SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XV. Novo mesto, 21. septembra 1978 St 21 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ: 212. Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Črnomelj OBČINA NOVO MESTO: 213. Odredba o ureditvi prometa na nekaterih cestah in ulicah v Novem mestu "N OBČINA KOČEVJE: 214. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje J Občina Črnomelj 212. Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 4. odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. L SFRJ št 22/74), 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. L SRS št 23/76) in 168. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 4. 1977 sprejela odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št 1 /78) in spremembe in dopolnitve k temu odloku na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. 6. 1978. Prečiščeno besedilo odloka se glasi: ODLOK o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Črnomelj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in drugimi vojnimi učinki se morajo na območju občine zgraditi zaklonišča, zakloni in drugi zaščitni objekti. 2. člen Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ah zunaj nje, ki zagotavlja predpisano zaščito pred vojnimi učinki in je ustrezno urejeno in opremljeno. Zakloni so: odprti rovi, pokriti rovi, jame, zakloni v hišah, v gradbenih objektih. Gradimo jih neposredno pred vojno nevarnostjo ah v vojni Drugi zaščitni objekti so: tuneli predori in drugi objekti Gradnja zaklonišč in drugih zaščitnih objektov se izvaja po določilih tega odloka in v skladu z veljavnimi predpisi in s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Ur. L SFRJ št. 11/76). 3. člen Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezno evidenco. 4. člen Zaklonišča se gradijo v mestu in okohci mesta ter naseljih v skladu z urbanističnimi dokumenti ter odlokom in programom gradnje zaklonišč, ki ga sprejme svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter je sestavni del tega odloka. Z urbanističnim načrtom se določajo vrsta, urbanistični pogoji in makrolokacija zaklonišč, z zazidalnimi načrti pa vrsta in lokacija zaklonišč ter prilagajanja prostorov in naravnih objektov za zaščito občanov in materialnih dobrin. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo, tudi če so zunaj mesta oz. naselja, iz prvega odstavka tega člena. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ 5. člen Zaklonišča so: - javna zaklonišča, - hišna in blokovna zaklonišča, - zaklonišča organizacij združenega dela. Javna zaklonišča gradi, opremlja in vzdržuje občina kot samostojne objekte ah v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč. Javna zaklonišča so namenjena občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Hiša in blokovna zaklonišča gradijo investitorji zgradb in so namenjena za zaščito stanovalcev v hišah in blokih. Zaklonišča v organizacijah združenega dela gradijo organizacije združenega dela in so namenjena za zaščito delavcev te organizacije. 6. člen Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvonamenski objekti: - za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki, - za možnost uporabe v miru, za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok. 7. Člen Zaklonišča se gradijo praviloma v vseh stanovanjskih objektih. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoh graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, daje na 50 m2 razvite bruto površine stanovanjskih objektov, za katere se gradi skupno zaklonišče, zagotovljen zakloniščni prostor najmanj za enega prebivalca. Za objekte, v katerih je manj kot 25 stanovanj, praviloma ni potrebno graditi zaklonišča. V tem primeru se gradi skupno zaklonišče za več objektov skupaj. 8. člen Investitorji novih večstanovanjskih in poslovnih objektov so dolžni graditi zaklonišče v objektu ah v njegovi neposredni bližini Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ah njegovi neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda pristojni občinski upravi organ za ljudsko obrambo. Za stavbe iz 1. odstavka tega člena se ne štejejo manjši objekti (montažni, pomožni, improviziram, delno odprti objekti manjših razsežnosti in za omejen namen), če se postavljajo ali gradijo največ za pet let in objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje. 9. člen Pri adaptaciji obstoječih poslopij mora investitor pri povečanju uporabne površine ah spremembe namembnosti ob- jekta v sklopu objekta zgraditi zaklonišče. Če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje od upravnega organa za ljudsko obrambo skupščine občine, da lahko odstopi od graditve zaklonišča. 10. člen Investitor si mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti mnenje upravnega organa za ljudsko obrambo o pogojih za gradnjo ali adaptacijo zaklonišč. Investitor si mora pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo pred izdajo gradbenega dovoljenja. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. Kolikor je tehnična dokumentacija nepopolna ali ni izdelana v skladu s predpisi in z normativi o gradnji zaklonišč, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja. 11. člen Občinski inšpekcijski organi izvajajo inšpekcije nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč. 12. člen Komunalne in druge objekte v mestu, ki jih gradijo pod površino tal in so primerna za preureditev v zaklonišča, mora investitor prilagoditi za zaščito prebivalstva in dobrin. Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal, morajo investitoiji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Dodatni stroški zaradi prilagoditve ali povečave se krijejo iz posebnega računa za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini Črnomelj. 13. člen Gradnja individualnih zaklonišč je obvezna v naslednjih krajevnih skupnostih oziroma naseljih, ki se glede na izpostavljenost delijo v dvoje območij: I. območje: zaklonišča osnovne zaščitne odpornosti 1 atm nadpritiska, ki obsega naslednje krajevne skupnosti: — Črnomelj — mesto; — Semič - naselje Semič; — Vinica - naselje Vinica. II. območje: zaklonišča dopolnilne zaščitne odpornosti 0,5 atm nad pritiska, ki se gradijo v neposredni vojni nevarno- sti. To območje obsega naslednje krajevne skupnosti: — Črnomelj — naselja: Kočevje, Svibnik in Vojna vas; — Kanižarica - naselje Kanižarica; — Semič — naselja: Kot pri Semiču, Sela pri Semiču in Vrtača; — Vinica — naselja: Sečje selo, Drenovec in Ogulin; — Petrova vas — naselje Lokve; — Talčji vrh — naselje Oto-vec; — Adlešiči - naselje Adleši- či; — Dragatuš - naselje Draga-tuš; — Stari trg - naselje Stari trg. Pri projektiranju zaklonišč za industrijske objekte, objekte, kjer se zbira večje število ljudi in večje stanovanjske objekte je treba upoštevati nadpritisk za I. območje, ne glede na to, če so ti objekti zunaj območja gradnje zaklonišč. III. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ 14. člen Zaklonišča je treba vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki. Javna zaklonišča vzdržuje občina. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo organizacije združenega dela. Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljalci stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju objektov. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijska vzdrževanja objektov. Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču. 15. člen Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina. Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij. S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma upravljalci teh poslopij. V hišah v etažah — z mešanimi lastništvi upravlja z zaklo- nišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini. Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena. IV. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 16. člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč, ki znaša 210,00 din za m2 bruto stanovanjske površine. Pod bruto stanovanjsko površino se smatrajo bivalni prostori in pomožni prostori (sobe, kuhinja, sanitarije, hodniki in shrambe). Sredstva se zbirajo na posebnem računu za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini. Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori, posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 % od skupne stanarine oz. najemnine. Stanarina oz. najemnina ne zajema prispevka za zaklonišča, temveč predstavlja samo osnovo za izračun prispevka. Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov tet drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od nabavne vrednoti oziroma osnove za obračun amortizacije. Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od vrednosti stavbe oziroma prostora. V rednost stanovanjskih stavb, poslovnih prostorov in drugih stavb se določa v skladu z odlokom o davkih občanov v občini Črnomelj. Odločbo o obveznosti plačila prispevka za občane, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oz. prostore kot posamezne dele stavb, izda davčna uprava skupščine občine. Prispevek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena. Sredstva, zbrana na podlagi določil tega člena, se uporabljajo za gradnjo, adaptacijo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč. 17. člen Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo družbeni investitoiji stanovanjskih in poslovnih stavb od plačila začasnih mesečnih situacij. Družbeni investitoiji stanovanjskih in poslovnih stavb in zasebni graditelji, ki gradijo izven območja gradnje zaklonišč (I. območje), niso dolžni plačati prispevka za gradnjo zaklonišč, razen v primerih iz 2. odstavka 13. člena tega odloka. Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prispevek za zaklonišče iz tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena plačujejo: — organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec; — imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih ter drugih prostorov in stavb v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto; — občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore, kot posamezne dele stavb, v roku, kije določen za plačilo davka od stavb. 18. člen Zavezanci prispevka iz trelje- ga in četrtega odstavka 16. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost njihovega obračuna. Zavezanci prispevka iz petega odstavka 16. člena tega odloka morajo vložiti napoved v vrednosti stavbe oziroma prostora. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinska davčna uprava. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. 19. člen Sredstva za graditev zaklonišč se plačujejo na poseben račun občine. O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v razširjeni sestavi s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za graditev, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč v skladu s pro- Občina Novo mesto 213. gramom graditve zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana družbenopolitične oziroma temeljne in druge organizacije združenega dela. Izjemoma se sredstva iz prvega odstavka tega člena na podlagi samoupravnega sporazuma lahko uporabijo tudi za združevanje sredstev za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za graditev zaklonišč ali pa prilagajanje objektov za zaklonišča. Iz teh sredstev se lahko dajejo tudi posojila za graditev zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana teh organizacij in skupnosti V. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 20. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, hišna in blokovna zaklonišča se v mirnem času lahko uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v zakloniščih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih, zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi; — da v njih niso uskladiščene vnetljive in strupene snovi; — da se ne uporabljajo na način, s katerim bi se poslabšali higienski in tehnični pogoji zaklonišča; — da se zaklonišča v primeru vojne nevarnosti lahko takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazni in usposobi za zaščito. 21. člen Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Pogodba o uporabi zaklonišča (najemna pogodba) za mirnodobske namene mora vsebovati: namen in čas uporabe zaklonišča, vzdrževanje, prenehanje, pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za usposobitev prostorov, stanje zaklonišča od oddaje zaklonišča v najem in višina najemnine. V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljenih ukrepov in ob razglasitvi vojnega stanja najemna pogodba preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine. Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišča v nasprotju s pogodbenimi do-ločini Popravilo škode in strošle vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik. 22. člen Upravljalci stanovanjskih objektov dajejo zaklonišča v upravljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih. Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljalcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje zaklonišč. VI. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Kršilci določb tega odloka se kaznujejo po določbah zveznega zakona o ljudski obrambi (Ur. L SFRJ št 22-350/74). VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdelana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo revidirati. Zazidalni načrti, ki so bili realizirani aU so v realizaciji, se morajo dopolniti v smislu tega odloka. 25. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije ter organizacije za gospodarjenje s stavbami in prostori v družbeni lastnini so dolžne opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primerih objektov za zaščito ter dostaviti podatke občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo Črnomelj najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-129/77 Datum: 26. 6. 1978 Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipL ing. NIKO POŽEK, l.r. Na podlagi 275. člena statuta občine Novo mesto in v zvezi s 3. členom odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št 22/72) izdaja izvršni svet občinske skupščine Novo mesto naslednjo ODREDBO o ureditvi prometa na nekaterih cestah in ulicah v Novem mestu 1. člen V Novem mestu bo po veljavnosti te odredbe veljal naslednji prometni red: 1. prednostna vožnja po Partizanski cesti — most preko Krke - Glavni trg in obratno. 2. Preko mostu v Kandiji je prepovedan promet za vsa tovorna motorna vozila nad 3 tone skupne teže in se določi enosmerna vožnja za avtobuse mestnega, primestnega in medkrajevnega prometa iz smeri Zagrebške ceste in Partizanske ceste — most preko Krke avtobusna postaja (Novi trg). 3. Enosmerna vožnja po ulicah iz smeri: a) Cesta komandanta Staneta (od križišča Ceste komandanta Staneta in Kidričevega trga) -Kidričev trg - Prešernov trg. b) Prešernovega trga - Sokolska ulica z izstopom na Glavni trg in most preko Krke. c) Prešernovega trga - Škrab-čeva ulica z izstopom na glavni trg. d) Mostu preko Krke — Glavni trg — Cesta komandanta Staneta. e) Ceste komandanta Staneta — Kastelčeva ulica. Po cestah in ulicah, navedenih v 3. točki tega člena, je dovoljena vožnja za vsa osebna motorna vozila, tovorna motorna vozila in dostavo blaga in za avtobuse. 4. V Ulici talcev je prepovedana vožnja za tovorna motorna vozila in avtobuse. 2. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o določitvi enosmernih cest in prometnega režima v centru Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list št 30/77). 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 22:049/65 Datum: 8. 8. 1978 PREDSEDNIK IS občinske skupščine Novo mesto: JANKO GOLEŠ, Lr. Občina Kočevje 214. Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list št 20/74) je izvršni svet skupščine občine Kočevje na seji dne 7. 9. 1978 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje L 1. Za obvezne veterinarsko--sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina: A. za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklaijev in žive perutnine: din — do 10 ton 180,00 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 18,00 B. za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od komada 25,00 — tele: od komada 15,00 — prašičev in drobnice od komada 5,00 — žive perutnine, za vsakih začetih 50 komadov 2,50 — za čebele za vsakih začetih 10 panjev 30,00 C. za meso kopitarjev in par-klarjev - od kg 0,085 za mesne izdelke, razen konzerv — od kg 0,085 za divjačino — od kg 0,085 za perutninsko meso od kg 0,085 za drobovino - od kg 0,085 za ribe, rake, polže (tudi žive) — od kg 0,085 za mast - od kg 0,018 za mleko — od litra 0,018 za mlečne izdelke — od kg 0,085 za jajca cela — od komada 0,012 za jajčne izdelke - od kg 0,085 za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, preje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezdra, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadla itd. - od kg 0,018 C. Če pripravljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitami pregled, pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oziroma napovedal, plačati zamudnino v višini 160 din za vsako začeto uro čakanja. 2. Za izdajo delovanja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: - za vsako molznico 80,00 din Ta pristojbina se lahko zniža do 50%, če gre za večjo čredo molznic, kar se uredi s posebno pogodbo. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo. 3. Za obvezne veterinarsko--sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v ZKGP Kočevje, KG Kočevje — TOZD Mesarija, se plača pri-stojbija za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in za pregled mest in mesnih izdelkov vključno s skladiščenjem in nakladanjem mesa in mesnih izdelkov ter za plačilo stroškov, ki nastajajo z bakteriološkimi pregledi v sumljivih slučajih, z občasnimi pregledi brisov rok, obleke in opreme ter z občasnimi pregledi na pesticide in antibiotike — v mesečnem znesku, ki zajema bruto OD veterinarskih delavcev, materialne stroške, stroške upravne režije in 15 % prispevka za republiko za zdravstveno varstvo živali. 4. Za obvezne veterinarsko--sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne' izdelke v mlekarni se določi pristojbina: - od litra obdelanega in v mlečne izdelke predelanega mleka 0,010 din 5. Za veterinarsko-sanitame preglede divjadi in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina: — za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled 160,00 din 6. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 50,00 din II. Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa: na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 %. III. Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno. IV. Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun „št 840—3182 — Republiške takse za promet s parklaiji in kopitaiji“. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na’ zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi porabna sredstva presegla blagajnišk maksimum. V. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Skupščinski Dolenjski list št 15/67). VI. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, točka 2/1 pa se začne uporabljati s 1. januarjem 1979. Številka: 322-32/78-2/1 Datum: 7. 9.1978 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kočevje: ALOJZ PETEK, dipl iur., Lr.