odpravljena. (Ustrezen program smo razvili tudi v Ljubljani: Megušar 1972, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani.) V zaključku je »spiritus movens« sim pozija prof. D. Ogrin strnil priza­ devanja posameznih prispevkov v naslednje misli: »To, kar doživljamo danes (v preobrazbi krajine) in v čemer smo sodejavni, je del procesa, ki po svojih razsežnostih, časovnem obeležju in korenitosti verjetno pomeni preobrazbo, ki bi ji lahko rekli največja prostorska revolucija v zgodovini človeške civ ili­ zacije; pomeni daljnosežno prestrukturiranje krajine v njeni celotni razno­ liki fenomenologiji.« N ajvečja vrednost prispevkov v zborniku je prav gotovo v idejno in metodološko novih prijemih, ki so v marsičem sorodni z idejami aplikativne kom pleksne geografije. Milan Orožen Adamič lan L. McHarg. Design with Nature, The Natural History Press Garden City, New York 1969, 197 strani, 197 kart in drugih grafičnih prikazov in 136 fotografij. Po prvi izdaji knjige sta kasneje izšla še dva ponatisa, od katerih je eden v skrajšani verziji žepnega formata. Knjiga je bila napisana s finančno po­ močjo The Conservation Foundation of Washington. Pri oblikovanju in izdelavi knjige je pomagala Naredra Jueneja in še 37 drugih avtorjev, od teh sta najbolj znana Luna Leopold in Lewis Mumford. lan L. McHarg je krajinski arhitekt, planer in pisatelj. Avtor knjige je usta­ novitelj in vodja oddelka za krajinsko arhitekturo in regionalno planiranje na univerzi v Penosilvaniji. Na tej univerzi je tudi center za ekološke raziskave v planiranju in oblikovanje, ki je eden od vodilnih na tem področju v ZDA. McHarg je tudi avtor ali soavtor drugih knjig od katerih naj navedem le nekatere: Man and Environment, Ecological D eterm inism, The Place of Nature in The C i t y of Man, The Place o f Man in Nature, itd. Čeprav je izšla prva izdaja že leta 1969 in ni napisana iz geografskih krogov, sem se odločil, da napišem poročilo o njej, ker je avtor v reševanju planerskih problemov uporabil nekatere izrazito geografske metode. Knjiga je izredno bogato ilustrirana in napisana dokaj poljudno z na­ menom. da bi bila razumljiva čim širšemu krogu bralcev. Uvod je napisal Lewis Mumford, kjer med drugim poudarja, da je le malo knjig, ki se ukvarjajo s človekovim odnosom do okolja kot celote, ne samo s tako imenovanim fizičnim okoljem. McHarg si kot kompleksen ekološki planer ni samo svest destruktivne dejavnosti človeka v okolju, temveč gre mnogo naprej. Avtor pokaže na prak­ tičnih primerih. kako so nova spoznanja lahko in morajo biti uporabljena v planiranju. McHargov cilj ni samo v oblikovanju ali proučevanju narave same v sebi, ampak oblikovanje v skladu z naravo. To vsekakor ni knjiga, ki bi jo lahko na hitro prebrali, vendar je treba živeti z njo in jo počasi dojeti. Knjiga je razdeljena na naslednja poglavja: Mesto in podeželje, Morje in preživetje, Stanje, Korak naprej, Mi in zemlja, Narava v metropolisu, O vred­ notah, Odgovor vrednotam, Svet je kapsula, Razvoj vrednot, Naturalisti. Rečno območje, Metropolitanska regija, Proces v oblikovanju, Mesto: proces v obliko­ vanju, Mesto: zdravje in patologija in Upanje. V prvih poglavjih obravnava avtor nekatera najbolj pereča vprašanja današnjega časa, predvsem odnos človeka do okolja. V naslednjih poglavjih pokaže na praktičnih primerih, ki jih je obdelal sam ali v sodelovanju z drugimi avtorji, metode ki naj pri plani­ ranju čimbolj upoštevajo fizične in družbene danosti prostora. Med najzanimi­ vejše in za knjigo značilne sodi poglavje »Korak naprej«. Prikazan je praktičen primer študije za izbor najboljše variante za avtocesto. Uporabljena je me­ toda, ki je kasneje našla mnogo posnemovalcev, a doživela tudi ostre kritike. Zato sem se odločil za kratek povzetek tega poglavja. Gradnja avtoceste je zahtevan poseg v prostor, ki vedno sproži vrsto težav in nasprotij z okoljem. Pri tehničnem planiranju avtoceste so problemi navadno reducirani na naslednje fak to rje : količina prom eta, predvidena hitrost, kapaci­ teta, oprem a cestišča, vertikaln i in horizontalni nakloni in podobno. S pomočjo form ul cost-benefit je nato poiskana varian ta , ki je najcenejša tehnično in ozko ekonomsko vzeto najugodnejša. To je izrazito tehnokratski pristop k izboru, ki je še vedno prisoten v mnogih prim erih. Izhodišče, na j vsaka gradnja avtoceste zagotovi m aksim alno korist ob m inim alnih stroških je zelo proble­ matično, ker je v prostoru vrsta tako im enovanih non-price faktorjev. P red la­ gana m etoda vrednoti p rav te faktorje . Sestoji se iz vrednotenja družbenih in prirodnih faktorjev. Kot značilni prim eri so navedeni naslednji: ku ltu rn i spom enik je p rav gotovo več vreden od običajne stavbe, glavni mestni park (Central Park) je nedvomno bolj vreden od kateregakoli drugega p ark a v New Yorku, nekatere p rsti so bolj podvržene eroziji kot druge, itd. Iz tega zaključi, da je vsak. poseg, ki p rečka področje z visokimi vrednotam i, m anj ugoden za družbo. Osnovna misel celotne knjige je v tem, da gre v narav i za m ed­ sebojno učinkujoče procese, brezšivno tkivo, ki je podvrženo zakonom ; pri p lan iran ju ga je potrebno čim bolj poznati, da se lahko čim bolj je mogoče, izognemo posledicam. V bistvu vsebuje p rva faza indentifikacijo področij, ki vsebujejo določen element na tleh, vodi ali v zraku. Vsak element je nadalje razvrščen na najbolj, srednje in najm an j vredna obm očja: najbo lj pomembni vodni viri, srednje in najm an j pomembni, najbolj in najm an j p roduktivna tla za poljedelstvo, itd. Avtocesta, ki bo prečkala pokrajino, na j poteka tako, da bo razvrednotenje najpom em bnejših površin najm an j prizadeto. Na ta način velja zagotoviti največje ugodnosti ob najm anjših stroških. Sledi prekrivanje posam eznih tem atskih kart, s čimer dobimo področja večje ali m anjše prim er­ nosti za potek avtoceste. Avtor pravi, da je nemogoče p rim erja ti med seboj z enakim i vrednostm i, fak to r prim ernosti za divje živali s ceno zemljišča, ipd., zato ker pač ni nobene genetske zveze. V endar nas tem atske karte, k je r imamo na nekem področju veliko visokih vrednosti, na sosednjem pa m anj, opozarjajo da so problem i v prizadetem prostoru pom em bnejši in da ga kaže ohraniti nedotaknjenega. Na osnovi kom pozitnih k a rt se nato izvrši presoja tehničnih varian t poteka avtoceste in p redlaga najugodnejša rešitev. V naslednjih poglavjih so na podoben način obravnavani zazidalni otok, mesto in regija. Avtor je p ri svojem delu uporabil vrsto specialnih analiz, da je raziskal kom pleksni splet prostorskih danosti. V svojem bistvu je to kom pleksno geo­ g rafska raziskava regije, ki je prire jena za določen namen. Problematična je predvsem druga stopnja, vrednotenje zbranih podatkov. Tako kot je potreben meter za merjenje in se seveda ne da delati brez stan­ dardov in kriterijev, tako je potrebno vedeti pri posameznem dejavniku za dobrobit človeštva, koliko ga potrebujemo in kakšen mora biti. Vroom, M. (1972, Krajinsko planiranje, 5 zbornik mednarodnega simpozija Ljubljana, Katedra za krajinsko arhitekturo in vrtnarstvo Biotehnične fakultete) ugotavlja, da McHarg v svoji knjigi netočno postavlja, da obstajajo prave vrednote na­ ravnih dejavnikov in na osnovi teh vrednot prihaja do številnih kart primer­ nosti za posamezne namene. Razumljivo je zelo koristno vedeti, da nekaterim območjem v določeni krajini manjka naravne primernosti za nekatere razvojne smeri. Vendar moramo v procesu planiranja skoraj vedno sprejeti odločitve o lokaciji novega razvoja, ki je v nasprotju z obstoječimi dejavnostmi kot tudi z naravnimi primernostmi. V takih primerih je torej mnogo bolj po­ membno vedeti, kakšen vpliv bodo imeli novi posegi v krajini in katere ukrepe bi morali in katere lahko storimo zato, da bi preprečili navzkrižja. McHarg nam ne daje odgovora. Njegove karte primernosti se končajo na mrtvi točki, kar vodi ravno k tistim samovoljnim odločitvam, ki se jim skuša izogniti. K ljub upravičenosti teh očitkov vendar ne moremo oporekati McHargu, da je opravil pomembno, da ne rečemo celo pionirsko delo na tem področju. Ze s tem, da je kn jiga razburila duhove, je v veliki meri dosegla svoj namen. Milan Orožen Adamič