573
valovi sodobnega češkega javnega življenja: Merhaut je živel samo za umetnost in umetniške ideale. Morava je v njem izgubila najboljšega izmed sodobnih pisateljev. Merhaut se je porodil 13. oktobra 1863. v Švabinu pri Zbirovu na Češkem. Študiral je v Pragi gimnazijo, ki jo je dovršil 1. 1881. Že takrat je bil literarno delaven ter je izdal zbirko pesmi pod psevdonimom Jaroslav Maruška. Svoje verze je objavljal v praških listih in podlistke v praškem dnevniku »Pokrok". L. 1885. je postal člen uredništvu lista »Moravska Orlice". O gledališču je pisal polnih 20 let. Izpod njegovega peresa je izšla cela vrsta člankov, ocen in podlistkov. Nehal je tiskati pesni ter se je posvetil prozi. L. 1890. je izdal „Povidky", potem je sledila zbirka povesti »Had a jine povidkv", »ČernaPole", »Andelska sonata",  »Vranov".                                                         Fr. Št.
František Šujansky. Z veliko žalostjo in pri tajni asistenci orožnikov so Slovaki nedavno pokopali dekana in župnika selčanskega, Frančiška Šujanskega. Šujansky je umrl v Tešinu, kjer si je hotel dati operirati bolno oko. Šujansky je bil vzor odločnega in rodoljubnega slovaškega duhovnika. Sovražniki so se ga bali, četudi je bil krotek kakor jagnje; preganjali so ga, četudi ni ničesar zakrivil Česar ni doseglo tisoče njegovih sovražnikov, je storila težka, dolga bolezen. Šujansky se je porodil 1.1833. v Rajci. Študiral je bogoslovje na budim-peštanskem vseučilišču in je potem služboval v raznih župnijah, dokler leta 1881. ni prišel kot dekan v Selce. V politiki je bil Šujansky neustrašen boritelj za slovaške pravice. Obljubljali so mu denar, odlikovanje, da bi molčal, toda umrli je z ogorčenjem odklonil.vse. Ni se ustrašil nobenega. „Protivnikov mal mnoho, ale nepriatelov nie" piše neki slovaški list, zakaj vsak je spoštoval in častil njegovo odločnost in poštenost. Kako je bil Šujansky neustrašen, kaže slučaj, ki se mu je pripetil z bivšim ministrom Csakvjem. Šebesta, takratni šolski nadzornik, ki je hotel narodnega dekana Šujanskega začrniti, poročal je ministru, da se v selčanski šoli slabo poučuje mažarski jezik in da je tega kriv edinole Šujansky; prosi torej za posvaritev Šujanskega. In Šujansky je res dobil od ministra oster in sirov dopis, ki pa je bil slabo stiliziran in je imel celo pravopisne napake. Šujansky se ni ustrašil. Odgovoril je ministru, da se čudi, kako more šolski nadzornik oceniti pouk mažarskega jezika v selčanski šoli, katere že 7 let odznotraj ni videl, in kako more minister zahtevati od slovaških otrok, da bi znali mažarski, ko niti sami ministri ne znajo brez napak mažarski pisati. Minister se je prijel seveda za nos, in šolski nadzornik je bil takoj premeščen na drugo mesto. Tak mož je bil Šujansky! — Svoje proste ure je Šujansky posvetil študiju slovaškega jezikoslovja. Za knjigo A. V. Zaturackega »Slovenska prislovi, pofekadla auslovi", ki jo je izdala češka akademija 1. 1896., je umrli nabral 5500 številk. Svoje znanstvene članke in razprave je Šujansky objavil v raznih slovaških časopisih, zlasti v »Slovenskih Pohladech". Njegovo najboljše in največje delo je „Duh a jemu pfibuzna slova".                                      Fr. Št.
Število slovaških časopisov. V Plznu na Češkem je izšla izpod peresa J. Štepanka knjižica pod naslovom »Časo-pisectvo a žurnalistika slovenska". Pisatelj v knjižici pravi, da imajo Slovaki sedaj 30 časopisov. Jaroslav Vlček v svojih »Dejinach Iiteraturyslovenskej" 1.1890. piše, da jih imajo samo 10. Torej v 16 letih je vzraslo število slovaških listov za 20. Po statističnih podatkih iz leta 1905. je ogrska pošta razposlala 2,909.664 iztisov slovaških časopisov. — Že v 1. 1783.- 1787. je izhajal v Požunu (v češkem jeziku) list „Prešporske Noviny". Uredoval jih je dobri češki stilist, Štefan Leska. Prva številka slovaškega lista je izšla 1. 1845. izpod peresa L. Štiira pod naslovom »Slovenske Narodnie Noviny". S tem listom so se Slovaki v veliko škodo Čehov in Slovakov ločili od pismenega češkega jezika. Najbolj razširjeni politični listi so sedaj »Slo-
venski Tyždenik" (13.000 čitaljev). - »Ludove Noviny" (10.850 čitateljev) in »Narodni Hlasnik" (4690 čitateljev). Velikega pomena za slovaško mladino sta lista »Priatel Dietok* (prilega »Lud. Novin" z 8600 čitatelji) in »Noviny Malych" s 4250 čitatelji.                                                                            Fr. Št.
Monsignor Ferdinand J. Lehner, češki cerkveni pisatelj in umetnik, je nedavno obhajal svojo sedemdesetletnico. Monsignor Lehner se je porodil v Rokicanih 1. 1837. Ko je bil kaplan v Stupi, je spoznal umrli kardinal Švarcenberk njegovo slikarsko nadarjenost in zato ga je poklical v Prago, kjer je bil pri raznih župnijah kaplan; sedaj je župnik na Kraljevih Vinogradih. Monsignor Lehner se je posveti! študijan cerkvene glasbe in umetnosti ter je ustanovil za ti stroki dva mesečnika ,Cyrill" (za cerkveno glasbo) in »Method" (za cerkveno umetnost). List »Method", ki izhaja že 34. leto, je bil nekak uvod za imenitno delo Lehnerjevo ,Dejiny umeni naroda českeho". Le-ta spis, ki je za njega Lehner nabiral gradivo 10 let, je sad 20 letnega intenzivnega študija. Lani pa je Lehner dal podlago umetniškemu zavodu pod naslovom »Ustav umelecko - histo-ricky", kateremu je daroval veliko vsoto denarja in vse svoje umetniške zbirke.
OSTROVICA NA KOROŠKEM
Josef Kofensky, češki pedagog, pisatelj in potovavec, je pred kratkim obhajal šestdesetletnico. Josef Kofensky se je porodil I. 1847. v Suški v boleslavskem okraju. Študiral je v Mladi Boleslavi in pozneje na učiteljišču v Pragi. Leta 1890. je bil imenovan za ravnatelja meščanske šole na Smihovu v Pragi. Že kot dijak je imel veliko ljubezen do potovanja. Ta ljubezen ga je nagnila, da je obiskoval predavanje na češki univerzi in tehniki. Pozneje je prepotoval severno Ameriko, Honolulu, Tokio in druge kraje. O svojem potovanju je izdal poljuden in zanimiv spis „Cesty kolem sveta". Skoraj vsi češki leposlovni in znanstveni listi prinašajo njegove potopise. Razen tega je izdal še samostojne spise: »Asie", »Evropa", »Na Krymu", „V cizine", »Z dalekych krajin" in druge.                                       Fr. Št.
Prof. VI. Nehring, slavni poljski učenjak, profesor slovanskih jezikov in slovstev, je zapustil stolico na vratislavskem vseučilišču, kjer je učil od 1.1868. in šel v pokoj. Gimnazijo je obiskoval v Poznanju in v Trzemeszni,  po smrti slovan-