SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 53 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 25 de diciembre - 25. decembra 2008 SLOVENCI PO SVETU ANDREJ FINK_ Točka 16. 05. v novi koalicijski pogodbi napoveduje: ,,partnerski odnos s Slovenci po svetu, ki bo odrešen ideoloških razlik in izhodišč ter bo temeljil na povezovanju in vključevanju ..." V našem tedniku nenehno omenjamo pomembnost problematike Slovencev po svetu in njihove vključenosti v konkretno življenje Republike Slovenije. S čim boljšim odnosom naj bi se ,,nevidni Slovenci" vključevali v državno telo in mu dajali pravo razsežnost. Zanje se včasih sliši očitek, češ da niso davkoplačevalci in da zato njihov status ne more biti enakovreden. Davkoplačevalci v denarnem pomenu res nis(m)o. Toda po svetu živeči že dolga desetletja plačujemo visok davek, ne nazadnje tudi denarni, ko dan za dnem prostovoljno in brez zakonske prisile prispevamo k slovenski stvari s svojo mislijo, z urami dela in z denarjem, in to zgolj iz občutka pripadnosti in zvestobe slovenstvu in njegovim vrednotam. To pa je vsaj toliko vredno kot materialni davek, ki ga človek odrine, ker je po zakonu dolžan. Napovedan partnerski odnos vsaj v tej točki daje upanje, da bo veliko in pomembno delo, ki je bilo do sedaj s težavami opravljeno, tudi vnaprej izvajano. Prejšnja vlada je napravila bistvene korake, začenši s sprejetjem zakona, ki je prej dolga leta ležal v predalu, in z vsemi drugimi, ki so temu sledili. Prejšnja opozicija tega ni podpirala, temveč mu je sistematično nasprotovala. Ob sedanjih obrnjenih vlogah pa kaže, da prejšnjega dobro opravljenega dela le ne bo mogoče izbrisati in od tod menda napovedan ,,partnerski odnos". Da sedanja opozicija ukrepom v pravi smeri ne bo nasprotovala, je postalo očitno ob soglasni podpori, ki jo je od vseh poslancev dobil predlagani minister za ta resor, ki je bil edini soglasno sprejeti minister nove vlade. To je razveseljujoče. Ali bomo Slovenci po svetu morda nevtralno in spravno področje, na katerem se bosta srečevali pozicija in opozicija? Ali to pomeni, da se bo vendar začela izoblikovati neka stalna državna politika do izseljenstva, ne glede na različne politične barve vsakokratne vlade? Posebej vzbujajo upanje izjave novega ministra in izpostavljene osnovne usmeritve: skrb za konkretno delovanje enotnega kulturnega prostora; nezadostnost zgolj folklornega slovenstva; večja podpora učenju slovenskega jezika; pritegnitev v sodelovanje visoko izobraženih Slovencev v tujini; želja, da bi mediji v Sloveniji več poročali o zdomskih Slovencih. Nadvse pomembne (za Slovenijo, ne za po svetu živeče) so njegove besede, ko je dejal, ,,da bom opozarjal ministre, da je Slovenija večja, kot je v resnici" (STA). Ministru želimo moči, srečne roke in uspehov. (Pio D-^^ž^^^) Dä, nas božič veselja! O božič, slovenski naš božič veselja! Vse k jaslim povabil nas, božji je Sin, z Očetom in Duhom izpolnjenih želj; Marija in Jožef sta z nami v votlini. Kako enostavno je Njega ljubiti, s slovensko besedo izreči pozdrav: za majhen naš narod nekoč bo ubit, in vstal bo - za našega naroda spravo. Na poti od jaslic v božično vsakdanjost naj spremlja Njegov nas nebeški smehljaj -zdaj vlada v nebesih, vseh bark kapitan. Na eni še našo zastavo nahaja. Vladimir Kos Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter veliko sreče in uspehov v novem letu 2009. Najlepši praznik v letu Dnevi bežijo vse hitreje. Čim starejši smo, tem hitreje je leto na okoli. Že ugašajo svečke na adventnem venčku in prazniki so pred vrati. Loteva se nas mrzlično pričakovanje praznika Odrešenikovega rojstva, rojstva sreče in čistega veselja, praznika upanja in miru. Še moramo nekaj postoriti, da bo naša hiša pospravljena in pripravljena na sprejem malega Jezuščka, ki prinaša na zemljo mir vsem ljudem dobre volje. Naj pride v teh dneh v naše domove božji mir in sreča. Sveto nočni zvonovi naj nam zapojejo najlepšo melodijo svetega večera — upanja in zadovoljstva. Božični dnevi naj nam bodo prežeti in doživljani v vsej lepoti in skrivnosti. Božji nam je rojen Sin, prepeva vse kar živi. Še mrtva narava se oživlja v teh dneh in skupno z nami slavi veliki praznik Njegovega rojstva. Srca nam preveva skrivnostno doživetje in zadovoljstvo. V naših srcih je mir, tiha sreča veselja teh praznikov. Jaslice v kotu in okrašena božična smrečica nas spominjajo na daljno mladost, ko smo mogli tako brezkrbno preživljati Božič. Veliko je drugače od takrat pa do danes. Mimo nas je šlo veliko hudega, pa bodimo odkriti, tudi veliko lepega. Vem, da bodo naše misli ušle tudi v domovino, ki smo jo morali lačni in žejni proti svoji volji zapustiti pred tolikimi leti. Ko bomo sedeli ob polno obloženi mizi, ki se bo šibila pod težo raznih dobrot, se bomo spomnili tudi vseh naših dragih, ki jih ni več med nami; tudi naših mučencev, ki so dali življenje za nas. Držimo se, kot bi bili med nami, bodimo močni, saj On, ki je bil rojen ta večer, nam prinaša tolažbo, mir in vse kar si želimo! To ob takih velikih praznikih pride vse bolj do izraza. Naj nam bo v tolažbo spoznanje, da je Bog tako hotel. On odloča o našem rojstvu in smrti, sprejeti moramo, kar nam da dobrega in tudi slabega. Molitev in hvala, ki jo bomo izkazali v teh prazničnih dnevih, bo obenem tudi božje plačilo in nagrada za vse tisto, karkoli smo dobrega storili v teh letih. Prihajajoče leto 2009 naj nam vsem ohrani zdravje, svežine duha in telesa, naj bo na vseh področjih srečno in uspešno. Cilka Vombergar Lipar Sveti Božič 2008 Zgodovina, pripoved dogodkov v življenju narodov, je nemogoča brez datiranja. To datiranje pa zahteva neko važno točko, dogodek ali osebnost, okoli katere pripoved nanizamo kot PRED, ZA ČASA, ali PO tem mejniku, kot je na primer Stvar-jenje sveta, Ustanovitev mesta Rima, vlada tega ali onega poglavarja, in podobno. Kristusovo rojstvo, važen in osrednji dogodek v svetovni zgodovini spada v dobo prvega Rimskega cesarja Avgusta (27 pred Kr. - 14 po Kr.). Ob izdaji znanega Dekreta o popisu prebivalstva, gotovo niti Cesar niti njegovi svetovalci niso prav nič vedeli o skrivnosti skromnega Jožefa in Marije, ki ju je Odlok spravil na pot iz Nazareta v Betlehem, da se je izpolnilo, kar je bilo zapisano o Jezusovem rojstvu. Rimski oblastniki tudi niso mogli slutiti, da bo glavno mesto njihovega Imperija postalo sedež Petrovih naslednikov v vodstvu Vesoljne Cerkve, in da bo to nasledstvo tako posebne vrste, daleč preživelo dobo cesarskega Rima. Petrov Sedež pač temelji na mučeništvu obeh prvakov Apostolov, Petra in Pavla, ki sta po svojem premisleku in pod vodstvom Svetega Duha prepoznala v cesarskem Rimu FORUM, s katerega bo Kristusov Evangelij uspešno onanjan URBI ET ORBI skozi vsa stoletja tja do konca časov. - Resnično, ČUDOVITA SO BOŽJA POTA! Štetje let, osredotočeno okoli Kristusovega rojstva seveda ni v vsakem primeru že izpoved vere, saj niso vsi narodi niti člani istega naroda njuno krščanski. Da pa je Jezus Kristus kot človek, zgodovinska oseba, o tem bi pa resen človek težko dvomil. Ven- darle so bili tudi taki, ki, iz nagibov poznanih samo Bogu, niso sprejeli Njegovega božanstva. V štetju let so skušali nadomestiti Kristusa s kakim drugim imenom ali dogodkom. Danes je kaj takega praktično neizvedljivo, ker je veljavna kronologija že splošna last. V polpretekli dobi so pri nas raje opusti i Kristusovo ime in upeljali bolj nevtralno formulo PO NAŠEM ŠTETJU. Tudi vsakdanje pozdravljanje se je spremenilo. Namesto ZBOGOM, je to z Bogom, je prevladalo ,,Na svidenje!", celo tedaj, ko je popolnoma jasno, da svidenje ne bo moglo biti. - Drug primer je ADIJO, izposojen in prilagojen iz sosedovega ADDiO. Ta sicer pomeni isto kot slovenski Zbogom, glasi se pa je drugače in zato manj ,,moti". To so sevede zunanjosti. Dejstvo pa ostane slej kot prej, da je „človeška duša krščanska po naravi", žeja jo po Bogu in nenehno hrepeni po Njem! Zato smo Slovenci ob koncu leta 2008, kljub svetovni krizi, morebiti pa še bolj zaradi nje, veseli svoje Vere, spet prižigali svečke na adventnem vencu in zbirali slamice odpovedi za Jezusove jaslice. Pri tem nam je iz dna duše vrela pesem in prosila: ,,Vi oblaki Ga rosite ...", v pobožnem pričakovanju Svetega večera in družinskega slavja Jezusovega rojstnega dne. Blagoslovljene praznike in novih moči in zagona v prenovljeni Veri, Upanju in Ljubezni Božičnih dni, želi družinam, posameznikom in organizacijam, vsem rojakom v domovini in po svetu. prof. dr. Nadislava Laharnar ZSMŽ v Buenos Airesu Spotik Hrvaške na poti v Evropo IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI ,,Okviren načrt Evropske komisije, ki predvideva končanje tehničnih pogajanj s Hrvaško do konca prihodnjega leta, je še vedno realističen in odvisen predvsem od tega, kako bo Hrvaška opravila svojo 'domačo nalogo'." To je v petek v Bruslju poudaril komisar za širitev Olli Rehn. Optimističen je tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič, čeprav je bil znova glasen pri pojasnjevanju, da je za zastoj kriva Slovenija. Hrvaška je namreč na pogajalski konferenci z EU v Bruslju napredovala v štirih poglavjih v pogajanjih z EU, ne pa v pričakovanih petnajstih. Temu so botrovali predvsem zadržki Slovenije zaradi problema s prejudiciranjem meje in druga nerešena vprašanja. Predsedstvo EU in Evropska komisija sta poskušala umiriti napetosti zaradi tega ter pozvala k rešitvi. Na vprašanje, ali Hrvaška ni dovolj konstruktivna, ker ji pride prav, da lahko Slovenijo krivi za počasen napredek, čeprav ima še veliko drugih problemov, na primer v ladjedelništvu ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ter zaradi lokalnih volitev prihodnje leto, je hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokoviž odgovoril: ,,Bili smo zelo konstruktivni." ,,Pripravljeni smo bili dati zelo jasno in močno izjavo, da nočemo prejudicirati meje, ampak druga stran, slovenska stran, je hotela več in nismo mogli Sanader in Jose Manuel Barroso sprejeti stališča Slovenije," je pojasnil. ,,Pripravljeni smo najti rešitev v evropskem duhu, ne moremo pa sprejeti, da dvostranska vprašanja vplivajo na naša pristopna pogajanja, to ni v evropskem duhu," je dodal. ,,Slovenija je morala zaščititi svoje vitalne nacionalne interese," je zunanji minister Samuel Zbogar pojasnil odločitev Ljubljane, da ne da soglasja za odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Dejal je še, da odločitev ,,ni bila lahka, Slovenija pa v tem položaju tudi ne uživa". Na novinarski konferenci, na kateri so novinarjem razdelili gradivo s primeri prejudicev v posameznih pogajalskih poglavjih, je minister potrdil, da se je bila sosednja država pripravljena zavezati, da v pristopnih pogajanjih ne bo prejudicirala meje, ni pa pristala na zahtevo, da se zaveže, da v morebitni arbitraži o meji ne bo uporabljala dokumentov, ki so nastali po 25. juniju 1991. ,,Če bi Slovenija zdaj molčala, bi se to lahko razumelo, kot da hrvaškim dokumentom ne nasprotuje," je opozoril. Ivo Sanader je ponovil pripravljenost na srečanje z Borutom Pahorjem, a le ob navzočnosti predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ali drugega predstavnika komisije oziroma Češke. Izrazil je upanje, da bo spor s Slovenijo moč rešiti s pogovori in potrdil, da bo Hrvaška sprejela arbitražo. TONE MIZERIT Božično voščilo slovenskih škofov Bogoslužje božičnega praznika je vabilo k veselju. ,,Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod", je rekel angel pastirjem. Tudi mesijanski spev preroka Izaija naznanja osvoboditev iz sužnosti, od zunanjih in notranjih zatiralcev. Izraelsko ljudstvo je hodilo v temi, bivalo je v deželi smrtne sence in potem zagledalo veliko luč. Sprašujemo se, kje so znamenja Božje navzočnosti med nami danes in kje je še veselje. Ali v Cerkvi ne izgovarjamo le preveč lepih besed, medtem ko so življenje in dejstva drugačna? Kje so torej znamenja veselja ob božiču? Tega ni lahko razložiti. Skrivnost božičnega praznika je v umevanju, da se svet ni bistveno spremenil, kar zadeva zunanje dogodke: še vedno jočemo, zbolimo, se počutimo dobro ali slabo, se borimo, zmagujemo, izgubljamo, umiramo ^ Življenje gre naprej, kakor je šlo pred Jezusovim rojstvom. Kljub temu pa se za tistega, ki sprejme božično sporočilo, da se je rodil, da je prišel med nas Odrešenik sveta, življenje spremeni in dobi novo vsebino. Zgodi se isto kot pri matematiki: namesto negativnega predznaka damo pred število pozitiven predznak, namesto minusa damo plus. Število je videti nespremenjeno, v resnici pa se v celoti spremeni. Ko Kristusa sprejmemo v svoje srce, Jezus spremeni naše življenje, zgodovino in večnost. Vse je novo, vse pridobi smisel, vsaka bolečina je napolnjena z upanjem, veselje postane sproščeno in umirjeno, vsako delo postane nekaj, kar prej ali slej rodi uspehe. Božič nas mora prevzeji na osebni, verski in družbeni ravni. Živeti je treba trezno in pravično, biti odprt za druge in skrbeti za oblikovanje svoje osebnosti. V tem smislu je božič zares vesel dogodek, kakor nam ga predstavljata Sveto pismo in bogoslužje božičnega praznika. Vsem vam, dragi bratje in sestre, ki zajemate iz lepote in veselja božičnega praznovanja, še posebej našim družinam, bolnim, ostarelim in osamljenim ter našim rojakom po svetu, škofje želimo Kristusovega miru in poguma. Svoje voščilo izrekamo tudi pravoslavnim in evangeličanskim bratom ter vsem ljudem dobre volje. Naj nas beseda rešitve, izrečena v novorojenem Detetu, spremlja vsak trenutek našega življenja! Slovenski škofje Kdor se čuti Slovenca, je Slovenec Novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš je v pogovoru za sobotno prilogo dnevnika Večer spregovoril o položaju manjšin v sosednjih državah. Izrazil je prepričanje, da bo Italija našla primerno rešitev za finančne težave slovenske manjšine v Italiji zaradi napovedanega občutnega krčenja proračunskih sredstev. ,,Gre za denar, ki ga namenjajo slovenskim organizacijam v Itahji, pritisk pa vršijo tudi na manjšinske medije in na manjšinsko šolstvo. Še posebno v šolstvu so te napovedi hude, saj silijo k večjemu številu otrok v razredih, pri čemer so razredi v slovenskih šolah v Italiji že tako ali tako manjši. Zavedati se moramo, da je to seveda italijanski problem, čeprav govoriva o Slovencih, ki pa so italijanski državljani. Italijanska država je zavezana zanje z lastno zakonodajo in z mednarodnimi sporazumi. O tem ni nobenega dvoma. Če teh zavez ne bo uresničevala, bo morala računati s stalnimi pritiski iz Slovenije. Najbrž bi te stvari morali tudi internacionalizirati," je prepričan minister brez listnice. Glede notifikacije Avstrijske državne pogodbe (ADP), v kateri so zapisane pravice slovenske manjšine v Avstriji, je Zekš mnenja, da bi Slovenija, kot uradno priznana zaščitnica, v okviru ADP sprožila neke uradne postopke, a ob tem opozarja, da ni popolnoma jasno, ali bi velesile, ki bi o tem odločale, zahteve Slovenije ugodno reševale. ,,Bi pa kaj takega zelo pokvarilo odnose z Avstrijo, pa čeprav bi bila pravica na naši strani, ker je jasno, da Avstrija te pogodbe ne izvaja v popolnosti in ne izvaja razsodb lastnega ustavnega sodišča," meni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nasprotuje tudi zamisli, da bi množice slovenskih manjšinskih organizacij ustvarjali le eno organizacijo, si pa želi poenotenja v pogledih teh organizacij na ključna vprašanja razvoja slovenske manjšine. ,,To se bo moralo zgoditi, vendar s pogovarjanjem, razpravami, nikakor pa ne s pritiski iz Slovenije," je prepričan Zekš. Napeti meddržavni odnosi med Slovenijo in Hrvaško po njegovem mnenju Slovencem na Hrvaškem ne koristijo, saj ti zaradi njih živijo slabše in zaradi njih tudi upada števjlo Slovencev na Hrvaškem. Zekš je opozoril tudi na slab položaj slovenske manjšine na Madžarskem. „Slovenci na Madžarskem pa so res reveži. Če samo primerjate denar, ki ga Madžarska da za slovensko manjšino, in denar, ki ga Slovenija da za svojo madžarsko manjšino, je to več kot dvajsetkrat več, pa sta manjšini po velikosti približno enaki." Leto končujemo v težkem vzdušju krize, ki morda ni tako groba kot v nekaterih drugih državah, a prizadeva široke družbene sektorje in vedno bolj skrbi vlado. Dodatni ukrepi. Pravzaprav so se v vladnih krogih šele sedaj začeli bolj resno ukvarjati s to zadevo. Vse, kar se je doslej naredilo, je bilo nekoliko kaotično, brez skupnega imenovalca in brez stvarne povezave. Obtožbe opozicije, da je napovedani veliki načrt javnih del le ponovitev že prej objavljenega, so se izkazale za resnične. Sam vodja ministrov Sergio Massa je priznal, da je bilo 80 odstotkov del že načrtovanih in nekaj tudi začetih še pred sedanjo krizo. Sedaj je v teku vladna podpora potrošnji, z raznimi ugodnimi krediti. Pospešena prodaja avtomobilov po znižani ceni in raznimi ugodnostmi bo stopila v veljavo januarja. Podobni načrti so za hladilnike in drugo gospodinjsko opremo. Sedaj se pripravljajo krediti za turizem. To prihaja nekoliko pozno, saj so se mnogi že odločili za potovanja v Brazilijo, ki je znova zelo dosegljiva zaradi ugodnega valutnega sorazmerja. Gotovo je vse pozitivno, kar se na tem področju stori, saj se kriza vedno bolj pozna, grozi brezposelnost in socialni nemiri. Eden boža, drugi udarja. Predsednica naj bi te dni tudi napovedala vrsto ukrepov za kmetijski sektor. Tukaj predvidevajo zlasti znižanje davkov na izvod soje in drugih pridelkov. Tudi ugodnejše pogoje za proizvodnjo mesa in mleka. Poleg pozitivnega gospodarskega učinka, ki ga bodo prinesli ti ukrepi, v kolikor jih bo vlada končno izvedla, skušajo tudi umiriti napetost na tem področju, sedaj, ko se bliža volilno leto. V kirchnerizmu se dobro zavedajo, da je skoraj neverjetno, da bi se vrnili glasovi, ki so jih izgubili v teku poljedelske stavke. Tudi je malo verjetno, da bi pridobili glasove srednjega sloja, čeprav se je del tega najbolj okoristil z odpravo davkov na višje plače. Vseeno predsednica bolj milo nastopa v svojih nagovorih, miri in vabi k enotnemu nastopu ob krizi. Prav nasproten položaj pa zavzema njen mož, bivši predsednik države in sedanji predsednik peronistič-ne stranke. Pretekli teden smo lahko zasledili kar nekaj grobih napadov na opozicijo, na časopisje in seveda, na njegovo najljubšo tarčo, podpredsednika Co-bosa. Z njim teče polemika od slavnega glasovanja v senatu glede davkov na izvoz soje. Je pa res, da Co-bos nastopa bolj kot vodja opozicije, kakor pa kot podpredsednik vlade. Tudi zunaj. Pretekli teden se je odvijalo zasedanje predsednikov zveze južnoameriških držav (Una-sur). Gotovo je bila gospodarska kriza najvažnejša snov obravnave. Imeli pa so namen tudi, da imenujejo novo vodstvo. Argentina je na mesto glavnega tajnika, ki naj dejansko vodi to povezavo, predlagala bivšega predsednika Nestorja Kirchnerja. Temu se je odločno uprl urugvaj-ski predsednik Tabare Vazquez, še vedno užaljen zaradi blokade mostu na reki Urugvaj ob gradnji papirnice. Jasno je dal vedeti, da če bodo glasovali za kandidaturo, bo proti Kirchnerju vložil svoj veto. Glasovanje so tako preložili do prihodnjega zasedanja, da se medtem stvari ugladijo. So pa opazovalci namignili, da je urugvajsko zadržanje prav prišlo še marsikateremu drugemu predsedniku, ki si ni upal javno nasprotovati, potihem pa se je bal, da bi Kirchner zasedel mesto, na katerem so bistveni pogoji umerjenost, uravnovešenost in sposobnost za dialog in diplomacijo. Teh lastnosti bivši predsednik nima ravno v izobilju. Temna preteklost. Zadnji teden se je tudi n polemično vrnila polpretekla zgodovina. Sodna zbornica je odločila, naj se vrnejo na svobodo številni bivši oficirji, ki so obtoženi kršenja človekovih pravic med pro-tigverilsko vojno. Med njimi sta najbolj znana mornarja Astiz in Acosta. Vsaj nekoliko zgodovine: po povratku demokracije je potekalo sojenje številnih višjih in nižjih oficirjev, ki so biji obtoženi teh kršitev. Še za časa Alfonsina je bila večina oproščena zaradi zakonov (,,Punto final" in ,,Obe-diencia debida"), ki so opravičili postopanje, češ, da so dotični le izpolnjevali ukaze. Tako so bili sojeni in obsojeni le člani vojaških jut, in nato pomiloščeni. Po nastopu kirchnerizma so prej omenjene zakone razveljavili. Kršenje človekovih pravic da sodno ne zapade. Tako tečejo sedaj ponovno številni sodni postopki. Zbornica je menila, da ni opravičeno, da so omenjeni časniki še v zaporu, če po dveh letih postopka ni bila izrečena kazen; tako predvidevajo zakoni. Vlada, s predsednico na čelu, se je zgražala nad sodniki, češ, da ne postopajo hitro in pravilno. Vsa sodna inštitucija pa je metala krivdo na parlament, ki ni izglasoval zadevnih zakonov. Stvar bo gotovo prišla pred Vrhovno sodišče. Medtem pa je vlada že namignila, da bo sklicala izredno zasedanje parlamenta (smo v dobi letnih počitnic), da izglasujejo zakone, ki so potrebni, da bodo omenjeni bivši vojaki končno sojeni in obsojeni. O sojenju gverilcem seveda nihče ne govori. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKA VAS SREDNJEŠOLSKI TEČAJ Zaključek leta in pouka Za soboto, 15. novembra je Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka napovedal zaključno slavje. Zadnja leta je prišlo v običaj, da se delovanje naše srednješolske ustanove zaključi precej zgodaj. To se je izkazalo kot pozitivno, saj lahko dijaki potem lažje zaključujejo svoje študije na argentinskih šolah. Razgibano je bilo tisto popoldne v Slovenski hiši. Najprej so se dijaki zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato so skupaj s starši in profesorskim zborom odšli k sveti maši, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Med mašo je bilo ljudsko petje mladinskih cerkvenih pesmi ob spremljavi kitar. Petje so vodili letošnji petošolci, ki so tudi pripravili prošnje, brali psalm in obe berili. Po maši je sledila prireditev v dvorani škofa Rožmana, ki je bila popolnoma napolnjena z dijaki, starši in sorodniki. Točke programa je napovedoval profesor Tone Mizerit. Stoje smo sprejeli argentinsko, slo- vensko in papeško zastavo, ki so jih prinesli najboljši dijaki lanskega leta. Zapeli smo obe himni. Napovedovalec je pozdravil vse navzoče, posebej še povabljene goste, med katerimi je bil veleposlanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod z gospo, ter predsednica krovnega društva Zedinjena Slovenija, gospa Alenka Jenko Godec. Spregovorila je nato ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Pozdravila je starše in dijake, podala poročilo o dovršenem letu ter nanizala nekaj misli ob delovanju tečaja. Posebej je ravnateljica nagovorila petošolce in se od njih poslovila v imenu profesorjev in tečaja. Najboljši dijaki so prejeli knjižni dar, ki so jim ga izročili njihovi razredniki. Nagrajenci so bili sledeči: 1 letnik oddelek A Matjaž Rožanec; 1 letnik oddelek B Barbara Kržišnik; 2 letnik Lučka Ayerbe Rant; 3 letnik Marjana Uštar Bergant; 4 letnik Nataša Qualizza in Tatjana Rožanec; ter 5 letnik Nadja Miklič. Tradicija je že na tečaju, da prejme posebno odlikovanje tudi dijak, z najboljšim povprečjem skozi vseh pet letnikov. Letos se je zgodilo prvič v zgodovini tečaja, da sta dve dijakinji imeli do stotinke isto povprečje in sicer Nadja Miklič in Erika Omahna. Obe sta prejeli spominski medalji. Sledil je obred predaje zastav. Na Srednješolskem tečaju želimo vzgajati naše dijake na temelju osnovnih vrednot zvestobe, spoštovanja in ljubezni, katere simbolično predstavljajo prisotne tri zastave: papeška nam pomeni zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi; argentinska nam pomeni spoštovanje do te dežele pod južnim križem; slovenska pa ljubezen do dežele naših korenin. Zastave so letošnji zastavonoše predali tečaju v osebi ravnateljice, ki jih je potem izročila najboljšim dijakom letošnjih letnikov: dijakinja 2. letnika, Lučka Ayerbe Rant je prejela papeško zastavo; dijakinja 3. letnika Marjana Uštar Bergant argentinsko zastavo; dijakinji 4. letnika Nataša Qualizza in Tatjana Rožanec pa sta prejeli slovensko zastavo. Z močnim aplavzom so prisotni nagradili zastavonoše za leto 2008. Dijaki V. letnika so nato prejeli spričeva- la in diplome, ki sta jih izročila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in razredničarka prof. Metka Mizerit ter gospa Alenka Jenko Godec. V imenu abiturientov sta spregovorili Nadja Miklič in Erika Omahna. Zahvalila sta se staršem, ki jih spremljajo na življenjski poti in profesorjem, ki so jih učili pet let na tečaju. Sledili so nastopi dijakov. Najprej so dijaki obeh prvih letnikov, pod vodstvom profesorice Nevenke Godec Zupanc, predstavili dve poeziji: Kačarjevo ,,Ne čakaj pomladi" in Kunčičevo ,,Na dedovih kolenih". Dijaki drugega letnika so v besedi, glasbi in plesu predstavili etnografsko razstavo (ki je potekala v veži pred dvorano). Letošnji almanah je predstavila profesorica in razredničarka petega letnika, prof. Metka Mizerit, nakar so abiturienti razdelili almanah med goste in profesorje. Za konec pa so nam letošnji abiturienti, iz programa^ potovanja RASTi po Sloveniji, deklamirali Železno cesto in res dovršena in dinamično zaplesali rezijanko. Vsako leto je humoristična točka programa predaja ,,ključa modrosti". Tudi letos je to povzročilo kar nekaj smeha in veselja. V veliko veselje odhajajočih petošolcev je napovedovalec nato razglasil počitniško nalogo za vse ostale dijake. Za konec smo zapeli našo himno „Slovenija v svetu". Že prej smo omenili etnografsko razstavo pred dvorano. Bila je nekaj posebnega. Slovenske pokrajine so bile predstavljene v sliki, nošah in obrti. Večkrat je profesorica etnografije Mirjam Oblak priredila podobne razstave. Letošnja je bila gotovo višek teh prizadevanj, ob izrednem sodelovanju vseh dijakov drugega letnika, ki so, v tipičnih krajevnih nošah, obiskovalcem tudi razlagali posebnosti posameznih pokrajin. Zaključili smo leto, še eno v že dolgi zgodovini tečaja, ki se naglo bliža pol stoletju obstoja. Počitnice so potrebne vsem, dijakom in (morda še bolj) profesorjem. Nasvidenje torej prihodnje leto! t. m. Zaključek Baragove šole Leto je zopet okoli in 8. december je bil tu! Ko je zvonilo smo bili že postavljeni v vrsti in v lepi procesiji šli do naše cerkve Marije Kraljice. Spredaj sta bili zastavi v rokah osmošolcev, nato ostali otroci, učiteljice in tudi starši. Maševal je g. Pavle Novak in z njim smo se spominjali ^lepih in tudi težkih trenutkov tega leta. Želel nam je, da bi se v lepem vzdušju pripravili na božič. Tako, da se bo v naših srcih res rodil Jezus. Ko smo se vrnili v dvorano Hladnikove-ga doma so se otroci hitro pripravili za nastop. Ko je vsak že sedel na svoje mesto smo sprejeli v dvorani argentinsko in slovensko zastavo, nato pa zapeli himni. Prišel je čas slovesa in na oder sta bila klicana osmošolca: Benegas Agostina in Cukjati Andrej. Prejela sta v dar kot spomin osnovne šole iz rok njune učiteljice ge. Liljane Zidar Brulc slovenski šopek in knjigo. Občutno sta recitirala Gregorčičevo pesem: ,,V srce si glej!" Povedala sta prav lepo, kako oseba raste tudi po srcu in kako spodbujati vse, kar je dobrega v naših srcih. Ko sta končala, ju je voditeljica, ga. Lucijana Servin Čeč poslovila v imenu šole, z željo, da bi ostala vedno pridna učenca, dobri osebi in bi kot do sedaj vztrajala v učenju in v slovenski kulturi! Formalnega dela je bilo konec in pričel se je nastop. Letos smo učiteljice izbrale nekaj takega, kar bi nas res ganilo; resno snov, da bi otroci spoznali nekaj življenja drugih otrok, ki imajo različne potrebe, drugi način življenja. Pregledali smo otroške pravice, ki jih je prav lepo opisala gdč. Rotija Grbec. Razlagala je o pravicah otrok in odraslih, in o razlikah med ljudmi. Otroci so bili na odru kot zastopniki raznih držav. Bili so Japonci, Mehikanci, Indijanci, Slovenci, Američani, Arabci, Havajke, argentinski Gavči, in mnogo drugih. Začeli so peti „Skupaj lažje raste-mo": ... pridi, podaj roko ... nasmeh je treba podariti ... Slišal se je zopet glas napovedovalke, kako so leta 1989 države v okviru OZN poskrbele za te otroke in prvič pomislile nanje, na vse otroke sveta! Oh, kako lepo bi bilo, da bi vsi otroci na zemlji bili nasmejani in živeli dostojno otroštvo. Vrstile so se pravice: do imena in državljanstva, do družine, do svojega mnenja in izražanja; pravice do igre in prijateljev, do nenasilnega ravnanja, do zdravja, do izobrazbe in do posebne skrbi za otroke invalide. Vsaki pravici so otroci dodali primerne besede ali poezijo. Za konec je sledila tudi razlaga, da pravice tudi prinašajo dolžnosti. Nekatere dolžnosti ne spoštujemo radi, a jih je treba, da bo naš svet vedno boljši! Otroci so tudi izrazili nekatere želje in prošnje odraslim. Nato sta zopet pred otrokom stopili učiteljici petja ge. Anči Koprivnikar Rozina in Monika Urbanija Koprivnikar, da bi zapeli „Poglejte nam v oči" in s to pesmijo ter sliko vsakega otroka naše šole se je zaključil program. Ko so otroci stopili z odra je ga. Marija Koprivnikar, predsednica odbora staršev, poklicala učiteljice in učitelje. Vsak je prejel šopek rož in iskreno zahvalo za delo in dobro voljo! Zdaj je moral vsak učenec k svoji učiteljici po spričevalo in še kakšno sladkarijo. Med zakusko smo si tudi lahko ogledali ročna dela naših otrok. Na letališču so bili hangarji in v njih letala, Tudi so bile pripravljene omarice z ogrlicami in škatlicami, ki so jih okrasile deklice. Seveda niso manjkale jaslice in pod milim nebom so viseli angelčki, ki so jih naredili otroci. Vso to razstavo sta pripravila Boris Rot in Ga. Helena Cerar Rot. No, seveda zdaj pa po vsej pravici: Vesele počitnice! LvS Sklep v Jegličevi šoli ABC po slovensko" Ko v obdobju prvih 60 let našega bivanja v tukajšnji deželi pregledujemo obstoj in uspeh slovenskih šol, ne moremo mimo prve med njimi, Jeg-ličeve šole v Slovenski hiši, ki obstaja že od leta 1949. Razlika z današnjo ,,Jegličevo šolo ABC po slovensko" je v tem, da je po svojem 43 letnem rednem delovanju vzbrstela v letu 1992 v novo rast s poganjkom za otroke jezikovno mešanih zakonov, kar je posledica bivanja v tukajšnjih življenjskih okoliščinah. Tako leto po osamosvojitvi Slovenije tej šoli v zdomstvu štejemo - poleg prvotne - novo starostno dobo. Učiteljstvo je po zgledu poučevanja ,,druge-ga" jezika osnovalo program, ki ga izvaja v vseh razredih te osnovne šole od 3. do 12. leta. Letos je na šoli poučevalo v okviru Šolskega odseka Zedinje-ne Slovenije devet učnih moči pod vodstvom ravnateljice prof. Pavle Grbec. V prepričanju, da je izgovorjena slovenska beseda najbolj viden uspeh učenja in ga razgibano odrsko uprizarjanje znatno poživi, so tudi letos učeni na sklepni prireditvi 6. decembra nastopili s spevoigro ,,Maček Muri". Sodelovanje učiteljstva, staršev in otrok je uspelo. Z občudovanjem smo sprejeli dejstvo, da je mogoče v štiriurnem pouku na teden doseči tako zadovoljivo izvajanje. Razume se, da je bil celotni program izveden v slovenščini; od državne himne, molitve, pozdravov, igrice, razdelitev spričeval in šolskih izdelkov, zahvale učiteljstva in staršev - do skupne pesmi. Tudi pogoščeni smo bili po slovensko in si med tem izrazili božična in novoletna voščila ter želje za bodočnost. Jegličeva šola ,,ABC po slovensko" z optimizmom stopa proti novemu šolskemu letu 2009. M. B. SAN MARTIN SKA Počivajta v miru! Srečanje z mag. Klemenom Žumrom Naši slovenski domovi, ustanove in organizacije praznujejo pomembne obletnice. V San Martinu smo avgusta slovesno obhajali 60-letnico prve slovenske maše in čez dve leti bo v domu nadvse praznično ob 50-letnici njegove ustanovitve. Visoko starost pa dosegajo prav tisti, ki so naše slovenske domove ustanovili, v njih požrtvovalno delali in vanje redno zahajali vse do konca. Mladostni pri svojih osemdesetih, petinosemdesetih ali skoraj devetdesetih, so nam prav ti člani in članice za zgled vztrajnosti. A počasi nas zapuščajo. Kako hudo nam je, ko nam po telefonu sporočijo, da je ta ali oni umrl. Konec novembra smo se v istem tednu poslovili od dveh ustanovnih članov doma. Umrla sta g. Anton Pavlič (24. novembra) in g. Janez Dimnik (27. novembra). Ob njunih krstah smo molili in peli za večni pokoj njunih duš. Poslednjo zahvalo jima je dom izkazal s cvetjem in poslovilnimi besedami, ki jih je izrekel inž. Tone Podržaj. t ANTON PAVLIČ „Rodil se je pred 85. [eti v Buči pri Kozi na Štajerskem. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko in poslan v Afriko. Nato je preživel še dobo na jugoslovanski vojaški ladji, dokler se ni izkrcal v Italiji in tam tudi preživel taboriščna leta. 48. leta je prišel v Argentino in kmalu začel s pleskarstvom. S časom si je ustvaril lepo družino. Bil je velik ljubitelj šaha. Njegova prvotna zamisel šahovskega doma se je kmalu spremenila v Slovenski dom. Navdušil je peščico prijateljev in s skupnimi močmi postavil temelje tega našega doma. Gospod Pavlič, v tem domu se danes začasno poslavljamo od vas. Ne bomo na vas pozabili. Vedno ste poudarjali slovenstvo. Barve slovenske zastave so bile prisotne na vseh scenah, ki ste jih mojstrsko pripravili za naše prireditve. Do zadnjega, še ko vas je mučila huda bolezen, ste prihajali v dom. Radi ste srečevali prijatelje in igrali kakšno partijo šaha. G. Pavlič, pogrešali bomo vašo preudarnost in vnemo v debatah, vaš zveneči nasmeh in živahne kretnje, vaše pogoste pohvale in komplimente. Zahvaljujemo se vam za vaš zgled slovenstva in obljubimo, da se bomo trudili, da bo ta naš dom še dolgo živel. Danes odhajate po večno plačilo. Bili ste do konca zaveden Slovenec, zaveden Štajerc in zaveden Sanmartinčan." t JANEZ DIMNIK „Danes se poslavljamo od dolgoletnega člana Slovenskega doma v San Martinu. G. Janez ni bil pasiven član, ampak vedno aktiven. Še posebno v prvih letih je zasedal mesta v odborih in domu celo predsedoval. Poleg skrbi in garanja v svojem podjetju ter odgovornosti za veliko družino, je še vedno imel čas za dom. Bil je mož redkih a tehtnih besed, vedno optimist, s prefinjenim smislom za humor. Vsako nedeljo je prihajal k slovenski maši in je ni opustil, dokler je bil še pri telesni moči. Po maši se je rad zadržal v domu in pri zajtrku pokramljal s prijatelji. G. Janez, ostali nam boste v spominu kot zaveden Slovenec, globoko veren človek, poštenjak in dobrotnik. Vaš zgled nas bo vedno spremljal pri ohranjevanju življenja v domu, za katerega ste vi toliko žrtvovali. Hvala vam!" V naših slovenskih domovih se vrstijo dnevi veselja in oni žalovanja. Vsa sanmar-tinska družina izreka iskreno sožalje vsem domačim in jim želi, naj jih Dete v jaslih duhovno okrepi in potolaži. Sanmartinski lipi ZA DRUŽINSKI UŽITEK Praznični jedilnik (za osem - deset oseb) Zveza slovenskih mater in žena nam je za to posebno številko poskrbela izviren jedilnik, ki ga objavljamo za vse naše družine. Dober tek in vesele praznike! SIROV PUDING (kot predjed) Sestavine: 200 gr. surove šunke (ne pretenko narezane); 200 gr. naribanega sira (sardo); 300 gr. naribanega sira (raggianito); 8 stepenih jajc; 350 gr. smetane. Priprava: šunko narežemo na kocke in jo malo prepražimo. Vse te primesi zmešamo in damo v en sam večji model ali pa v več manjših modelčkov. Nato pokrijemo z aluminijastim papirjem in kuhamo v sopari. Ko je skuhano, počakamo, da se ohladi, potem pa spravimo v hladilnik in tam pustimo nekaj ur. Priprava gorčične omake: 400 gr. majoneze; 400 gr belega sira (Casancrem); velika žlica gorčice (diyon); sol (po okusu). Ko puding serviramo, ga okrasimo z gorčično omako in surovo šunko. NADEVAN PURAN (kot glavna jed) Nadev: pet rezin opečenega kruha, narezanega na kocke; 250 gr. klobase iz prašičjega mesa; črn poper, žlica nasekanega peteršilja in žlička paprike. Priprava: če kupimo puran znamke V četrtek, 30 oktobra se je zbrala v sejni dvorani Slovenske kulturne akcije skupina naših članov ob obisku mag. Klemena Žumra. Razgovor je potekal v prijetnem prijateljskem vzdušju. Nekaj dni prej smo podarili obiskovalcu Zbornik SKA, ki je izšel ob petdesetletnici naše organizacije. Obiskovalec je prišel na ta večer že osveščen o naši zgodovini in delovanju, tako da ni bilo potrebno ga seznaniti o našem delu in ciljih. Po pozdravnih besedah ge. predsednice je mag. Žumer na prošnjo zbranih podal svoj življenjepis. Žumrova biografija je zanimiva. Predvsem je poudaril okoliščine, v katerih odraščajo mlajše slovenske generacije in težave in izzivi, s katerimi se srečujejo. Že kar po nekaj minutah smo lahko ugotovili, da je mag. Žumer kljub svoje mladosti (star je le 28 let) izredno razgledana in svetovljanska oseba. Ima talente in sposobnosti, da upravičeno zaseda funkcije, ki jih ima. Da omenimo samo nekatere: je podpredsednik NSi za Slovence po svetu, je svetovalec pri ELS-ED v Evropskem parlamentu (to je Svetovalec pri Evropski ljudski stranki-evropskih demokratih, največji politični skupini), svetovalec za mednarodne in ekonomske zadeve. Po poklicu je ekonomist a hkrati se zanima za humanistične vede od literature do gledališča. Od mnogih predstavništvih, ki jih je že imel je zanimivo, da je bil v letih 1996 -1998 izvoljen za prvega predsednika dijaške skupnosti Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, kjer je dokončal srednjo izobrazbo. Iz podanega življenjepisa nam je govornik razložil, da je živel osemnajst let v Sloveniji, štiri leta v Kanadi, dve leti v Veliki Britaniji, dve leti v Belgiji, šest mesecev v Franciji in en mesec v Mehiki. Mag. Žumer nam je z lahkoto posredoval lik Slovenca nove generacije, za katerega je izobraževanje in vzgoja v najbolj bistvenem pomenu izredne važnosti. Istočasno pa nam je približal podobo človeka, ki mu je prihodnost Slovenije pri srcu prav tako kot zasledovanje najbolj perečih vprašanj sodobne evropske družbe in človeštva. Mag. Klemen Žumer se je ob svojem obisku Slovencev v Argentini srečal z večino naših ustanov in organizacij, predvsem pa je iskal stike z novimi generacijami, da vidijo, kaj lahko naredijo skupnega za izboljšanje medsebojnih stikov glede osebne rasti in prihodnosti Slovenije. Pri Slovenski kulturni akciji se je pa tematika osredotočila na druga področja. V sami predstavitvi, je govornik razodel, da je ena izmed temeljnih postavk za razvoj in napredek Slovenije preobrazba družbe. Ta naj ne bi imela pravega zgodovinskega izhoda, če se bo družba še vnaprej ogibala razčiščevanju preteklosti in še vedno vztrajala v nedemokratični drži mišljenja, ki še vedno ponavlja stare klišeje in je nesposobna kritičnega presojanja dogodkov. Analize obiskovalca so bile zelo zanimive s stališča sociološke stvarnosti slovenske moderne družbe. Pozval je k čim večjim osebnim stikom s Slovenci, ki so živeli v svobodi, medtem ko je doma vladala diktatura. Pol stoletja slovenske zgodovine v nesvobodi, kjer je bilo drugačno mišljenje kaznovano, je zapustilo sledove, katerih se ne morejo iznebiti niti cerkveni krogi. Predavatelj je ocenil, da visoko število mladih sodeluje na verskih srečanjih, dobrodelnih akcijah, cerkvenih dejavnostih, ko pa pride na dan beseda o udejstvovanju v javnem življenju, se temu izognejo. Praktično so jim bivši politični voditelji zapečatili v podzavest, da je vera samo za v cerkev, v javnem življenju bodo pa delovali drugi - nekristjani. Govornik je s konkretnimi dejanji, ki so se vršili na primer v zadnji predvolilni kampanji v Sloveniji, pokazal, kako javni mediji obveščanja gospodarsko in ideološko še vedno, skoraj monopolizirani v rokah bivših voditeljev, obvladajo slovensko javno življenje. Izvajanja so potekala kot razgovor, kjer smo stavili marsikatera vprašanja, na katera je z lahkoto in podkovano odgovarjal, istočasno pa se je zanimal za osebne življenjske izkušnje prisotnih. Žumrov pogled na slovensko sodobnost je bister in realističen, vse skozi pa je iz njegovih besed sejal optimizem in veliko zaupanje v prenovitev in državljansko zrelost bodočih generacij, ki zavestno ali podzavestno iščejo ideale, za katere naj bi se splačalo živeti. Tisti, ki smo se srečali z mag. Žumrom ta večer, smo z navdušenjem, veseljem in novim zagonom odhajali domov. KC Sadia, pride ta že osoljen in popopran in ima vdelan termometer, s katerim nam naznani, da je meso že pečeno. V drugih primerih pa je treba seveda purana osoliti in popoprati. Pripravljeni nadev zmešamo in z njim napolnimo purana. Potem ga namažemo s čajnim maslom (manteca), obložimo s prekajeno slanino (panceta) in pokrijemo z aluminijastim papirjem. Med peko ga vsakih 30 minut polijemo z belim vinom in sokom, ki se izceja iz purana. Purana je treba peči počasi z ne premočno vročino, tako da za vsak kilogram puranove teže porabimo po eno uro. Kakih deset minut pred koncem peke odstranimo aluminijasti papir, da v bolj vroči pečici puran lepo zarumeni. Priprava omake: 300 gr. belega sira; 500 gr. majoneze; 120 gr olupljenih in prepraženih ter grobo nasekanih mandel-jev; sol in poper in velika žlica viskija. BRESKOV MOUSSE (kot posladek) Sestavine: ena konzerva vloženih breskev; štirje beljaki; 200 gr. sladkorja; 7 gr. želatine; velika žlica limoninega soka; 300 gr. smetane in tri velike žlice jajčnega likerja. Priprava: breskve v mešalniku pretlačimo skupaj z limoninim sokom. Beljake in sladkor segrejemo, potem pa stepamo toliko časa, da se napravi trd sneg. Tej zmesi GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA Življenju reči - da! To je isto, kot Bogu reči da. On je lastnik življenja in On je dal peto božjo zapoved - ne ubijaj. Človek bi moral Bogu reči ,,da" povsod in v vsem, če hoče, da obstoja razmerje Očeta do Sina. V nasprotnem pa človek to razmerje pretrga. Pred oči nam pride tisti pojav, ko hudobni duh stopi pred Boga in mu reče: ne bom ti služil. Isto se zgodi na drug način, ko starši odločijo, da se bo njih otrok rodil ali ne. In ga odpravijo. To je en način uboja človeka, in upor Bogu. Ne bom dodamo želatino, ki smo jo prepojili v mrzli vodi in potem segreli do 60°C. Posebej stolčemo smetano in vse skupaj pomešamo ter ohlajamo (v hladilniku) najmanj štiri ure. Mousse serviramo tako, da z njim napolnimo ustrezne čaše (copas), jih okrasimo s strjeno smetano in z jagodami, narezanimi v kocke, ter potresenimi s sladkorjem. Recept Polone Havelka izvrševal božje volje. Življenje pa je božji dar in s temi darovi ni pametno jih zavračati in še manj, da bi ubijali tisto, česar nismo lastniki. Ne smemo si prilaščati tisto, kar ni naše. Naj bodo izgovori še tako prepričljivi, nikdar ne smemo storiti tistega, kar je zlo v samem sebi. In uboj nerojenega otroka je storjeno to zlo. Vsak človek ima pravico do obrambe življenja in do njegovih stvari. Še ne rojen otrok je človek, ki se še razvija. Ima pa iste pravice, z razliko, da se ne more braniti, ker pri tem načinu uboja ima in velja zakon močnejšega. Tako kot obtožujemo tiste, ki so odgovorni za poboj več kot 12 tisoč slovenskih žrtev, enako so krivi smrti vsi tisti, ki na različne načine sodelujejo pri uboju nerojenega otroka. Tako oni kot ti niso imeli in nimajo možnosti do lastne obrambe. Nihče nima pravice posegati v božje načrte, jih spreminjati ali se jim celo upirati in delati proti. Res je, da Bog odpusti, enako tudi človek, nikdar pa narava, ki se pa v tem slučaju po svoje maščuje. Zato recimo ,,da" vsakemu življenju. Z Bogom bomo sodelovali, narod ohranili in vsemu človeštvu od svojega doprinesli. MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HISO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO VINCENCIJEVA KONFERENCA Za božične praznike naj ljubezen sv. Družine objame tudi naše ^^Byjlh^ družine tukaj, doma in po širnem svetu! Njej priporočimo vse dni v prihodnjem letu! Zveza slovenskih mater in žena Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z mislostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2009 Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča SLOVENSKI DOM CARAPACHAY zeli vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto. „Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!" Sanmartinski odbor vošči vsem vesele božične praznike in obilo sreče v letu 2009! V tihi noči se je odprlo nebo razsvetlile so se zemeljske širjave, Odrešenik prišel je v jasli in nam mir, ljubezen podaril! Vsem članom, prijateljem in dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih blagoslova, v letu 2009 pa obilo uspehov, zdravja in sreče SLOMŠkOV dom Pričakujemo Vas pri božični sv. maši in zajtrku. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU želi vsem slovenskim državljanom, njihovim potomcem ter družinam in prijateljem razveseljujoče božične praznike in polno sreče, vzajemnosti in upanja novo leto 2009. Avguštin VIVOD - veleposlanik Mladini ter vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene božične praznike Mladinski organizaciji SDO-SFZ Društvo Slovenska vas želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel Božič in srečno Novo leto! Društvo Slovenska Pristava želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2009 Naj betlehemsko Dete podeli Vam in Vašim družinam obilo blagoslova, zdravja in božjega miru. Naj bo Novo leto polno radosti in veselja ter skupnega prizadevanja za svetlo prihodnost. Z najboljšimi željami Odbor Našega doma San Justo Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni 25. decembra k slovenski sveti maši v sanhuški stolnici nato v Naš dom na žive jaslice in skupni zajtrk. Srečne ter blagoslovljene božične praznike vam želi JAKOS Vesele hn)žične praznike in srečno novo letci ?CK]9 vam žel^ Daniel AlpnD Gabrdja - ServNcio Tecnlco y M^nteniiniento d? PC. - Verta de equipos nuBvos e insumos. ' Rädäs lnal^inbrlcää. - Redes Domesticas Av. MnijiO Quennis-^^irns. Tel: J-'/'B'l-^CieB :;:iK a» P^ii: Želi vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto! Pueyrredon 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 / 15-6307-4883 / e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar Milosti polne božične praznike in vso srečo v letu 2009 želi Fabricacion de biofertilizantes para la agricultura CKC LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A. Adm. de ventas: Carlos Calvo 2145 - 12° Piso "F" / C1230AAG, Ciudad de Buenos Aires Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovacion tecnologica, INTA, Castelar. TURISMO BLED želi vsem rojakom blagoslovljen Božič in uspešno novo leto Hipolito Yrigoyen 2682, San Justo - Tel.: 4441-1265 ANI RODE želi vsem rojakom v Argentini in po svetu blagoslovljen božič in mnogo uspehov v novem letu 2009 in sporoča, da po naročilu nudi drobno pecivo, torte, potice in kremine rezine Tel.: 4655-4422 Noč božična, sveta noč! Milosti polne Božične praznike in obilo Božjega Blagoslova v novem letu 2009 Želi vsem slovenskim rojakom Potovalna agencija B. Viaje 846, Moron. - Tel. 4628-9490 - aeroestacion@overtravel.com.ar poln« txj2i£ne pr^nhe In EreCno novo lato aelirno iVlürfa Luqj Gatvenia OrUiiiJO i! i ^ iiuiern ' sijun^aino daje w ■''Trincfagn cdn leLa Call« iOerdre 5 y ? W\i incur Sanid Rijuj dE Calsrnudnlla. Caf[fatd. Mjü. TtLEru^- DW-A-m-r^-rm CELilURFJ ^Si.-lll-?-!^ Janša in Novakova Predsednik SDS Janez Janša in predsednica NSi Ljudmila Novak sta se pogovarjala o sodelovanju med obema strankama pri skupnih projektih. Kot sta ocenila, bodo svojevrsten izziv volitve v Evropski parlament junija 2009 ter lokalne volitve leto zatem, so sporočili iz SDS. Predsednica NSi je na srečanju predstavila cilje in vizijo glede prihodnjega razvoja stranke in poudarila, da bo stranka še naprej delovala na podlagi vrednot, ki so temelj strankinega programa in delovanja vse od ustanovitve. Janša pa je poudaril, da je NSi v slovenskem političnem prostoru pomemben dejavnik. Kljub temu, da je NSi v Sloveniji trenutno zunajparlamentarna stranka, sta sogovornika ocenila, da lahko s svojimi predlogi pomembno pripomore k oblikovanju razvojnih politik v Sloveniji. Strinjala sta se tudi, da je aktualno vprašanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško treba reševati ob soglasju vseh slovenskih političnih strank. Janša in Novakova sta se dogovorila tudi glede tvornega sodelovanja obeh strank pri skupnih projektih. Sodelovanje med SDS in NSi sicer dobro poteka tudi v Evropskem parlamentu, kjer imata stranki skupaj štiri od sedmih evropskih poslancev, ki delujejo v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov. Dobro sodelujejo tudi njune interesne organizacije: podmladka, ženska odbora ter seniorski organizaciji, so še sporočili iz SDS. Kultura zanima Prireditev, ki so jih 3. decembra v spomin na rojstvo Franceta Prešerna z dnevom odprtih vrat obeležili številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, se je udeležilo največ obiskovalcev doslej. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, si je 282 brezplačnih prireditev letos ogledalo 40.545 obiskovalcev, kar je dvakrat več kot leto poprej. Ministrstvo za kulturo je s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov začelo v Prešernovem letu 2000. Z leti se je ideja preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje Prešernovega rojstnega dne, so zapisali v sporočilu za javnost. Tudi letos so se na veseli dan kulture zvrstile številne brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice, svoja vrata pa je odprlo tudi ministrstvo samo. ,,Za Prešernov rojstni dan sta se tako na najlepši način združili dostopnost in želja ljudi po kulturi, zato bo ministrstvo s pobudo nadaljevalo," so še sporočili z ministrstva. Najboljši je Potter Ob koncu leta je največja slovenska založba Mladinska knjiga, ki ima pod svojim okriljem tudi Cankarjevo založbo, objavila seznam najbolj prodajanih knjig v iztekajočem se letu. V 11.000 izvodih je bil prodan zadnji, sedmi Harry Potter J.K. Rowling z naslovom Svetinje smrti. Potterju, ki že več let podira prodajne rekorde po vsem svetu, sledi Dojenčkov album z ilustracijami Jelke Reichmann; prodali so ga v 9000 izvodih, so sporočili iz Mladinske knjige. Na tretje mesto se s 5000 prodanimi izvodi uvršča ilustrirana enciklopedija Vesolje, tik za njo je uspešnica italijanskega novinarja in pisatelja Roberta Saviana Gomora. Darilnih knjižic v zbirki Draguljčki je bilo skupaj prodanih več kot 10.000 izvodov, ponatis romana Nekropola tržaškega pisatelja Borisa Pahorja pa v skoraj 4000 izvodih. Sledita knjigi Trubarjev album in Slovenija v pre-sežnikih, prodani ravno tako v nekaj manj kot 4000 izvodih. Obe uspešnici Khaleda Hosseinija Tek za zmajem in Tisoč veličastnih sonc so prodali v skoraj 3000 izvodih. Velik uspeh med bralci je požela tudi knjiga turškega avtorja Serdarja Özkana Izgubljena vrtnica, ki so jo prodali v nekaj manj kot 3000 izvodih. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI VEČ AKTIVNIH PREBIVALCEV Število aktivnih prebivalcev se je v oktobru letos zvišalo za 0,6 odstotka. Septembrska stopnja registrirane brezposelnosti se je zvišala za 0,3 odstotne točke na 6,6 odstotka, je sporočil statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti je deseti letošnji mesec med moškimi znašala 5,6 odstotka, med ženskami pa 7,9 odstotka. Med vsemi brezposelnimi je bilo 18,3 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 50,2 odstotka pa tistih, ki so bili brezposelni 12 mesecev ali več. ELEKTRONSKI OBRAZEC ZA DVE LETI Slovenski državljani in državljani vseh ostalih 33 držav članic programa visa waiver, ki za poslovne ali turistične obiske ZDA do 90 dni ne potrebujejo vizuma, bodo morali od 12. januarja pred potovanjem izpolniti elektronski obrazec za odobritev potovanja Esta. Odobritev potovanja bo veljavna dve leti, veljala pa bo za neomejeno število potovanj. PRVI VPLIVI KRIZE NA GOSPODARSTVO Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju bo močno vplivalo na gospodarsko rast v Sloveniji. Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos zabeležila 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oz. dve odstotni točki. Slovenska industrija je oktobra zabeležila nižje prihodke in manj novih naročil. Prihodek od prodaje je bil oktobra v primerjavi s septembrom nižji za 3,2 odstotka, vrednost novih naročil pa se je znižala za 21 odstotkov, v začasnih podatkih ugotavlja državni statistični urad. PO SVETU IZTEKEL JE ROK Člani palestinskega skrajnega gibanja Islamski džihad so z območja Gaze na izraelska mesta izstrelili najmanj deset raket, izraelske zračne sile pa so na napad odgovorile z obstreljevanjem. Izrael je ob tem dejal, da si želi ohraniti prekinitev ognja, ki se je pred nekaj dnevi iztekla, da pa je pripravljen tudi na vojaško posredovanje. OBAMOVA ZNANSTVENA EKIPA Novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama je jasno pokazal, da so podnebne spremembe in genetska raziskovanja med osrednjimi prednostnimi nalogami njegovega predsedovanja. Nakazal je prekinitev z Bushevo politiko globalnega segrevanja in je imenoval profesorja na ugledni harvardski univerzi Johna Holderna za direktorja urada za znanstveno in tehnološko politiko. POMOČ INDUSTRIJI Potem ko je ameriška vlada minuli teden napovedala več milijard dolarjev pomoči za avtomobilska proizvajalca General Motors in Chrysler, je pomoč za avtomobilsko industrijo napovedala tudi kanadska vlada. Podružnica General motors v Kanadi naj bi tako dobila kredit v višini do treh milijard kanadskih dolarjev, Chrysler pa naj bi dobil do milijarde kanadskih dolarjev vredno posojilo. V težavah zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva in posledičnega zmanjšanega povpraševanja se je znašel tudi ameriški proizvajalec računalniških trdih diskov Western Digital. V prihodnjih dneh nameravajo ukiniti 2 tisoč 500 delovnih mest, kar predstavlja pet odstotkov celotne delovne sile. TURČIJA ZA EU Turčija je v Bruslju odprla dve novi poglavji v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo: poglavje o prostem pretoku kapitala ter informacijski družbi in medijih. Zdaj ima odprtih deset od 35 pogajalskih poglavij. Povezava je Turčijo znova opozorila, da od Ankare pričakuje pospešeno uresničevanje reform. ALITALIA Rimsko tožilstvo domneva, da bi lahko bilo za propad največjega italijanskega letalskega prevoznika Alitalia odgovornih osem nekdanjih vodij podjetja. Predsedniki, upravitelji in generalni direktorji, ki so bili v obdobju od začetka leta 2000 do poletja 2007 na čelu Alitalie, so osumljeni poneverb in potrate denarja, kar naj bi podjetje pripeljalo v stečaj. Tožilstvo domnevne nepravilnosti pri vodenju družbe, ki je stečaj razglasila konec avgusta, preiskuje od septembra. BANGLADEŠ V Bangladešu je vlada po dveh letih odpravila izredne razmere. Leta 2006 so jih uvedli po več mesecih nasilnih protestov, ki so skoraj povsem ohromili državo. V medijih so ta korak pozdravili. Dnevnik Daily Stars je tako izpostavil, da so državi po dveh dolgih letih vrnili osnovne pravice. Po drugi stani so tamkajšnje oblasti okrepile varnostne ukrepe pred parlamentarnimi volitvami, ki so predvidene za 29. december. To bodo prve volitve v Bangladešu po sedmih letih. MISLI OB BOŽIČNEM VOŠČILU Pri vseh narodih je Božič najlepši družinski praznik. Kristusovega rojstva se spominjajo s svojimi lepimi običaji. Ti običaji so pri raznih narodih različni, vsem narodom je pa skupno, da se na božični večer zberejo po možnosti vsi člani družine in skupno proslave ta veliki praznik božje ljubezni. Otroci prihajajo od daleč k svojim staršem. Prinašajo jim darila, pa tudi starši ne pozabljajo na svoje otroke. Tudi Svobodna Slovenija je ena sama velika slovenska družina. V Argentini izhaja, obiskuje pa vsak teden rojake ne samo v tej deželi, ampak odhaja na dolgo pot v skoro vse predele sveta, kjer žive razkropljeni slovenski izseljenci. Vse jih povezuje in druži v veliko slovensko skupnost, ki misli in čuti slovensko in tudi v tujem okolju ohranja najsvetejša slovenska izročila. (...) BRALI SMO ... Dajali bomo odgovor Slovenski pisatelj Karel Mauser je zapisal: „Zapisano stoji v bukvah, da bomo dajali odgovor za vsako besedo. Dajali ga bomo tudi za domačo besedo, za svoj jezik. Dobrina je to, stoletja stara, po božji volji ohranjevana in Bog bo nekoč terjal odgovor tudi zanjo. Bog nam je ni dal za igračo. Dal nam jo je, da v njej izražamo svoja čustva in svoje misli. V tisoče jezikih se dvigajo prošnje in molitve k Bogu po vsem svetu. Ponosni moramo biti, da je med temi tisoči tudi naš jezik, naša beseda. Če hranimo po muzejih izkopanine raznih dob, stare vrče in stare meče, obdelane kamne in rimske amfore, če vse ohranimo in cenimo, kaj nismo dolžni še bolj hraniti in ceniti v svojih srcih svoje besede, ki ima za seboj že tisoče let in več". SLOVENCI V ARGENTINI Mladinski organizaciji SDO in SFZ na izletu Prav po želji izletnikov je vstalo jutro prvega poletnega dne v nedeljo 21. decembra. Kdor je količkaj okleval na predvečer, je bil zjutraj v hipu odločen. Točno ob pol osmih je bila kapela do zadnjega napolnjena s 170 slovenskimi dekleti in fanti, ki so ob mogočnem petju prisostvovali sv. maši, katero je daroval g. dr. Al. Starc. Vesela pesem je spremljala izletnike vso pot do Parque Pereyra, kjer so na čolnih, ob žogi in družabnih igrah preživeli zares lep dan v prosti naravi. Občni zbor slov. protikom. borcev dne 14. t. m. v Slov. hiši na R. Falconu v Bs. Airesu je bil združen s spominsko proslavo padlih borcev. V njihov spomin so vsi navzoči zapeli pesem ,,Naj čuje nas presveti Bog", pozdravne besede je spregovoril začasni predsednik g. Janez Kralj in se lepo spominjal padlih borcev. (...) Pri volitvah so bili izvoljeni naslednji: Starešina: g. Bogo Pregelj strokovni načelnik: g. Radivoj Rigler, njegova pomočnika gg. J. Potočar in M. Prelog, član nač. g. Danilo Havelka. Njegova pomočnika gg. S. Bitenc in B. Salzburger; gospod načelnik je g. Jože Jenko, njegova pomočnika gg. M. Zajc in V. Dolenc. Tiskovni referent g. Ivan Korošec, njegov pomočnik g. Albin Magister. Nadzorni načelnik g. Janez Kralj, njegova pomočnika gg. B. Urbančič in ing. T. Ma-tičič. Pri slučajnostih je bil določen za kronista g. Maks Loh. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Stanka Hrovat in njegove žene ge. Marije roj. Rupnik, se je rodila hčerka. Dne 21. dec. t. l. jo je krstil v župni cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia na ime Veronika Lucija g. poddirektor Jože Jurak. Za botra sta bila g. Jože Rupnik in ga. Ivanka Rupnik. Srečni družini naše čestitke. Svobodna Slovenija, 25. decembra 1958 - št. 52 RESUMEN DE ESTA EDICION FELICIDADES El ano 2008 va llegando a su fin. Para muchos es tiempo de balances, de tomarse un tiempo^ respirar profundo, para renovar energ^as y proponerse un 2009 lleno de buenas noticias. El semanario cumplio, nada mas y nada menos, que 60 anos de ininterrumpida publicacion. Con el correr de los anos ha cambiado su fisonom^a y se adecuo a los cambios que propuso el contexto, pero conservo la idea de ser una voz de los eslovenos en la Argentina. Imaginemos, como habra sido para nuestros abuelos y bisabuelos hace 60 anos^ un viaje en barco^ el atraco en el R^o de la Plata, lleno de esperanzas y dudas del porvenir^ un nuevo idioma que aprender^ una nueva forma de vida^ pero el mismo Dios y la Sant^sima Virgen acompanandolos en cada paso. ^Como habra sido la primera navidad en epoca estival? Sin nieve, claro esta. Pero tambien lejos de los suyos proximos o mas lejanos, que se quedaron en Eslovenia. La familia desmembrada, pero unida a traves del rezo y la oracion al Nino Dios que nacio en un pesebre de Belen, para dar esperanza a los hombres. En aquel mes de diciembre no habra habido regalos costo-sos para los ninos^ pero, sabemos, que ese no es el verdadero esp^ritu de las fiestas. Veamos el mismo mes, pero en este ano: corridas para comprar regalos, menus exquisitos para preparar, brindis con amigos y companeros para despedir el ano, la Misa de Gallo, la eucarist^a del 25 y el desayuno en los centros, el pesebre viviente, los buenos augurios, los abrazos, las llamadas. Luego llegara el turno de despedir el ano que termina y recibir al nuevo^ preparar los zapatitos para los Reyes Magos. Todo esto y mucho mas, nos espera en las siguientes dos semanas, en las que, no habr^a que olvidar destacar el valor religioso de las fechas. Por eso, que en estas fiestas resuene en todos los hogares el himno de Nochebuena, de paz y amor en los corazones de cada uno. A todos los lectores del semanario les enviamos nuestros mas calurosos saludos en esta Navidad y el deseo de que Jesus los acompane con su bendicion, y su amor los gu^e en el camino de la vida. En este ano que llega a su fin, queremos agradecer a todos quienes hacen posible que Eslovenia Libre llegue a las casas de la comunidad eslovena en la Argentina. A todos aquel-los, que con su trabajo y esfuerzo colaboran para que semana tras semana podamos conocer algunas de las actividades que se desarrollan en los distintos centros eslovenos. En el ano nuevo esperamos que continuen acompanandonos como hasta ahora. jMuchas felicida-des! Nos volvemos a encontrar el proximo 7 de enero de 2009. FIN DE ANO El "Srednješolski tečaj" finalize sus clases el 15 de noviembre con una misa en agradecimiento y el acto. Se destacaron a los mejores alumnos de cada ano y hubo 2 alumnas que promediando los 5 anos de estudio tuvieron el mejor promedio: Nadja Miklič y Mikaela Omahna. El 6 de diciembre fue el turno del "ABC po slovensko" de despedir el ano escolar. Lo hicieron con la obra "Maček Muri". El 8 del corriente fue el acto en Baragova šola, de Lanus. Luego de la misa, en el salon del centro, los alumnos presentaron algunos de los Derechos del nino. Del curso se egresaron dos chicos. En todos los cursos hubo entrega de boletines. (Pag. 3) DESCANSEN EN PAZ Los centros eslovenos y otras organizaciones de los eslovenos en la Argentina celebran sus altos aniversarios en estos tiempos. Tambien quienes fundaron los centros y trabajaron muy duro para construirlos, alcanzan una edad cercana a los 80 o 90 anos. Estos hombres y mujeres continuan siendo en la colectividad el ejemplo de la perseverancia y de lo que se puede lograr sin recursos extraordinarios pero con buena voluntad y fe inquebranta-ble. Poco a poco, estos ejemplos de esfuerzo, nos van dejando. En la ultima semana del mes de noviembre se despidieron Anton Pavlič y Janez Dimnik. Los amigos del centro de San Mart^n los despidieron con flores y una resena de su vida. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Vladimir Kos, Helena Klemenc, Nadislava Laharnar, Cilka Vombergar Lipar, Lucijana Servin Čeč, Marjana Batagelj, Marko Vombergar, Vera Breznikar Podržaj, Katica Cukjati in Polona Havelka. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O