsod bolj kot je bil ranjki papež Pij IX. čim bolj so nasprotniki prave svete cerkve Kristusove Pija črtili , tim bolj so ga verniki častili; čim bolj so ga uni plenili, tim več so mu ti darovali; čim bolj so uni od njega odvračali, tim rajši in pogostnejši so le-ti k njemu hodili, jčudo, res prečudo ! Noben papež ni bil doslej toliko ljubljen in — sam vsega oropan ali oplenjen vendar skoro nobeden 111 tolikanj milodarov razposlal po svetu. Božje pa tudi Pijevo delo je to, da smo po njegovi smrti tako naglo dobili velikega pastirja naslednika. Voliti imajo papeža kardinali. Kakor je „Slovennc1, štev. 21 povedal, bilo je o smrti Pije vi vseh kardinalov G4. Samo štirje so od papeža Gregorija, vse druge je poklical bil v ta veličastni cerkveni zbor že Pij sam, in kakor so slutili tudi nekteri liberalni pismarji, so vsi ti več ali manj Pijevega duha, torej se že naprej ve, kakega naslednika mu bodo izbrali. In potrdil je to kardinal Dunajski vrnivši se iz Rima, češ, ljubeznjivost, velika ljubeznjivost Pijeva je lastua tudi sedanjemu sv. očetu Leonu XIII. Koj o smrti Pijevi so vnanji kardinali povabljeni bili v Rim k volitvi novega, iu izmed G4 le eden ni mogel se podati na pot, in ta — francoski nadškof Brossais Saint-Marc, r. 1803, škof od 1. 1841 iu nadškof od 1. 1859 v Rennes-u, in kardinal mašuik od 1. 1875 — je umrl doma 26. febr. t. 1. — No\v-yorški Mac-Closkey je v sredo 20. febr. srečno pri-spevši po morji v Pariz naznanil to telegra-fično v Rim , kedar je bila volitev že gotova ; Lisabonski patriarh Moraes Cardoso je pa pri-hitel v torek na večer in je bil v sredo pri tretjem glasovanji vpričo. Potem takem je bilo vseh kardinalov v kouklavu 62 O glasovanji se doslej samo to ve, da se je vršilo trikrat, v torek 19. dopoldne in popoldne in v sredo 20. febr. dopoldne. Koliko glasov je kteri dobil, vradno ni povedano ; vendar je dokaj verjetno, kar o njem poroča „Čech". Pri I. glasovanji je bilo izročenih listov 61; izmed teh jih je dobil Pecci 32, Bilio 16, Martinelli 2, Nina 10, eden je bil ueveljaven. Pri II. glasovanji jih je dobil Pecci 31, Martinelli 27, in pri III. Pecci 47; o druzih ni povedano. Kakor o glasovanji, tako se je tudi o kar dinalih poročalo aii pisarilo po časnikih marsikaj izmišljenega in izlaganega. Kardinal Man-ning je bil neki hud nemirnež in je hotel kon-klave pripraviti na Malto itd, kar pa celo ni res. Dopis v „Germanio" spričuje, dajevnaj-boljem miru in v složnosti ravnal z vsemi kardinali, in to je pripoznal očitno tudi kardinal Dunajski, da se je vsa volitev godila mirno in bratovsko. Sicer je Manning svoje misli in nazore o neodvisnosti sv. Stolice že prej priobčil v posebni knjigi, kjer jih vsak lahko bere. Bralo se je tudi koj s prva, da Bilio sam ni hotel najviše dostojnosti ; znameniti ostanejo vendar imenovani kardinali: Bilio, Nina, Martinelli. Kakor nagla volitev — oveselilo je že ime novega papeža vse katoliške kristjane — Leon XIII. „En! sprevere PIUM, misit Deus ipse LEONEM!" vzklical je „Linzer Volks-blatt" vsem nasprotnikom in liberalnim kato- likom: „Niste hoteli Pija,dobili ste Leva;" in kako se leta novega papeža kratko in krepko po ,,čechu" čitajo v LeV XIII. t. j. 68. Da so Leon res tudi Pijevi, vidi se nekoliko že iz njih dosedanjega dejanja, da so za državnega tajnika potrdili si Pijevega kardinala Simeona, da so kronati dali se v kapeli Sikstin-ski. ,,Univers" piše, da so vsi kardinali pred volitvijo podpisali slovesno oporekanje proti uplenjenju papeževe ali cerkvene države, kar bode skoro se tudi priobčilo. Brž po venčanji so imeli neki do pričujočih kardinalov v zboru ogovor, kteri se razposlal bode katoliškemu svetu. Veličasten je zbor kardiualski, in ker vzajemnost od leta do leta raste, mikajo pač lahko vsakega katoličana imena in značaji onih mož, kteri so v tem pomenljivem zboru. V ta namen je razglasil jih „Slovenec" št. 21, kjer se pomanjkljive in prihodnje nove stvari lahko dostavljajo in spreminjajo. Za zdaj bodi opomnieno, da je Lucid Parocchi, kteri se je poleg Bilio, Panebianco, Monaco, Simeoni di Pietro itd. med ljudstvom tudi imenoval ,,pa-pabilis". rojen 1. 1833 (ne 1807) v Bologni; da sta poslednjič imenovana kardinal inašnik Mo-retti, nadškof Ravenski, pa kardinal diakoo Pellegrini, izvrsten jurist ali pravoslovec, kteri je edin sedaj med kardinali, da ui posvečen za mašnika, kakor piše „Hlas" čisl. 15; drugi so vsi posvečeni največ se ve da škofje. — Politični pregled. V Ljubljani, 6. marca. Avstrijske dežele. Ccsttrjavič lliulolt' je bil pri svojem dohodu v Berlin jako sijajno sprejet. Celo stari cesar Viljem jc bil prišel na kolodvor čakat mladega gosta. Razun cesarske rodbine, obiskal je cesarjevič tudi najvišje dvoruike, generale iu feldinaršale, državnega kanclerja in ministre. 3. t. m. dopoludne so se mu poklonili častniki njegovega polka, o pohulne pa je s kraljevičem ogledoval berlinske muzeje. Državni zbor je 4. t. m. dovršil eolninske obravnave in prične jutri razpravljati državni proračun. Ker ste si naša in ogerska zbornica v nekterih rečeh navskriž, imata danes priti ogerska ministra Tisza in Szell na Dunaj, da se o poravnanji teh različnih sklopov z našo vlado dogovorita. Pri kavi Madjari nočejo nič oiljenjati, pri petvoleji pa so pripravljeni eolnino od 8 gld. znižati na :< gld., če takraj litavska vlada pri volnenem blagu povikša težo, pri kteri se to\mii& pričenja. Na interpolacijo Vošnjakovo odgovoril je 4. t. m. minister, da se je vladi od mnogih strani razodevala želja, da naj bi se deželni zbori letos sošli še le na jesen in da bi se v zvezi z njimi vršile tudi nove volitve. Vlada jc to željo vsestransko pretresala in ji je tem rajši vstregla, ker so bili proračuni za tekoče leto rešeni že v zadnjih zborih. Glede že dovršenih volitev mož voliteljev vlada ni zaukazala, da so imajo ovreči iu tudi v prihodnje tega no misli storiti. Ta odgovor je jako suhoparen in nas vtrjuje v tem, da jc bil nedavno od nas omenjeni vzrok pravi. DclcjSitciji jutri zopet, pričnete svojo delovanje. V nanje države., O Kosili vsi dunajski listi zdaj pišejo, da se ima za trdno združiti z Avstrijo, in Deutsche Ztg." jc celo že poročala, da so cesar zaukazali S vojna krdela nemudoma oborožiti. Toda žc drugi dan jc omenjeni list to novico nekoliko popravil, češ, da se oboroženje pred konferencijo ne bode izvršilo, da mora biti pa vse za to potrebno že sedaj pripravljeno. Madjari še vedno ne mirujejo in pri vsaki priliki ščujejo proti Rusom. Zdaj se v „Pest. Lloyd" groze, da se vojnih priprav no bodo vdeležili, če so avstrijska vojna ne obrne proti Rumuniji ali Srbiji. Mirovni poboji med Rusijo in Turčijo še zdaj niso znani. „Ag. Russe" piše, da je radovednost zvedeti te pogoje sicer opravičena, da bo pa še nekaj dni prešlo, preden dojde avtentično pismo. Toliko pa se sme reči, da je bilo vse, kar se je o Rusiji v tem oziru pisarilo, silno pretirano, in da jc vojna odškodnina tako majhna kakor da bi je skoraj nič ne bilo. Iz Angleškega parlamenta toliko vemo, da Turčija svojega brodovja ne bode prepustila Ilusiji, da se je vojna odškodnina znižala od 40 miljonov šter-lingov na 12 miljonov, za ktero pa se ne bodo porabili dohodki egiptovske dežele in tudi ne tisti dohodki, ki jih je Turčija upnikom svojim zastavila, ampak večidel lc dohodki azi-jatskih pokrajin turških. Tudi se Bulgarija ne bode razprostirala do Soluna, pač pa bodo obsegala Bugas, Varno iu Ivilstendže. Angleži so, kakor smo že zadnjič omenjali, zopet po-tolaženi, ker se je Rusija pri sklepanju miru tolikanj ozirala na njihove koristi, pa tudi želje Andrassva so se skoraj vse izpolnile. — Besarabije knez Karol boje nikakor ne misli prepustiti Rusom, razun če bi koufereucija to sklenila. — Dokler se v Bulgariji ue osnuje nova vlada in za varstvo potrebna domača vojna, bodo ruski vojaki ostali tam. Oddelki, ki so se vdeležili vojske, se sicer vrnejo domu, da se od prestanih težav odpočijejo, a uado-mestovali jih bodo novi, ki v obilnem številu skozi Rumunijo dohajajo v Bulgarijo. Tudi za to deželo je sklenitev miru velika dobrota. V silnih bojih je skoraj poginilo 300.000 ljudi kjer so bile veči bitve, tam so vasi (350) in mesta (H) skoraj vsa razdejana; največ so trpeli: Tatar-Bazardžik, EskiSaghra, Ivalofer Kazanlik, Karlovo, Plevna, Lovča in Cirpau Zemlja je vsa razrita in kamor sc človek ozre, vidi sem ter tje nezakopane okostnice raznoterih živali pa tudi človeške. — Mir med Rusijo iu Turčijo je bil podpisan 3. t. m v St. Štefanu pri Carigradu in ravno isti dan jc tam za mrtvudom nenadoma umrl knez čerkaski, ki jc imel v Bulgariji vravuati ci viluo upravo. m e o n i postal prefekt propagande, dosedanji i prefekt Franchi pa namesto njega državni tajnik. „Agcnzia Štefani" piše, da se je to zgodilo zarad tega, ker italijanski vladi Simeoni kot državni tajnik ni všeč. Če se je res zgodila ta prememba, bili so za sv. očeta gotovo merodajni vso drugi vzroki, kakor pa uevolja vlade italijanske. \r ECiiiin so 3. t. ni., ko ste Rusija in Turčija podpisale mirovne pogoje, krona namestnika Kristusovega, kneza miru, pri čigar rojstvu se je razlegalo angeljsko petje Mir ljudem ua zemlji, ki so dobre volje. Kro nanje se je vršilo privatno v sikstiuski ka peli in je trajalo od desetih dopoludue do dveh popoludne. Zvečer so bile nektere hiše v mestu razsvitljene, kar jc dalo neki druhali povod, da jc razsajala po mestu in razsvit ljena okna pobijala. V Apolovem gledišču so tudi osnovali neko demonstracijo. Morala sc jc igrati narodna himna, pri kteri so se sli šali glasovi: ,.Živijo kralj, živila Italija." Princ Amadej je kot višji vojaški poveljnik Rimu vojakom zaukazal, kako da imajo po zdraviti papeža, če bi sc pokazali na ulicah Toda ui verjetno, da bi papež šli po mestu ter se podali v nevarnost zasramovanim biti od nič vredne druhali, ktere po Rimu vse mrgoli, ker jim italijanska vlada potuho daje — „Kor. Bureau" poroča, da jc kardinal S Izvirni dopisi. Iz IVovcga mesta 2. (S pl o-) čital- rnarca. ne razmere v našem mesticu. niča je kraj, kjer naj zajema priprosti narod vojo omiko, čitalnica je kraj kjer najsi tudi omikani ali izobraženi človek v prostih urah sče zabave. To je bil prvotni namen čitalnic bi moral tudi še zdaj biti. Čital niče niso bile zategadelj vstanovljene, da sosebno žeti-ski spol in njega častilci rajajo v njenih pro-ttorih do ranega jutra. Čitalnica je tako rekoč narodna bukvarnica iu zbirališče raznih udov naroda. V ta namen je čitalnica na inauj ali več ča-iukov naročeua, da njeni udje zvedo, kaj se imenitnega po svetu godi. Vsaka čitalnica iniii tudi svojo bukvarnico, da si njeni udje um bistrijo in spoznavajo kinče prenule nam slovenščine. Seveda mora čitalnica veselice osnovati. Pa te veselice so le bolj jiostranska reč. Tako si vsaj mi tolmačimo namen in smoter čitalnice. V tem oziru se pa pri nas še premalo zgodi. Malokteri meščan hodi v čitalnico časnike prebirat. Razun malega števila navadnih bralcev čitalnica, kar se branja tiče, ni tako obiskovana kakor bi morala biti, iu iz čitaluiške bukvarnice včasih ne pride knjiga leto in dan človeku v roke. Meščani ne pre-vidijo, kol ko bi jim koristilo časnike in knjige prebirati sosebno naš ženski spol v duševnem obziru premalo stori. Od tod tudi pride, da lovenščine naše gospodičine ne govore tako, kakor bi jo imele; le rajši nemščino govore, ki pa tudi ni bolja. Čestokrat se sliši tudi v čitalničnih prostorih slavna nemščina, ]>a upamo, da se bode v tem obziru polagoma nekaj zbolj-šalo, upamo, da ue bodo samo naše gospodičine tako pridno na veselice hodile, ampak tudi čitalnične knjige prebirale. Vsaj literarna omika je po našem smislu za vsaccga človeka važna iu tako tudi 7,a ženski spol. Oglejmo si še nekoliko naše mestice in ujegovo upravo. Naravnost rečem , da se pri mesta premalo zgodi. Ceste vse je onesnaženo in malo blatu. Po zimi po mestu hoditi, na^ za suažeuje o polne blata, manjka, da človek ne osane v je bilo zopet prav nevarno ceste so bile ledene in mestni odbor še ni dal potov s peskom potrositi. Le po uekierih krajih, kakor n. pr. pred novomeško mošeje (nem-čursko kazino,) bilo je s peskom potreseno, da si ne bi bil kak gospodič noge zlomil. Zgodilo se je pred necimi tedni, da si je neka beračica gredoča iz cerkve ob 10. uri zjutraj pri padcu tako hudo poškodovala, da je umrla. Tudi sto-pnjice, ki peljejo na most, so v tako slabem stanu, da človek ui varen, ki gre po tem potu. Še mnogo je kar mi srce teži, pa ne upam si svojih misli nedolžnemu papirju izročiti, ker se bojim, da bi mi tega ne prečrtal — državni pravdnik. Novomeščanje, spametovajte se in volite v prihodnjič slovenski odbor in slov. župana, ki bode bolj za mesto skrbel, kakor naši dosedanji očetje. Domače novice. V Ljubljani, 6. marca. (Deželni predsednik kranjski) postal je graški dvorni svetovalec Kalina, čigar imenovanje je vradna Wien. Ztg. že razglasila. (Katoliška družba) napravi 31. t. m. ob 6. uri zvečer svoj občni zbor. (Maškerade v čitalnici) seje vdeležilo Čez GOO ljudi. Bila je sijajna kakor vselej doslej. („Brencelj,t št. 5.), ki je prišel ta teden na svitlo, se odlikuje zojiet po veliki podobi o volitvah po slovenskem Štajarskemin Koroškem m drugih času primernih rečeh. Da je vse podpore vreden, se vidi že samo pa teh šte vilkah, kar jih je prišlo letos na švitlo. O tem se je prepričal vsak, kdor ga bere. (Slooenska Čebele) prišel je ravnokar na svitlo VI. tečaja I. list ki obsega pravila slovenskega društva za uinuo čebelarstvo, ker jih nekteri udje (zlasti novejši) znabiti še nemajo, starejši pa da jih še enkrat čitajo. Vred-ništvo pri tej priliki ponavlja že znano in večkrat izrečeno prošnjo, ki v marsikterem oziru velja tudi glede našega lista. Zato jo objavimo, kakor jo nahajamo v Čebeli. „Prosimo namreč vse rodoljube po Slovenskem, piše Čebela, naj blagovolijo prav v obilnem številu v slovensko čebelarsko društvo se vpisati, da se društvo tako ojači ter zamore vspešniše delati. Potreb imamo toliko, prihodkov pa tako malo 1 Treba je naj pred, da dolg poplačamo; treba je, da se že enkrat kaki podučni shodili govori tu in tam osnujejo; treba je, da se naj potrebniše novo čebelarsko orodje med ljudstvo spravi, in treba je pred vsem, da se izda vsestransko podučna knjiga o čebelarstva s premakljivemi satuiki. Al če je tako malo udov, da se nam še list ne splača in ne poravnajo naj potrebuiši in neogibljivi letni stroški, kako hočemo potem še kaj druzega storiti iu kako društvo vspešuo napredovati? Naj bi nas že enkrat vodila tista požrtovalna darežljivost, katera je nekdaj v starodavnih časih toliko čudna dela izvrševala, da se še dandanašnje nad njimi čudimo, bodi si že v katerem obziru koli hoče: cerkvenem ali svetnem 1 Ne zauašajmo se le na državno pomoč. Če tudi bi se zamoglo včasih več zgoditi, pa država vendar ne more vsega storiti. Vsa ujeua pomoč brez naše sodelavnosti malo izda iu — naravnost rečeno: je tudi vredni nismo. Državua pomoč mora biti iu je s ptujim imenom le subvencija — pripomoč; temelj iu glavna reč vsakega podvzetja mora biti naša delalnost, sicer ne došežemo z vso ptujo pri-pomočjo ničesar. To velja v kmetjskih, v političnih in v vseh rečeh. Ne puščajmo rok križem držaje, da reč gre, kakor sama rada, ali da uaj se;, kakor pravimo , le strokovnjaki za dotično reč pečajo. Reč sama gre le v dolino rada t. j. v zlo in pogubo — doseže se kaj le z združenimi močmi! Ne tožujmo le čez slabe čase , čez davke in bremena. Davke in druga bremena so nosili vselej — težko; jih občutimo in nosimo tudi zdaj v obilnosti — vsi brez razločka. In vendar so storili in še storijo marsikteri s pičlimi dohodki, pa z dobro voljo mnogo, a drugi z obilniši dohodki, pa malomarnostjo malo ali nič. Kaka bremena pa nosijo voditelji katerega koli si bodi podvzetja? Vsega truda, vseh sitnost iu težav ne mislimo naštevati — bilo bi tudi nemogoče; če pa vendar kdo hoče malo poskusiti, koliko dela daje le vredovanja kakega lista, naj vzame pero, uaj se vsede ter prepiše eu letnik. Pa kaj pravimo letnik! le eno tiskano polo naj prepiše iu bo gotovo do- bil sladki predokus vredniškega in opravniškega dela; se ve da pravega zaumena še zmirom ne bo imel — ta se dobi le po skušnji. In vendar koliko let že marsikteri tako težo prenašajo, mnogokrat ne le brez denarnega dobička, ampak so morali še marsikaj sprejetemu podvzetju žrtovati! Ali vendar dobra reč ni vredna, da ji brez daljnega truda kak goldinarček daruje, ki si ga zuabiti pri uepotrebnih izdajkih lahko prihranimo? Če tudi tega nismo zmožni, potem svoj zaklad pazno, pa tiho stražimo ter se z rodoljjubjem saj nikdar ne bahajmo 1 Konečno dostavljamo prošnjo, naj nam izraženih besed nikdo za zelo ne jemlje. Nismo jih izgovorili niti z namenom koga žaliti, niti zarad kakoršnje koli nevolje, ampak edino zato, ker se nam milo zdi, da Slovenci navadno ne dosežemo ničesar iu da se večidel vsaka dobra reč po kratkem svitu (obstanku) zgubi, kakoi ,. natis in je bila prestavljena tudi v francoski, španjski in portugalski jezik. — Okrajni sodniki so postali: Dr. A. Kraus v Loki, Kr. Klauser v Kamniku, Alojz C^ech v Idriji. — Štirje najbogatejši ljudje na svetu — ti so: Amerikan Mackey, Roth-schild, Amerikan Jones pa angleški vojvoda Westminsterski. Njih premoženje se ceni na 1100, 800, 400 in 320 milijonov, od kterih jim znašajo letni dohodki po 25, 20, 10 pa 8 milijonov goldinarjev. Umrli so: Od 28. febr. do 2. marca: Anton Aubcl, hlapce 28 1 , za jetiko. Helena Mervar, semctii-škega hišnika ž. 50 1., in Marija Ciler, mestna reva 82 1., obe za eušico. Teleitrallčiie denarne cene o. maica. Papirna renta 62.50 — Sreberna rent* 66.45 -Zlitarenta 74'25. — l»601etno državno posojilo llO — bankir« akcije 789 — Kreditne akeije 'JSO.--Lrnidoi. "19.10 — 106 —. — Ces. kr cekini 5 62.— frankov 9 fi3 Najboljše železo iz slovečih stajerskih in koroških fužin po 13V2 kr. kil., —aii 7'/4kr. stari fuut; kakor tudi vsakovrstno železno blago dobi se po najnižji ceni v moji zalogi že-leznine (1) S]>. Pesjak, v Ljubljani v glediščnih ulicah št. 8. Wi Hi elm-ov Schneebergs Kriiuter-Allop, iz zdravilnih planinskih rastlin a^r za pljuča in prsi po zdravniškem ukazu napravljen jo najboljše zdravilo za bolna sopila, prchlajenje jabtlka in sap-nikovih vej , naj bode že akutno ali kronično, dalje za dušljivi kašelj, hripavico in vratne bolezni. Zdatno nabiranje jabelkuvik in pljučnih sliznic so stmovito naglo ozdravi in plučnega emflzeina tisti ne dobe, ki raliijo Wilhelmov Schneebergs Krauter-AIlop. Wilheltnov Sehueebergs Kriiuter-Allop zdrami želodcev« sliznice, in slast pa dober povžitek jedil bistveno pospešujeta splošno rejo iu odpravita vse Čutniške bolezni, ki jih večidel napravlja Blaba kri. \Vi!helmov Schneebergs Krautdr-AUop je od 1. 1855 sim prestal vse peskušnje. mnogo zdravniških spričeval potrjuje njegovo izvrstno, zanesljivo in korenito moč, in mnoge razprodaja njegova priča, kako priljubljen da je. P- kupci, ki žele od 1, 1655 sim od mene pripravljenega izvrstnega pravega Schneebergs Kriiutor-Allop-a kupiti, naj vselej odločno zahtevajo \Yilhelniov Schneebergs Krfiuter-Allop. Le tedaj jc res njegov izdelek, če imajo (lase njegovo varstveno marko. Kdor jo ponaredi, zapade postavni kazni. Poduk se vsaki flaši pridene. Zapečatena izv Irmi flnša velja 1 gl. 25 kr. in se doliiva vidno frišua lo pri izdeljatelju : Izvirna tlaša velja 1 «ld, 25 kr. iu se dobiva le pri izdajatelju Vr. Willielm-u. lekarničarju v Neunkirchen u v Dolenjem Av&trijskeiu. Zavijanje se zaračuni 20 kr. Pravi Wilhelm-ov Schneebergs Kriiuter-Allop prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene: V Ljubljani: Peter Lasnih; v Postojni-. J. A. Knpferschmidt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekarničar ; v 8 oz en u: F. VVald-miiller, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettanini, lekarničar; v l unccku: J. O. Mahi ; v Brikse-u u: Lenaril Stanb, lekarničar; v Celji: Banm-bach-ova lekarna iu Fr. Rauscher; v Osek u: J. C. pl. Dienes, lekarničar; v Frohnleitenu; Viu-ceiic Blumauir; v Brežah: Ant. Aiehinger, lekarničar; v Feldbaehu: Jos. Kiiuig, lekarničar j v Gospiču: Val. Vovk, l.kariiičhr; v Glini: Ant. Haiilik, lekarničar; v Gorici: A. Franzoni, lekarničar; v Gradcu: Wend. Trnkoczy, lekarničar; v Hallu na 'lirolskem: Leop. pl Aiehiri-ger, lekarničar; v InSpruku: Frane \Viuk tr; lekarničar; v luuichenu: .J, Slapf, let amiiar, v Ivanieu: Ed. Tolovič , lekarničar; v -laski; Aleks. Heržič, lekarničar; v Celovcu: Kari Kle-meneič; v Karlovcu: A. K. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks \Verli, h kf.rničar; v Krati i i: Kari Šavnik, lel arničar ; v K n i tt e 1 fe 1 d u ; \Vilh. Vischner; v Kindbergn: J. K. Karinčifi; v Lieucu: Fr. pl Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Meranu: Wilh. pl. Pemvvertb, lekarničar; v Malsu: Ludv. Poli, lo-karnirar; v Muravu: Jan. Stcyror; v Ptuju: C. Girod , lekarničar; v P e t er var a d i n u ; R. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. Au-drieu, lekarničar; v lloveredu: Riliard Tliales, lekarničar; v Novem mestu : Dom. Rizzoli. lekarničar; v Trstu: E. Zauetti. lektirničar ; vBe-laku Ferd. Scholz, lekarničar; v Vukovaru: A. Ki aicsovies, lekarničar; vVinkovcih: Fr Ilirih llerzig, lekarničar; v Varaždinu: dr. A. Ilaltir, lekarničar; v Slovenjem gradou: G. Kordik, lekarničar: v Zadru: V. Androvič, lekarničar. Kdor hoče prevzeli zalogo, naj se pismeno obrne do mene. (I) Zarad zaloge naj se gospodje obrnejo do mene. Neunkirehen pri lJunaju (na Dolenjem Avstrijskem). Franc \Villiellii. lekarničar. Analitično- kemični laboratorij direktorja dr. Tlieoh. Wernerja, lastnika politehničnega zavoda, priseženega kemika v Vratislavu. B. O. IX. fol. 24. Gospod lekar Frane \VilLelm v Nnunkirchei.il ni Dolenjem Avstrijskem, napravlja po zdravniških pravilih neki čaj,kterega prodaja pod imenom: Wil-helinov protiprotiliski protirevmatieni čaj za člsdenje krvi. Ta čaj sem že večkrat med letom od druge struni pozivljan preiskoval in svoje menje o njegovih delih izrekel. Prav všeč mi je tedaj bilo, ko seje g. lekar Frane Withelm sam do mene obrnil s častno prošn jo, naj opirajoč se na svojo nataučuo kemično, mikro-shopično in farmakodinamično preiskavo izrečem svoje mnenje o t'm čaju. .Prtd vsem opomnim, dasem v čaju, kterega mi je g Frane \Vilhelm, lekar v Neunkirhenu naravnost poslal, našel ravno tiste posamezne reči kakor pri vseh žo prej preiskovanih sortah, in ila so bile vso za ta čaj porabljene rastline vselej jako izvrstne. Vslcil svoje preiskave smem dalje opomniti, dagor i imenovani \Yltirlmov protiprotiliski protircvinatirni en j za čiščenje krvi g. Fr. Wilhelma, lek. v Neuukiivhenu, ima v sebi koreninice, lastline in cvetke, ktereje veda žezdavnej poznala, da čistijo kri, pospešujejo delavnost želodca in pre--jenje, in da soju vednim poskušujam g izdelate-lja razim tega še posrečilo lemu čaju primešati rastline, ktere dozdaj med zdr«vilska zeliša še niso bile sprejete. Trdno sem prepičau, da si bodo po pravi rabi tega vsakej hiši jako potrebnega domačega zdravila polajšale iu odpravil« vse gori natančneje imenovane bolezni. \V 11-hclniov proliprotlnski protirevniatieni raj z« Oišeenje krvi smem Jia zaznamovati kot lli-stven in malo cenjen napredek .,Pkamaco-peae eleganteae." V Vratislavu meseca maja 1877. Vodja, anatalif no-kemičunega laboratorija in politehničnega zav, da I)r. Theobahl Werner, piiseien kemik. Kdiuo pravega izdeluje jPrtmc l^ illic-liil. lekar v Neunkirchenu. Zavitek za osemkratno rabo. po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rab:, v raznih jezicih stane 1 gl., kolek iu zabijanje 10 ki. Hv urilo Vsakdo naj se varuje prod ponarejenim čajem. ter naj zahteva vselej edino le ,,\Villiell)lnv protiprotinsj i protlrevmatlČni čaj za čiščečje krvi'- (.AVillielms autiartrltisehen anti-rhenmatischen Blutreinigungsthee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pod iiuenoni protiprotiliski protirevmatičui čaj za čiščenje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nika- nu kupujejo. Da je za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi \Yilii')niov protiprotiliski protirev-matični raj ti le gospodje: V i j ntilj ji ni: Peter l.asnik;v Postojni, Jos. Kiiplersehmidt, lekarničar; vZagrebu: !~ig. Mittlbach, lekar; v Borgu: Giiiseppi Bet:ar