Ftfttelna plaf*na t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST časopis za trgovino, Industrijo in obrt ra ozemlje SHS: letno 180 Din, sa Vz leta 90 Din, za % leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. K. »Mečno 15 Din; sa Inozematvo: 210 Din. — Plača in toži *e v LjubljanL Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.9M. LETO XH. Teleta« št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 14. maja 1929. Teleloa št. 2552. ŠTEV. 56. Albanija in naša država. Vesti prihajajo, da bo te dni ratificirana trgovinska pogodba z Albanijo, ki je bila pred tremi leti pač dogovorjena, ali ni mogla stopiti v veljavo. To je važen korak dalekosežnega praktičnega pomena za naš trgovinski promet z Albanijo, pa seveda tudi velike politične važnosti. Trgovci utirajo pot boljšemu poznavanju in boljšim političnim odnošajem. Trgovinski Glasnik iz Beograda piše ob tem povodu: Albanija je po svoji naravni legi najjače navezana na našo državo. Z našo državo ima najdaljšo mejno črto. Z njo vzdržuje ne glede na zaprto mejo v teku zadnjih prošlih let uspešno mnoge vzajemne zveze in odnošaje, in končno naša obmejna tržišča Prizren, Djakovica, Gostivar, Kičevo, Debar, Struga, Ohrid in Resan, a poleg teh tudi še ostali trgovinski centri Južne Srbije so najbližja, najbolj pristopna in najbolj znana albanskim uvoznikom in izvoznikom. K temu je treba prištevati tudi zveze, ki so obstojale med albanskimi jadranskimi pristanišči, posebno med Dračom—Val ono, z našimi dalmatinskimi lukami in potom njih s pokrajinami, tako z Bosno, Slovenijo, Hrvatsko in Hercegovino. Ne samo, da se morejo te zveze v bodočem obnoviti, ampak se morejo, kar je še važnejše, hitro in temeljito pomnožiti in poglobiti. V splošnem otvarja ratifikacija trgovinske pogodbe z Albanijo vrata za mnoge in lepe prilike v interesu medsebojne izmenjave blaga, okrepitve -vzajemnih gospodarskih zvez in poglobitve zaupanja, kar more v celoti vplivati blagodejno na dobre odnošaje med obema sosedoma. v Vpoštevati je treba, da je ratifikacija samo ena poteza v naših odnoša-jih z Albanijo. Toda ta poteza more, brez ozira na njene lepe pobude, ostati mrtva črta na papirju, ako se s pravočasnimi merami od naše strani ne zajamči čim svobodnejši razvoj trgovinskega prometa. Te mere se v glavnem nanašajo na naslednje: Potrebno je predvsem zagotoviti čim hitrejšo zvezo naših mest vzdolž albanske meje z albanskim vzhodnim zaledjem. Prizren je danes zvezan z zaledjem potom široke ceste, prav tako tudi Peč in Djakovica; Odrih, Kičevo, Gostivar, Struga ip Bitolj imajo železniško progo. Da se razvoj trgovine ne zavira, se mora vzdržati te ceste v dobrem stanju. Kar se tiče železmic, se mora ugotoviti vse ofcolnosti prometnega in tarifarnega značaja in dovoliti vse olajšave za razvoj čim večjega in čim hitrejšega prometa. Tudi je treba rešiti vprašanje pripravnih tranzitnih skladišč v obmejnih mestih, zlasti v Prizrenu, Bitolju in Ohridu. Že leta zahtevajo trgovska društva skupno s skopljansko zbornico, da se to vprašanje reši, toda do danes je ostalo na splošno žalost in škodo še odprto. Grki so to našo zamudo izkoristili in zgradili tranzitna skladišča v Lerinu. Tudi so organizirali avtomobilski promet s Korčo, najvažnejšim in najnaprednejšim trgovskim centrom na albanskem jugu in se jim je tako posrečilo, da so razvili do zavidljive stopnje lastno in obmejno trgovino z Albanijo. Potrebno je olajšati privatni inici-jativi na Ohridskem jezeru organizacijo prevoza blaga čez jezero, ker ta Pot,je bila od nekdaj posebne važnosti za trgovino med Albanijo in Južno Srbijo. .. r Končno se morajo izvesti potrebne mere, da se vpostavijo stalne paro- Zborovanje naših Pen-klubov v Ljubljani. Te dni se mude v Ljubljani odposlanci beograjskega in zagrebškega Pen-kluba. Hrvatski in srbski književniki so si v nedeljo ogledali prirodne lepote naše Gorenjske in so bili vsepovsod kar naj prisrčne j še sprejeti in pozdravljeni. V pondeljek dopoldan so imeli svoja posvetovanja v Ljubljani in sicer v veliki dvorani Zbornice za TOI. številne odposlance iz hrvatskih in srbskih krajev je pozdravil predsednik Pen-kluba v Ljubljani g. ravnatelj Oton Župančič. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in j industrijo je nagovoril odlične zborovalce generalni tajnik zbornice gosp. dr. Fran Windischer in je dejal: Moja gospoda! V imenu Zbornice za TOI za Slovenijo mi je 'prijetna prilika pozdraviti Vas kar najprisrčnejše in Vam veleti: Zdravi in dobrodošli! Moja gospoda! Vi ste želeli in hoteli iti med svoje in ste prišli med svoje. Iskrena radost me navdaja, da ste si izbrali za svoja posvetovanja prav to hišo: Slovenska je po duhu tistega, ki jo je zamislil, in po delih tistih, ki so se zanjo trudili in jo zgradili. Zbornica za TOI je glavni zastop gospodarskih pri-dov v Sloveniji. Svet je to, v ka,te-rem se po besedah prijatelja Otona Župančiča trdo tarejo koristi, ali dejstvo, da je Zbornica za TOI postavila to zgradbo, naj Vam bo skromna priča o njenem kulturnem pojmovanju in razumevanju. Gospoda! Vašim razpravam srečen in plodovit potek v okrilju teh domačih slovenskih penatov, kateri se z nami vred odlike Vašega obiska od srca vesele! Posvetovanja so bila jako zanimiva in so trajala do 14., nakar so se nadaljevala ob 16. uri. V pondeljek zvečer je bil v dramskem gledališču recitacijski večer naših književnikov. OMEJITVE POSLOVANJA PRI NEKATERIH CARINARNICAH V SLOVENIJI. »Uradni list« od 8. t. m. objavlja iz razpisa generalne direkcije državnih železnic 16. aprila t. 1. naslednje omejitve poslovanja pri nekaterih carinarnicah v Sloveniji. Na postaji Bistrica—Bohinjsko jezero se smejo ocarinjati za izvoz preko Podbrda samo one pošiljke, ki se predajo v prevoz na Postajah od Dobrave— Vintgarja do Bistrice—Sohinjskega jezera. Na postaji v Rakeku se smejo za izvoz ocarinjati le naslednje pošiljke: žive in zaklane živali, perutnina, presno meso, presna slanina, suhomesnato blago, jajca, presno sadje in presna zelenjava ter vse pošiljke, predane na postajah od Brezovice do Rakeka. Na postaji v Prevaljah se smejo ocarinjati samo izvozne pošiljke za Avstrijo in za tranzit, ki se predajajo na postajah od Dravograda —Meže do Prevalj. Carinski oddelek na postaji Čakovcu je pooblaščen ocarinjati vse izvozno blago in uvozno blago, naslovljeno na carinsko založišče E. Vajda. brodarske zveze med našimi pristanišči in albanskimi lukami. Da se ustanovijo trgovinske agencije v večjih albanskih mestih, ki naj bi tam, kjer ni konzulatov, same, odnosno tam, kjer so konzulati, v soglasju s temi, vršile propagando za naše, proizvode; nadalje se naj nase izvoznike podpira 's krediti in drugimi olajšavami pri izvozu V Albanijo. Postrežba motorjev in usposobljenost. Postrežba pogonskih strojev, t. j. parnih, električnih, bencinskih in Diosel-motor jev (motorjev na nafto), je odgovorno delo in zahteva gotovo, četudi pri vseh ne ravno enako, prakso in znanje. Zato se čujejo predlogi, naj bi se od oseb, ki hočejo izvrševati tako opravilo, zahtevalo, da dokažejo usposobljenost. Obrtnik je na tem vprašanju jako interesiran. V modernejše urejenih obrtniških delavnicah se dela z motorji, ki jih pogosto tstreže -obrtnik sam s svojim pomožnim osobjem. Le malo je takih obrtniških obratov, ki bi mogli v ta namen držati posebe iz-vežbane specijaliste-strojnike in bi jih predpis usposobljenostnega dokazila brez dvoma neprijetno pogodil. Ali je torej umetstno, da se uvede tak usposobljenostni dokaz. Smatramo, da se moramo tu držati one mere, ki nam jo narekuje resnična potreba in da se ne delajo obrtniku pri obratovanju težkoče in ne-prilike, ko jih ima že dosedaj preveč. Za postrežbo parnih kotlov je že naredba z dne 15. julija 1891, Št. 108 drž. zak., predpisovala usposoblje- KONČNI RAČUNI JUGOSLOVANSKIH DRŽAVNIH MONOPOLOV. Pravkar so ti računi izšli in nam pravijo, da so znašali v proračunskem letu 1927/28 dohodki državne uprave monopolov 2963 milijonov dinarjev, izdatki pa 536 milijonov dinarjev. Največ dohodkov je dal tobak, in sicer 1705 'A milijona dinarjev, iy.datki so znašali 402 milijona dinarjev. Dalje omenimo sol 247 in 100 milijonov, petrolej 143 milijonov in 72.000, vžigalice 143 milijonov dohodkov in 10 milijonov izdatkov, cigaretni papir 147 in 16 milijonov dinarjev, vrednostni papirji 586 in 16 milijonov dinarjev itd. V primeri s proračunskim letom 1926/27 so narasli dohodki pri tobaku za 5667 milj., pri cigaretnem papirju pa 84, padli so pa pri soli za 36'64, pri petroleju za 11*4, pri vžigalicah za 8*38 milj. Din. Izdatki v proračunskem letu 1927/28 so bili za 221 milijonov Din manjši kot v letu 1926/27. * * * NEMŠKA BANKA O JUGOSLAVIJI. Zadnje mesečno poročilo Nemške banke se zopet podrobno bavi z gospodarskim položajem Jugoslavije. Končni zaključki zadevnega članka se glasijo: Splošni gospodarski položaj se ne ocenjuje slabo. Preteklo koledarsko leto 1928 se more napram letu 1927 označiti kot boljše. Ugodnejša konjunktura se je pokazala zlasti v lesni industriji. Les je bil z 113 milijoni dinarjev največi izvozni predmet leta. V prvi vrsti je šel izvoz v dežele Sredozemskega morja in bližnjega orienta. S sklepom trgovske pogodbe s Španijo bi se mogel tudi za bodočnost doseči dvig konjunkture, ker bi bil s tem omogočen direktni izvoz v Španijo, ki se mora vršiti sedaj pod italijanskim imenom. Cene so se napram letu 1927 dvignile splošno za 20 odstotkov. * * * OHcijelni katalog IX. velesejma v Ljubljani izide na dan otvoritve dne 30. maja t. 1. v samozaložbi tvrdke »Saturn« v Ljubljani. Katalog bo izvrsten svetovalec vsem interesentom ne samo med velesejmom, ampak tudi med letom. Vseboval bo pa tudi aktualnei članke in mnogo lepih slik na finem papirju. nost, ki se dokaže s posebnim izpri-čevalom o praksi in o preizkušnji. Ta se dela pri Inšpekciji parnih kotlov v Ljubljani. Približno enake zahteve ; bi se lahko stavile za postrežbo Dieslovih motorjev (motorji na nafto), ker more pri njih nastati že vsled manjših pogreškov pri postrežbi eksplozija. Za Dieslove motorje naj bi se podrobno kakor za postrežbo pri parnih kotlih zahtevalo starost najmanj 18 let, naše državljanstvo, neomade-ževanost in treznost, najmanj 6-me-sečna celodnevna praksa pri motorju in preizkušnja pri Inšpekciji parnih kotlov. Tudi naj bi se zahtevala, da je dotičnik izučen ključavničar ali mehanik. Nikakor pa naj bi se ne zahteval dokaz usposobljenosti za postrežbo elektromotorjev, bencinskih in plinskih motorjev, ali vsaj ne v obrtniških delavnicah. Postrežba elektromotorjev je tako enostavna, da jo pri pravilni instalaciji elektrike prav lahko streže že vsak lajik, če se mu ; pokaže manipulacija. Podobno je tudi za ostale gori navedene motorje. Za te naj bi se torej ne zahteval usposobljenostni dokaz. Kakor čujemo, je podobno stališče zavzel tudi Urad za pospeševanje obrta in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zakon o Privilegirani agrarni banki. V našem listu smo že ponovno govorili o tej novi ustanovi, ki ima namen, da podpira s krediti kmetijstvo in gospodarstvo (kmetovalcev) v obče. V »Uradnem listu« z dne 11. maja t. 1. je objavljen zakon o tej banki, ki nosi firmo: »Privilegirana agrarna banka a. d.« Sedež ima v Beogradu in sme ustanavljati po sklepu upravnega odbora v drugih krajih podružnice ali dkspoziture. Družbena delniška glavnica so določa za začetek z 300,000.000 dinarjev ter je razdeljena na 600.000 delnic po 500 Din. Ta glavnica se sme po sklepu delničarjev zvišati do 1 milijarde dinarjev. Podpisovanje delnic so bo vršilo v dveh mesecih po razglasitvi tega zakona. O podpisu se mora položiti na delnice, ki jih podpišejo naprave, denarni zavodi in privatniki 25% nominalnega zneska podpisanih delnic. Ostanek se plača v treh enakih odplačilih najdalje do 3-1. marca 1980. Država prevzame delnic za znesek 120 milijonov dinarjev; državna razredna loterija prevzame delnic prve emisije za znesek 20,000.000 dinarjev, ostanek delnic prve emisije imajo pravico podpisovati v prvi vrsti Narodna banka, Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica, poljedelske zadruge in njih zveze, oblasti, občine in denarni zavodi, in kolikor še preostane delnic, smejo podpisati tudi privatniki. Upravni odbor je sestavljen iz 15 članov, vštevši predsednika, ki se postavi s kraljevim ukazom na predlog ministra poljedelstva. Sedem članov postavi predsednik ministrskega sveta, ostalih 7 članov pa izvoli zbor delničarjev. Predsednik in člani se izvolijo za tri leta. Izmed članov mora biti 6 takih, ki bivajq v Beogradu. Po prvem in drugem letu bančnega poslovanja odstopijo izmed prvo postavljenih, odnosno izvoljenih 14 članov upravnega odbora vselej po 4, ki se izžrebajo, njih mesta se popolnijo s postavitvijo ali, izvolitvijo, kakor se pač izžreba postavljen ali izvoljen član. Predsednika izvoli upravni od- bor izmed sebe. Upravni odbor odloča o vseh bančnih poslih, ki niso izrečno pridržani zboru delničarjev. Upravni odbor sme izvoliti za neposredno voditev bančnih poslov poleg predsednika, odnosno podpredsednika, izmed sebe izvrševalni odbor iz največ treh oseh, od katerih morata biti vsaj dve izmed postavljenih članov upravnega odbora. Zboru sme prisostvovati vsak delničar. Vsakih deset delnic daje na zboru po en glas. Bančnemu osebju načeluje glavni direktor, ki ga postavi upravni odbor. Do konca meseca januarja izroči upravni odbor bilanco nadzorstvenemu odboru v pregled. Iz čistega dobička se izloči predvsem znesek, ki je potreben, da se izplača 6% dividenda na delnice, ki niso v rokah države ali razredne loterije; od ostanka čistega dobička se odbije najmanj 10% in največ 20% za dotacijo občega rezervnega fonda. Ostanek se vporabi za dotacijo fonda za zavarovanje posebni bančnih obveznic, za nagrado članov nadzorstvenega odbora, za tantje-me članom upravnega odbora in bančnim uradnikom, kakor tudi za dividendo do 5% na delnice, ki so v rokah države ali razredne loterije. Eventualen preostanek se uporabi za zvišbo dividende preko 6%, če ne odredi zbor delničarjev kaj drugega. Državno nadzorstvo nad banko vrši vlada po posebnem komisarju, ki ga postavi kralj z ukazom na predlog ministra za poljedelstvo. Banka ima vse one pravice in vse one privilegije, ki so dodeljene Državni hipotekarni banki. Država jamči za hranilne vloge, poverjene banki, prav tako pa tudi za izplačila obveznic, ki jih banka emitira. Banka je ob osnavljanju in izdajanju svojih delnic oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks. Prav tako so bančna imovina in bančni dohodki oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, taks in drugih naklad kakršnokoli vrste. Zaradi nabavljanja denarnih sredstev, potrebnih za dajanje hipotekarnih posojil, sme emitirati banka za-stavnice in te svoje zastavnice prodajati in dajati v zastavo. Z zastavnico se banka zaveže plačevati njenemu imetniku redno obresti ter mu izplačati označeno vrednost ob pogojih, navedenih v zastavnici. Zastavnice se izdajajo na vsote, razdelne s 100. Ko dobi ta zakon obvezno moč, se takoj postavi vladni komisar, ki mora ukreniti vse, česar je treba, da se Privilegirana agrarna banka konstituira. Gospodarska politika Evrope. V klubu industrijcev na Dunaju je govoril o gornjem predmetu dr. Schiil-ler, ki se je bil vrnil z več mesecev trajajočega potovanja po Zedinjenih državah. > V U. S, A. se morejo vse gospodarske sile prosto gibati, samo doseljevanje je omejeno in uvoz je urejen z visoko carino. Skupnost evropskih trgov je še zmeraj večja kot ameriški trg, a računiti moramo z 28 evropskimi carinskimi tarifami. Na vseh straneh se mora javiti pripravljenost za pametne koncesije. Značilno je, da je bilo sklenjenih v letu 1928 vsega skupaj šest tarifnih pogodb. Vse vlade vedo, da je sedaj zelo težko priti do novih pogodb. Pri pogajanjih o mednarodnih kartelih je za pozicijo narodnih kartelov carina zelo važna. Razumemo, da zahtevajo v državah z malo carino karteli njeno prilagoditev. Kljub sporazumu, ki obstoji med člani kontinentalne evropske železne industrije, se ni dosegel še noben dogovor o znižanju železne carine; in angleška železna industrija zahteva sedaj carino, ki bi pomenila konec prošte trgovine Velike Britanije. Mednarodni karteli v ?vezi z visoko carino omogočajo monopolistič-fi6 tvorbo cen ih povzročajo na drugi strani zahtevo po racionalizaciji industrijskih panog in po ureditvi cen potom vlad.« * * * Občni zbor Glavne bratovske skladnice za Slovenijo. Pod predsedstvom gen. ravn. gosp. Riharda Skubeca se je vršil v nedeljo dopoldne v Ljudskem domu občni zbor Glavne bratovske skladnice za Slovenijo. Poslovno poročilo za 1. 1928 je natisnjeno v posebni knjigi z bogatimi ilustracijami iz rudarskih krajev in z obilico strokovnih in računskih podatkov. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je dosedanji štiriletni obstoj Glavne bratovske skladnice, zlasti pa združitev pokojninskega in nezgodnega zavarovanja rudarjev pokazala koristi. Glavna bratovska skladnica je ob svoji ustanovitvi prevzela od prejšnjih skladnic ogromne obveze na-pram upokojencem in zavarovanim članom iz njihovega pokojninskega zavarovanja, ki pa so bile krite po večini le na papirju. Skoro vse premoženje je bilo naloženo v vrednostnih papirjih, ki so bili tekom svetovne vojne devalvirani. Med temi papirji je avstrijskih državnih pred- in medvojnih za 9,297.840 kron. K temu pride še 257.200 avstrijskih kron in 128 lir od bratovske skladnice v Rablju ter 140.000 aK bratovske skladnice v Sv. Štefanu na Koroškem in v Celovcu. Likvidacija vseh teh zneskov se ni premaknila do danes z mrtvega mesta. če bi država vse te papirje honorirala z valorizirano vrednostjo, bi taka glavnica uredila vsestransko zadovoljivo pokojninsko zavarovanje rudarjev. Tako pa je bila bratovska Vprašanje sezonskih kreditov pri Narodni banki. (Pomembna odločba bančnega glavnega upravnega odbora, na koje podlagi se bodo takoj dodeljevali novi sezonski krediti.) iPod predsedstvom guvernerja gosp. Ignata Bajloni-ja se je vršila dne 11. maja t. 1. dopoldne in popoldne seja glavnega upravnega odbora Narodne banke. Na dopoldanski seji so bili podani najprej statistični podatki o stanju vseh bančnih računov in sta bila prečitana zapisnika tretje seje glavnega odbora in devetega rednega zbora akcionarjev. Nato je pričela živahna diskusija o vseh predmetih dnevnega reda, zlasti pa o vprašanju podeljevanja novih sezonskih kreditov. O sezonskih kreditih so govorili skoro vsi člani tako iz Beograda kakor tudi iz drugih krajev. Diskusije se je udeležil tudi častni guverner g. Gjorge Vajfert. Vsi člani so zastopali stališče, da se morajo načela vodenja kreditne politike emisijske banke varovati in da je naše gospodarstvo danes v resnici v izjemno nepovoljnem stanju glede sredstev za svoje delo vsled dveh zaporednih neugodnih let in zbog pretekle dolgotrajne in hude zime. Povodom prošenj mnogih gospodarskih organizacij, da bi se tudi letos podaljšali sezonski krediti pri Narodni banki, je glavni upravni odbor odločil: »Sezonsjcim kreditom, ki jih daje Narodna banka na tri mesece in podaljšuje enkrat ali največ dvakrat v periodi najmočnejšega pribiranja sezonskih, kmetijskih in domačih proizvodov, se mora obvarovati njihov pri-rodni značaj. Ker so posli raznovrstni in pada njihova doba v razne čase, se bo proučilo in odredilo, kateri čas je za posamezne posle smatrati za sezonski. Z ozirom na obstoječo krizo bo Narodna banka letos pričela s podeljevanjem novih sezonskih kreditov takoj, ko bodo prosilci vložili utemeljene prošnje za kredite. Pri podeljevanju teh kreditov se bo jemalo v ozir vse okolnosti in likvidnost prejšnjih sezonskih kreditov. V teku trajanja novih sezohskih kreditov mora nastopiti gotova doba neizkoriščanja kreditov, katero bo Narodna banka skladnica primorana, da v dosego računskega ravnovesja v pokojninski zavarovalni panogi zviša 5% prispevke od 1. februarja 1928 dalje za 2% in zniža pokojnine s tem, da poveča člansko dobo za dosego polne pokojnine od 30 na 40 let. Koncem 1928. je bilo zavarovanih 14.306 polnopravnih članov, 8186 upravičenih žen in 15.652 otrok, zatem 740 manjvrednih članov, 473 upravičenih žen in 687 otrok teh članov ter slednjič 857 upokojencev, 612 žen in 603 otrok, ki so bili delno zavarovani pri bolniški blagajni. Poročilo glavnega nadzorstvenega odbora je dal predsednik rudar Volaj iz Zagorja. Po razpravi o zvišanju prispevkov za nezgodno blagajno je bilo sklenjeno, da se ti prispevki zvišajo od 1-75 na 2% od kateg arijskega zaslužka za nevarnostni razred 100. Pri nas bodo torej podjetja, ki so uvrščena v varnostni razred 52, oziroma 64, plačala 1-4 oziroma 1-28%. V bodoče se bo nabiral poseben fond za okrepčevališče na Jadranu za bolehne in slabokrvne člane bratovskih skladnic. Med bratovskimi skladnicami in okrožnim uradom za zavarovanje delavcev se uvede reci-prociteta v bolniškem zavarovanju. V glavni upravni odbor za dobo treh let so bili izvoljeni gg. Rihard Skubec (predsednik), centralni ravnatelj TPD, Franc Šober (podpredsednik), ključavničar v Zagorju, nadalje gg. inž. Pauer (Trbovlje), inž. Močnik (Velenje), dr. Obersnel (Jesenice), Rindin (Mežica), Jakil (št. Janž), Skrinar (Trbovlje), Kemperle (Jesenice), Sevšnikar (Velenje), Verden (Hrastnik) in Trbovc (Mežica). smatrala kot dokaz likvidiranja ime-jiteljev kreditov.« V svrho pojasnila citirane odločbe glavnega upravnega odbora Narodne banke je treba opozoriti na naslednje: Značaj sezonskih kreditov ostane ne-izpremenjen. Kakor doslej tudi v bodoče ne bodo trajali čez celo leto. Premakne pa se doba njihovega trajanja po potrebi za izvršitev poslov. To se pravi, da se bo vpošteval stvarni čas sezone poedinih vrst gospodarskih poslov. Samo v teku leta mora biti prekinjeno izkoriščanje kreditov, odnosno po treh mesecih jih bo Narodna banka kakor doslej podaljševala samo še za nadaljne tri mesece ali največ za skupno šest mesecev. Potemtakem ne more biti govora o podaljšanju sezonskih kreditov. Vse dosedanje kredite je plačati 31. maja. Da pa se pomore onim, ki se nahajajo danes v težki situaciji, bo Narodna banka takoj podeljevala nove sezonske kredite na podlagi utemeljenih prošenj. Tako bodo vsi, ki potrebu-, jejo sezonski kredit baš čez poletje, zopet dobili sredstva za izvršitev za-početih poslov im za posle, ki jih bodo sedaj pričeli. Oni, ki žele imeti sezonski kredit tudi po 31. maju, morajo torej takoj prositi za nov kredit po navedeni odločbi glavnega upravnega odbora. Ponudbe In povpraševanja. Mayrice Koniorti ind. i trg. zastup-stva, Beograd, Uzun Mirkova 6/V., se zanima za tukajšnja podjetja, ki izdelujejo železniške pragove. Manufacture de Produits Icdn-striels, Bojovitch-Ingenieur A.-I.-G., Gand Avenuc St. Denis, 135, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki hrastovega lesa kakor tudi jamskega lesa. Harriinan na Poljskem. Listi poročajo, da se hoče ameriški Harrimapov koncern na Poljskem še bolj razširiti. Če se bodo izvedle nameravane transakcije, bo prišlo pod ameriško kontrolo 75 odstotkov vse poljske kovinske produkcije. Ameriška skupina hoče vsa svoja poljska podjetja združiti v poseben koncern. Trgovcem, ki so v zvezali z Bolgarijo, se priporoča tvrdka Inkassator, Sofija, Phonix Palače, za vse informacije gospodarskega značaja. PO SVETU. Emisijski tečaj Batignolovega posojila, ki ga bodo porabili za osušitev donavskega močvirja, bo znašal 87 odstotkov. Izvoz moke iz Jugoslavije v Turčijo zelo narašča; doslej je znašal letos 500 tisoč kilogramov, tekom tekočega meseca bodo prodali nadaljnik 1,500.000 kg. Proti krošnjarstvu se»je izrekla banatska Trgovska, industrijska in obrtna zbornica v Vel. Beekereku. Med drugim se je pečala tudi z omejitvijo sejmov. Prodaja nemškega kalijevega sindikata v prvih štirih letošnjih mesecih je znašala 6,540.000 meterskih stotov, lani 6,390.000. Švicarski trg kapitala je emitiral v prvem letošnjem Četrtletju za 178 milijonov frankov obligacijskih posojil. Trgovski promet avstrijskih zadrug z Rusijo je bil v letu 1927/28 sledeči: prodanega je bilo v Rusijo blaga za 7-6 milijonov šilingov, kupljenega pa v Rusiji za l-4 milj. Praška borza v mesecih julij in avgust ob sobotah najbrž ne bo poslovala. Pridelek indijske džute bo letos večji kot je bil lani, čeprav morda od nekaterih napovedani plus 20% ne bo dosežen; lani je bilo z džuto obdelanih 3,160.000 aerov. Izvoz angleškega premoga je zopet v znamenju rentabilnosti; v prvih štirih lanskih mesecih so ga izvozili 15,700.000 ton, v prvih štirih letošnjih pa 17,900.000 ton. Budimpeška banka Simon Krausz i. dr. je v likvidaciji. Nepokrite obveznosti cenijo na 8 milijonov pengo. Nemška državna banka je kredite zelo omejila. Napovedanega ponovnega zvišanja obrestne mere zaenkrat ne bo. Ameriško uvozno carino nameravajo izdatno zvišati. Prizadete države se posvetujejo o protiukrepih. Dr. Svrljuga je postal predsednik Zagrebške borze. Češka Trgovska družba razdeljuje 16'6-odstotno dividendo, kar bi bilo okoli 100 češkoslovaških kron na delnico. Ameriški borzni krediti so narasli na novo rekordno višino 5551 milijonov dolarjev. Obrestna mera v Newyorku je ostala nespremenjena. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je .znašal na koncu prvega majevega tedna okoli 6800 milijonov Kč; valutarično kritje je po ključu Narodne banke izkazano z 81 '6%. Svetovni gramofonski trust bo kmalu gotova stvar; Amerikanci, Angleži i. dr. so na potu do končnega sporazuma. Obrestna mera zasebnih bank na Poljskem je v zvezi z zvišanjem obrestne mere Narodne banke na 9 zvišana na letnih 13 odstotkov. Tudi poštna hranilnica je obrestno mero zvišala, in sicer 6 na 7. Obtok bankovcev na Poljskem je znašal na koncu marca 1575 milijonov zla-tov, za 160 in 480 milijonov več kot v letih 1928 in 1927. Položaj nemške strojne industrije presojajo v zadnjem času ugodneje. Naročila so se pomnožila, doma se kažejo znaki poživljenja sezije. General Motors se pogaja s podjetjem Hohenlohe v poljskih Katovicah, da si zavarujejo za svoje nemške tovarne stalen dobavitveni vir za cihk, svinec itd. To bi bila torej nekakšna baza za evropsko dobavo surovin. Indijsko obrestno mero je znižala Indijska banka od 7 na 6 odstotkov. Produkcija Fordovih tovarn v marcu je znašala 182.000 voz, v aprilu 190.000. Angleški železni industriji se je obrnilo na bolje in je oddana že vsa njena produkcija za prihodnje tri mesece. Stabilizacija kontinentalnih valut zboljša konkurenčno zmožnost britanske industrije; in ker imajo angleški železni tovarnarji sedaj velik del prekomorske trgovine v rokah, je redna zaposlenost angleške železne industrije zasigurana do jeseni. Bcmberg d. d. je ustanovila pred par tedni tovarno umetne svile na Japonskem in bo zgradila tako tovarno sedaj v Rusiji. ... . , . Carina moke v Turčiji je do konca avgusta znižana na 46 piastrov; za poznejši čas misli ministrski svet na zihžanje do 60 piastrov. Konkurzov trgovcev in finančnih podjetij v Jugoslaviji je bilo v prvih štirih letošnjih mesecih 407, za 30 več kot leto prej; od skupnega števila konkurzov jih pride na Srbijo 266. Občni zbor gremija trgovcev v Slovenski Bistrici. V nedeljo, 12. t.' m., se je vršil v Slovenski Bistrici v prostorih g. Wal-landa občni zbor gremija trgovcev. Ker je gremijalni načelnik g. Omerzu odložil načelniško mesto, je otvo-ril in vodil občni zbor podnačelnik g. Ivan Kos. Za Zvezo trgovskih gre-mijev se je zborovanja udeležil tajnik g. I. Kaiser. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, ki se je vršil novembra 1927, je podal podnačelnik obširno poročilo o delovanju gremija v letu 1929. Poročilo omenja, da je sodeloval gremij pri vseh važnih akcijah, ki jih je vodilo trgovstvo v preteklem letu, tako glede odpiranja in zapiranja trgovin, točilnih pravic, železniškega prometa, pokojninskega zavarovanja nameščencev, deerarizacije pošt itd. Gremij je podpiral dve trgovsko-nadaljevalni šoli in sicer v Slovenski Bistrici in Polskavi. Koncem preteklega leta je štel gremij 130 članov. Blagajniško poročilo, ki ga je podal tudi g. podnačelnik, izkazuje z dnem Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrot vorna združenja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socijalne težnje. Zbirajo sile, da jih utrjujejo v borbenosti in vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideale in ji z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja. Volja in 'težnja za napredkom je razvita pri nas do močne višine. Nestrpno iskanje novih potov, ustvarjanje novih in združevanje razmetanih sil v močne bojne vrste označujejo našo življensko silo in so dokazi, da je nad nami bodočnost svetlejša od preteklosti in boljša od sedanjosti. Naša volja in težnja za napredkom se v efektu in praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materialnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega materijalnega gospodarstva. Tu se steka rezultanta naših kulturnih, gospodarskih, socialnih in političnih komponent. Udejstvovanja in ustvarjanja stanovskih organizacij, kulturnih združenj, socialno političnih stremljenj v narodu kažejo svoj koristni uspeh in učinek v stanju naše industrije, trgovine in obrti. Tukaj Dr. Jurij Štempihar: Tožiteljska varščina in naš meddržavni promet. (Nadaljevanje.) V civ. pravdnem redu ne, pač pa na enem mestu izvršilnega reda ter zelo pogosto v nemškem slovstvu in v diplomatskem nazivlju naletimo na izraz »zajamčena« vzajemnost (verbiirgte Gegen-seitigkeit). To ni nova vrsta vzajemnosti in pomeni le, da mora biti vzajem-nostno razmerje obvezno normirano potom medržavne pogodbe, potom notranje zakonodaje, v običajnem pravu ali v stalni praksi (Leske v Leske - Lovven-feld, 1. c. str. 776; dalje Zeitschrift fiir ausliindisches und internat. Privatrecht, II. Jahrg., Sonderheft, str. 106). Ako je vzajemnost zajamčena, se spremeni dokazno breme: tujcu je ni treba dokazovati (kot zahteva to § 33 o. d. z.) in njeno dejansko izvrševanje se domneva. Tujčev nasprotnik mora s konkretiziranimi navedbami pobijati domnevo vzajemnosti, na ta način vzbuditi pri sodišču dvom in povzročiti izjavo ministra. Zajamčena vzajemnost se mora torej smatrati kot prima faoie ali predhodno ugotovljena vzajemnost; protidokaz pa je seveda vedno dopusten. — Ena država z drugo državo navadno nima samo eno, ampak po več .pogodb. V prvi vrsti prihajajo v pošte'v seveda posebne, tkzv. pravoniočne pogodbe. V njih je sedes materiae tako v materiri-elnem kot v procesuelnopravnem pogledu. Pravne klavzule pa so vsebovane 31. decembra 1929 Din 22.790-51 gremij alne imovine. Računski preglednik g. Franc Kac je predlagal absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet. Proračun za tekoče leto izkazuje Din 19.000-— izdatkov. Kril se bo z gremijalno doklado, ki se je določila na 20, 50, 100 in 200 Din. Vodja trgovsko-nadaljevalne šole je nato kratko poročal o delovanju šole, nakar se je prešlo na volitev načelstva. Za načelnika je bil soglasno izvoljen g. Franc Kac, trgovec v Sl. Bistrici, za podnačelnika pa g. Ivan Kos, trgovec in gostilničar v Slovenski Bistrici. Odbor tvorijo gg.: Maček, Ratej, Poljanec iz Slov. Bistrice, Drofenik iz Poljčan, Ziherl iz Spod. Poljskave in Wezjak iz Pragerskega. Namestniki so gg.: Franc Kac iz Zgor. Polskave in Alojzij šifrer iz Laporjev. želimo, da bi zaneslo novoizvoljeno načelstvo v gremij živahnejše gibanje. Le solidarno delo med načelstvom in članstvom bo rodilo dobre sadove! * * * je vidna naša kultura, naša socialna politika, naša socialno-higienska prizadevanja. Brez kulture, brez socialne politike ni industrije; brez industrije ni kulture in ne drugih izrazov narodovega, duševnega in etičnega udejstvovanja. Ta ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, trgovino in obrtjo ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi združenji mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potreba in v korist stvari sami, da se ob času razkaza našega materijalnega gospodarstva ob priliki IX. Ljubljanskega velesejma v dneh od BO. maja do 9. junija vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da se bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi in našemu gospodarstvu klanjal. Zato ne cepimo moči in pokažimo se v celoti. In zopet je za to najlepša prilika čas letošnjega Ljubljanskega velesejma. Naprošajo se vse organizacije, društva, zveze, udruženja itd., da se temu vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo letošnjega velesejma. Cenjena obvestila naj se blagovolijo poslati uradu velesejma v Ljubljani. • * * tudi v pogodbah druge vrste, v trgovinskih in plovidbenih, v prijateljskih, v na-stanjevalnih in konzularnih pogodbah itd. V koliko se morejo pravne določbe teh pogodb pritegniti pri odločanju o varščini in pravioi revnih, bomo še videli. Glasom § 57. I. cpr. mora sodišče v prvi vrsti upoštevati meddržavne pogodbe. Kako ugotovi sodišče, če in kakšne pogodbe obstoje z dotično državo? Povojne pogodbe naše kraljevine so objavljene kot zakon v službenem listu. Na podlagi Službenih novin je mogoče dobiti podatke o teni, katere pogodbe smo sklenili. Ne pa o tem, če dotična pogodba še velja, zlasti če ni že odpovedana ali če ni sicer ugasnila. Meddržavna pogodba ugasne iz razlogov meddržavnega prava; državno-pravni akt ni niti potreben. Ker so razen tega tozadevne objave vlade jako redke, je v praksi prav težko ugotoviti, če dotična pogodba še velja. V kolikor postane s tem vzajemnost dvourna, ima sodišče zakonito podlago, da dobavi ministrovo izjavo. Še večja težava pa obstoji v teni, da velja cela vrsta predvojnih pogodb kraljevine Srbije, ki v službenem listu niso nikdar zagledale belega dne. Te predvojne pogodbe je treba z ozirom na določbe mirovnih pogodb razdeliti na tri'skupine (Slob. Jovanovič, Ustavno pravo kraljevine SHS, stran 12), V I. skupino spadajo pogodbe z glavnimi zavezniki, to je k Anglijo, Francijo, Italijo, Japonsko in US of A. Te pogodbe veljajo naprej in sicer glede ce- SVETOVNI ŽITNI PRIDELEK L. 1928. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je izdalo prav poučno objavo o svetovnem žitnem pridelku lanskega leta. Pridelek pšenice je znašal 1320 milijonov meter-skih stotov (leto prej 1183), pridelek rži 451 (429), ječmena 456 (408), ovsa 713 (656), koruze 1155 (1106), riža 1207 (1089), krompirja 1844 (1590). Pridelek je bil torej povprečno bistveno večji kot v letu 1927, pri krompirju n. pr. za celih 20 odstotkov. V vseh vrstah je še dosti zalog iz prejšnjega leta in bo svetovna žitna potreba leta 1928/29 izkazala pre-višek 75 milijonov meterskih stotov. Prejšnje občutljivo pomanjkanje koruze bo najbrž krito s pomladanskim pridelkom v Južni Ameriki in v Južni Afriki. Zato tudi tendenca na žitnem trgu ne more biti čvrsta. ITALIJANSKI KAPITAL V POLJSKI AVTOMOBILNI INDUSTRIJI. Iz Milana pišejo: Med poljsko državno Poljdelško banko ter neko italijansko finančno skupino se je sklenil dogovor, po kojem se udeleži italijanska skupina s 40 odstotki zvišanja osnovne glavnice prve poljske avtomobilne tovarne »Ursus«. To podjetje dela sedaj samo za vojaške namene. Italijansko glavnico bodo porabili za povečanje podjetja in za avto-mobilno produkcijo v zasebne namene. ANGLEŠKE TOVARNE MOTORJEV IN AMERIŠKA AVTOMOBILNA INDUSTRIJA. Angleški tovarnarji motorjev so izdali oglas, v katerem se pošlje na bližnjo britansko državno konferenco spomenica, naj pomaga konferenca pri osnovi tarifne politike, ki odgovarja značaju države; ta politika naj bi omogočila britanskim tovarnarjem uspešno konkurenco proti ameriškim avtomobilom v vsem britanskem imperiju. ZBOLJŠANJE NA NEMŠKEM TRGU . UMETNE SVILE. Na občnem zboru Vereinigte GlanZ-stoffabriken so ugotovili, da je Izborna konjunktura leta 1927 imela za posledico mrzlično ustanavljanje novih tovarn, ki so po nizkih cenali z manjvrednimi izdelki preplavile nemški trg. Posledica zopet je bila, da je nemška konvencija umetne svile oprostila svoje članice obveznosti glede cen. V zadnjih tednih se kažejo znaki boljšanja, prodaja raste, cene se dvigajo. Za nemško industrijo umetne svile bosta obstojala dva problema: carinska zaščita in interesno zastopstvo na nemškem in na mednarodnem trgu. Na sklepu zborovanja je uprava javila, da upa za leto 1929 na isti dobiček kot je bil lani. lega ozemlja naše kraljevine (čl. 12. manjšinske pogodbe v II. poglavju, IV. dodatku senžermenskega miru, na strani 190 izdaje Službenih novin). V II. skupino spadajo pogodbe s premaganimi državami, to je z Avstrijo, Madjarsko, Nemčijo, Bolgarijo in Turčijo. Mirovne pogodbe naštevajo one pogodbe teh držav, ki veljajo naprej; glede ostalih pogodb je zaveznikom na prosto dano, da izberejo tiste pogodbe, ki naj še naprej veljajo. Če in katere pogodbe je v smislu te določbe izbrala naša vlada, o tem »nije ništa objavljivano«. Glede varščine in pravice revnih je pripomniti sledeče: Člen 287. vers., člen 238. senžerm. in člen 22)1. trianonskega miru določajo, da bodo zavezniki — razen Francije, Portugala In Rumunije — uporabljali, »u koliko se na njih odnosih, liaško konvencijo o civ. postopanju z due 17. julija 1905. Ta konvencija ima v čl. 17—19 ločne določbe o oproščanju varščine in v čl. 20—28 o pravici revnih. Prof. Speri, 1. c. str. 157 pravi, da velja haška konvencija o civ. postopanju »med Avstrijo in nasledstvenimi državami«. Temu mnenju se ni moč pridružiti. Kajti glasom čl. 277. vers., čl. 229. senžerm. in čl. 212. trianonskega miru je državljanom zmagovalcev zajamčena pred Oblastmi premagancev zaščita osebe, imetka, pravic in interesov ter prost pristop k sodiščem. Vse to brez ozira rta haško koifvencijo. S temi pravicami se morajo zadovoljiti državljani onih zmagovalcev, ki že pred vojsko niso pristopili baški proč,, konvenciji. Državljani onih zmagovalcev, ki so pristopili že prej k tej konvenciji, pa imajo pravice BOLGARIJA SE JE POGODILA Z BERLINSKO DISKONTNO DRUŽBO. Časopisi so prinesli vest, da se je bolgarski delegaciji posrečilo doseči sporazum z berlinsko Diskontno družbo glede državnih dolgov. Ta vest se sedaj potrjuje. Dogovor gre za tem, da odplača bolgarska vlada nemški družbi 17 milijonov švicarskih frankov, in sicer dva milijona takoj, 15 milijonov pa v 15 letih s 5-odstotnim obrestovanjem. IZVOZ ČEVLJEV IN ROKAVIC V AMERIKO. Ameriške cenitve za uvoz čevljev in rokavic pravijo, da se je uvoz v lanskem letu dvignil na ca 2,500.000 dolarjev. Od te vsote je prišla na Češkoslovaško približno tretjina. Leta 1927 je bila Češkoslovaška zastopana tudi s tretjino. Tako si je Češkoslovaška opomogla od zgube, ki jo je deloma zadela na angleškem in nemškem trgu. Vemo pa, da si je nemški trg v veliki meri zopet osvojila. NEWYOKŠKA BORZA L. 1928. Dopustitve vrednostnih listin na ne\v-yorški borzi so dosegle lani rekordno višino 7.800,000.000 dolarjev proti 5 'A milijardam v letu 1927. Dopustitve delnic so narasle od 2139 milijonov na 5245 milijonov. Inozemski efekti so bili pripu-ščeni v skupnem znesku 1554 milijonov dolarjev, to je za celih 66 odstotkov več kot v letu 1927. In beremo še vedno o nadaljnih pripustitvah. Industrija. Tovarna vagonov v Brodu poroča, da je njena zaposlenost slejkoprej prav zadovoljiva ter da je podjetje z vsemi svojimi oddelki z naročili tako dobro preskrbljeno, da je polna zaposlenost jam-čena za več let. Nov dobavitelj cina. Tri družbe cina v francoski Indokini so sklenile dogovor o skupnem izkoriščanju najdišč oinove rude v pokrajini Laos. S tem stopi doslej le s skromnimi sredstvi opremljeno cinove okrožje v Indokini kot nadaljni dobavitelj na svetovni trg, in sicer v času, ko se vsled rastočih zalog vršijo pogajanja o mednarodnem dogovoru. Posebno dobrodošel novi dobavitelj ne bo. Denarstvo. Centralni denarni zavod v Rumuniji. Iz Bukarešte pišejo: Runninska vlada je izdelala bančni zakon, ki predvideva ustanovitev finančne centrale. Vstop v to centralo bo obvezen za vse denarne zavode. Banke bodo morale predložiti svoje bilance vsako četrtletje in bodo pod finančno kontrolo tega zavoda. Obresti bodo po zakonu maksimirane. iz te konvencije. To pomeni rečenica: u koliko se na njih odnosi«. Sicer bi bile določbe čl. 277. itd. mirovnih pogodb brez smisla. S tem soglaša praksa na splošno, če tudi mogoče iz drugih razlogov (prim. odločbo kr. kurije v Buda-pešti 9. aprila 1924, Pr. VII. 6419/23 v Ostrecht, 1926, str. 467; dalje profesor Heinsheimer v Worterbuch des Volkerr. u. d. Diplomatie I., str. 488). Niti kraljevina Srbija, niti naša kraljevina nista pristopili k baški proces, konvenciji in za nas ta konvencija praktično ne pride v poštev. V III, skupino spadajo pogodbe z (navadnimi) zavezniki: Belgija, češkoslovaška, Kumunija, Poljska, Kina, Kuba, Grčija, Nikaragua, Panama, Portugal in Siam) ter pogodbe z nevtralci. Glede te skupine ni v mifovhih pogodbah nobene določbe. V praksi nadaljna veljavnost teh pogodb navadno ni nesporna. Po Slob. Jovanoviču so bile 1. 19>19 pro-širjene na celo ozemlje še v veljavi stoječe trgovinske pogodbe Srbije s Španijo, Portugalom, Grčijo, Nizozemsko, Švedsko, Norveško, Švico, Belgijo in Dansko. Glasom zakonodajnemu odlxmi narodne skupščine pod št. 55 predložene »Obznane« generalne direkcije carin Č. br. 1071 od 29. imarca 1919, Službene novine št. 27/1919,'so bile proširjene na celo ozemlje poleg srbijanskega carinskega zakdha tudi trgovinske pogodbe Srbije z drugimi državami, »u koliko su jtiš ti vaŽhoMi«. Ta določba je prešla pozneje v čl. 177. Mn. (zakona 1922/28, pa tudi piti tej priložnosti na jasnosti ni pridobila. (Nadaljevanje prihodnjič.) Ljubljanska borza. Tečaj 13. maja 1929. Povpra- ševanje Din Ponudb* Din DEVIZE: Amsterdam 1 b. gold. . — 22-88 Berlin IM 13 48 18 51 Bruselj 1 belga 7-9014 Budimpešta 1 pengS . . —•— 9-92 Curih 100 Ir 1094-40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-985 8-015 London 1 funt 27575 27655 Xewyork 1 dolar 56-795 • 22230 Praga 100 kron 167-93 168-73 Ti*t 100 lir 297'97 Vrednote: Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje, denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 Din; Prva hrvatska ste-diomica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za 'trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 l3in. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. pap. Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 123 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvomica za dušik d. d., RuSe, denar 250, blago 260 Din. Les: Smreka-—jelka: Hlodi I., II., monte 260—300 Din; brzojavni drogovi 250—280 dinarjev; bordonali merkantilni 340 do 370 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 620—660 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 720 Din; škorete, podnierne, do 15 cm- 520 do 570 Din; deske - plohi, kan., od 16 cm naprej 550—600 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 600—630. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske - plohi, naravni, ostrorobi 750—1000 Din; deske - plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske - plohi parjeni, ostrorobi, 1000—1250 dinarjev; testeni 470—520; tavolete 1200 do 1250 Din. - Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, n ©obrobij, boules 1300—1600 Din; de*-ske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1050 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200-1400 Din; frizi 1050—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24, hrastovi 50—08 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 90—95 Din. Išče sc: 200 vagonov bukovih drv, dobava junij, avgust, oziroma september, november, fco vagon italijanska meja. — 201) m3 tramov, 4/4, 4/5, od 4—10 m, foo vagon nakladalna post* — 200 m3 Skoret, 12 mm, od 15—40 cm, 4 m, para r« ln ih, tombante, foo vagon Nakladalna postaja. — Trami, 6/8, 6 m dolgih, fco vagon nakladalna postaja. Žito: PSenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. poBt., plačilo v 30 dneh, 285—287;50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., slov, postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 290 Din do 292-50 Din. — Koruza: »la platac: dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 312-50—315; »la platac: dobava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dineh, 307-50—310; »la plata«: dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din; bačka: suha, dobava v maju, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 302-50 do 305 Din. — Ječmen: bar arij skl, pivovarski, 68/69 kg, 342-50-345; bački, ozimni, 67/68 (kg, 320—322-50 Din. — Oves: bački, slovenska post., navadna voznina, 295—297-50. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga, 405—410 Din. Tendenca: les: mirna; deželni pridelki: mlačna. Zaključki: les: 43 vagonov; deželni pridelki: 1 vagon; drugo: — vagonov. AMERIŠKE CENITVE PRIDELKA. Statistik Snow ceni ameriški pridelek ozimne pšenice na 608 milijonov bušlov proti 563 milijonom po aprilov! cenitvi in proti definitivnemu lanskemu pridelku 579 milijonov bušlov. Posejani prostor je meril lani 36'18 mil. aerov, letos meri 40-9 milijonov. Tvrdka Curtis ceni pridelek na 617 milijonov bušlov, tvrdka Bryand na 646. Če vzamemo povprečnost vseh teh cenitev, pridemo na 618 mil. bušlov. Pridelek ceni Curtis na 42-5 mil. bušlov. RAZNO. Blagajniške ure pri davčnih upravah. Finančna direkcija v Ljubljani, oddelek za neposredne davke, objavlja: Radi nove organizacije finančne stroke, ki nalaga davčnim upravam izredno veliko internega uradnega dela, se je do nadalj-nega odredilo, da bodo trajale izza dne 15. inaja t. 1. blagajniške ure pri davčnih upravah le ob delavnikih in sicer samo dopoldne od 8. do 12. ure. Strankam se priporoča, da se v čim večji izmeri poslužujejo plačevanja raznih davščin v poštnem čekovnem prometu in to tembolj, ker bodo pri vsakem poštnem uradu poštne položnice na razpolago. Na hrbtu poštnih položnic pa naj vedno označijo namen plačila. Splošna razstava v Poznanju od 16. maja do 30. septembra 1929. Svečana otvoritev velike splošne razstave v Poznanju se vrši 16. maja t. 1. Umetna volna. Glede poročil o izdelovanju umetne volne na Angleškem beremo sledeče podrobnosti. Izdelek se producira na temelju neke francoske iznajdbe in bo prišel v trgovino z znamko N. T. To je Ne\v Texstil — nova teksti-lija. Nabavne stroške navajajo z ,9 pen-ce za 1 angleški funt. Sintetična volna je pripravna za predelavo skupaj a naravno volno, pri čemur pravijo, da bo možno reducirati nabavne stroške za končni izdelek za 35 odstotkov. Novi način bo, izkoriščala družba, ki jo bodo ustanovili v Veliki Britaniji z imenom »Textil New Process<; v bližnjih dneh že se bo obrnila ta družba na londonski glavnični trg glede finančne udeležbe. Beremo, da upa družba na dober uspeh. ... ,, ,, Poljski krompir, ki ga Ogrska zaradi roka ni hotela prevzeti (glej naš zadnji članek o gospodarstvu Ogrske v aprilu), je prišel menda v veliki množini v Jugoslavijo, kjer se predpisi ne izvajajo tako strogo kot na Ogrskem. Kartel za zavarovanje življenja na Ogrskem se ni ustanovil. Ustanovitvi se je uprl eden od vodilnih denarnih zavodov, ki sklepa 70 odstotkov življenskih zavarovanj. Bile so pa tudi še druge ovire. Deterding o omejitvi produkcije petroleja. Deterding je bil v Ameriki, da se pogaja s tamošnjimi petrolejskimi koncerni o restrinkciji petrolejske produkcije. Po povratku iz Amerike je v razgovoru z dopisnikom amsterdamskega »Telegraafa« dejal, da bo postala re-strinkcija kljub odklonilnemu stališču ameriške vlade v doglednem času dejstvo. Voditelji vseh velikih koncernov so v tem vprašanju v splošnih potezah edini, zlasti še, ker bi nadaljevanje sedanjega načina produkcije moralo imeti za posledico veliko kolebanje cen. Uporaha bolj racionalnih delovnih metod bi omogočila trajno stabilizacijo cen na višjem temelju kot je sedanji. Produkcijska omejitev je v interesu petrolejske industrije in v interesu konsumentov; nadaljevanje nadprodukcije bi imelo za posledico zlom majhnih družb, vsled česar bi bila konkurenca manjša in bi šle cene v ne-dogledno višino. Najbrž se bo sporazum dosegel potom gentlemanskega dogovora. Družba za polaganje kablov v Vzhodni Evropi. Predsednik švedskega vžigal ič-nega trusta Ivar Kreuger je napovedal ustanovitev družbe, ki bo preskrbovala polaganje kablov za vso Vzhodno Evropo. Imenovana družba hoče vzeti v zakup vse telefonsko omrežje v Jugoslaviji, na Ogrskem, v Rumuniji, Bolgariji itd. Dotičnim državam bo dala družba ua razpolago večja posojila v svrho polaganja kablov. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2il. maja t. 1. ponudbe glede dobave hrastovega kretniškega lesa. — Saobra-čajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do $4. maja t. 1. ponudbe glededobave 1200 doz >Sidola«, 600 doz'»Olobus« paste in 1400 komadov smirkovega platna; do 27. maja t. 1. pa glede dobave 5600 komadov šip. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Direkcija državnega rudnika Breza »prejema do 16. maja t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg žebljev, vijakov in pločevine; do 23. maja t. 1. glede dobave 300 kg pocinkane pločevine, 800 kg karbida, 3000 komadov gorilcev in razne žice. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. maja t. I. ponudbe glede dobave 1300 kilogramov koruznega zdroba; do 21. maja t. 1. glede dobave krožnih žag, pod- kovnikov, obesnih ključavnic, mavca, vijakov ter glede dobave hrastovih plohov; do 27. maja t. 1. glede dobave Škarij za rezanje pločevine. — Dne 22. maja t. 1. se bo vršila pri Ministrstvu vojske in mornarice, ekonomsko odelenje v Beogradu licitacija glede dobave 1000 komadov vagonskih plaht. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe glede dobave različnih tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem, odele-nju.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave kisa, paradižnikovega ekstrakta, testenin, kaše, mila, kreme za čevlje, metelj, krtač. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg kartona; do 31. maja t. L glede dobave 40.000 kg portland-cemen-ta in 300 komadov lopat za premog. — Direkcija državnega rudnika Bukinjer pošta Kreka, sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic, 1000 komadov spojnic za gornje tračnice in 2000 komadov vijakov za gornje spojnice. — Mjesni upravni odbor bratinske blagajne v Kakanju sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave perila. — Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 29. maja t. 1. ponudbe glede dobave 5 vagonov moke in ca 4000 kilogramov svinjske masti. — Komanda stručnog pružja v Boki Kotorski sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe glede dobave raznih olj, minija, barv, laka, terpentina, bombaža za čiščenje, kalijevega mila, solne kisline, pocinkane žice, smirkovega platna, čopičev, ščetk itd. — Dne 29. maja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofer-talna licitacija glede dobave železnih nosilcev; dne 31. maja t. 1. pa glede dobave raznega električnega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) TRŽNA POROČILA. Dunajski svinjski sejem (7. t. m.), — Dogon: 11.189 komadov, od tega 1485 iz Jugoslavije, 7250 iz Poljske in 989 iz Rumunije. Pri živahnem prometu so se mesni prašiči podražili za 15 grošev, pitane svinje pa za 5 grošev. Za 1 kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2-45 do 2-55, angleške križane 2"40—2'60, kmeč- f- Kvalitativno najboljše nogavice volnene in flor, rokavic«, triko perilo, Teitj«, puloverje, žepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne Sipke in vezenine, kompletne potrebiiine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike •...-....... edino le pri ............-———— blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na malol JOS. PETELINCU, Ljubljana, Ne veliko 1 .u Telefon 2915. Ure, zlatnine In srebrnine irniimfl Lastna Tiimriiivi protokollrana " L|UBL|AWa - tovma v žvld Komisija In Import kolonialnega blaga. Zaloga marseilskega mila -* „HEHKUtE". - - LJUBLJANA Trubarjeva ul. 2 Telefon »nlerurbon Hlev. 2002 Br»o|nvr»l nnilov: MEMARPI VELETRGOVINA m VOLKCI UBL)ANA tlTA IN MOKE RESLJEVA cestam Veletrgovina kolonijalne In Špecerijske robe LJUBLJANA ZALOGA sveže pražene kave, mletih dišav ln rudninske vode. ToCna In solidna postreSbal : ' . v i ' Zahtevat te cm. ilk I IbSS K, njlge, časopise, račun«, vizitko, etikete, memorand«, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n ah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA ram« QREQORČ>i6EVA 23 telefon aasa Lastna knjlgoveznloa e Za vadja narodlla zahtevajte proradunai TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obbt se priporoča P■ n. trgovcem, industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriranfe Ureja dr. IVAN PLES8 Za Trgovsko- industrijsko d. d. »MERKUR* bot iadajatelga in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.