Isluji vsak dan ijutnj rairen ▼ ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna številka Din 1*—, na 16 straneh Din I—v mesečna naročnina Din 20—, zn tujino Din 30'—* Uredniltvo v Ljnbljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredniitva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoril.
Uprava
V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
St. 126
Ljubljana, nedelja, dne 26. oktobra 1930
Leto L
Zadnja pot žrtev največje rudniške nesreče
Nad 150.000 ljudi jih je spremilo na njihovi zadnji podi ob zvonenju vseh zvonov na Pruskem - Naša in francoska vlada zastopani pri pogrebu - Rešeni rudarji za krstami svojih nesrečnih tovarišev -Nepopisni prizori - Komunistična demonstracija med pogrebom
Alsdorf pri Aachenu, 25. oktobra, d. Da-nos dopoldne se je vršil na zelo svečan način pogreb vseh žrtev rudniške katastrofe. Pogrebne svečanosti, kakršnih je le redkokdaj v Nemčiji in tudi drugod, eo se pričele ob 9. dopoldne ter so trajale do 4. popoldne. Ob 9. dopoldne so se zbrali pred mrtvaško dvorano zastopniki vlade, zastopniki lokalnih oblasti, zastopniki francoske in jugoslovanske vlade ter člani vseh delavskih organizacij in korporacij. Krste, v katere so bile položene artve rimskokatoliškega veroiz-povedanja, je blagoslovil pomožni škof iz Aachna, protestante pastor in žrtve židovske veroizpovedi rabinec.
Ob 9.30 dopoldne so še pričeli po končanih cerkvenih molitvah govori. Delovni minister St6gerwald je izročil sorodnikom žrtev sožalje državnega predsednika in državne vlade ter je obenem tudi izrekel sožalje v imenu zastopnikov francoske in jugoslovanske vlade, ki so se udeležili pogreba. Pruski trgovinski minister Schredber je v svojem govoru posebno poudarjal, da
bo pruska vlada ukrenila vse potrebne in najstrožje odredbe, da se natančno doženejo vzroki te v Nemčiji naj večje rudniške katastrofe in da bo vlada poskrbela za to, da se v bSuOče ne bodo primerile slične katastrofe. Lep ganljiv govor je imel zastopnik rudarskih organizacij, ki je v svojem govoru poudarjal zahtevo, da se mora čim bolj poostriti socijalna in tehnična zaščita rudarskega stanu.
Po končanih sožalnih govorih se je formiral veličasten žalni sprevod. Na čelu »prevoda je šla duhovščina z vso asistenco, nato pa velika rudarska godba, katere kapelnik je postal tudi žrtev katastrofe. Z mrtvaškega odra so dvignili 262 krst; ki so jih položili na pogrebne vozove. Za krstami so najprej korakali sorodniki, nato zastopniki državnih oblasti in raznih korporaoij, rešeni rudarji in ostalo prebivalstvo. Po ulicah, koder se je pomikal žalni sprevod, je tvorila žalni špalir nepregledna tisoč- in tisočglava množica. Žalni sprevod je korakal na novozgrajeno pokopališče, ki bo na-
haja v bližini lepega gozda. Posamezne jame so bile izkopane v dolžini 69 m V štirih vrstah. Pri vsaki jami je bilo postavljeno ime dotične žrtve, le pri 50 jamah ni bilo nikakega imena, ker teh žrtev niso mogli še identificirati.
Ko se je žalni sprevod pomikal po ulicah in cestah, so se odigravali nepopisljivi in pretresljivi prizori.
Po vsem Pruskem in v Berlinu so za časn pogreba povsod zvonili zvonovi v znak žalovanja za žrtvami rudniške katastrofe.
Wolfov korespondenčni biro napolofioi-jelno javlja, da se je pogreba v Allsdorfu udeležilo do 150.000 ljudi, ki so deloma korakali v sprevodu ali pa tvorili po ulicah žalni špalir.
Alsdorf, 25. oktobra, d. Dopoldne se je vršila žalna seja občinskega sveta. Med žalnim sprevodom so skušali prirediti komunisti posebne demonstracije. Skupina okoli več sto komunistov je priredila poseben obhod po mestu, komunistična godba je igrala komunistične pesmi, a komunisti so
Francija bo kos težkočam sedanjega položaja
Pomemben ilanek pariškega »Tempsa« o nevarnosti od tirani Italije in Nemčije -»Kljub vsem oblakom na obzorju: proč z vznemirjenjem duhov, proč s paniko!«
Pariz, 25. oktobra. Pod naslovom »Čuječnost« objavlja »Temps« daljši članek o položaju, ki je nastal vsled dogodkov zadnjih mesecev v Evropi. V članku, ki je vzbudil precej pozornosti v vseh političnih krogih, pravi list, da je treba priznati, da je zadržanje Nemčije v zadnjem času_ povzročilo v Franciji precejšnje vznemirjenje duhov. Mnogi pa so se vznemirjali čez mero in nekateri so že prerokovali najtiuj-6e. S kratka: veter nekake panike je začel pihati.
Toda — se vprašuje list — ali upravičujejo omenjeni dogodki tako vznemirjanje? V čem je pravzaprav stvar? Na eni strani smo morali zabeležiti razne prijaznosti, ki sta si jih izkazovali vlada g. Mussolinija in nemška vlada. Bili smo dalje iznenadeni po tem, da je prisostvoval nedavnim nastopom stahlhelmovcev v Ko-
blenzu prav v ospredju poseben visok odposlanec velikega fašistovskega sveta. Znano nam je tudi, da je stavila Italija Ogrski razne predloge z bogatimi obljubami. Ni nam neznan niti srd, ki ga goji ista Italija proti našim prijateljem na Balkanu.
Na drugi strani pa so Hitlerjevi strastni nastopi odkrili vse nemške zahteve. Videli smo razna zadržanja berlinske vlade in slišali izjave, da je treba povečati bojno moč Reichswehra. Istočasno je major Pabst pripravljal v Avstriji priključitev k Nemčiji, a Hitler je na drugi strani mobiliziral v Nemčiji »stahlhelmovce« in galvaniziral mase volilcev. Nemški državni zbor ima v svoji sredi sedaj tolpo poslancev z bakljo v roki in dinamitom v žepu. Vse to nas brez dvoma oddaljuje od Lo-cama in Ženeve.
Vse to drži — pripominja list — toda naj bo glede oblakov, ki se zbirajo na obzorju, kakorkoli; potrebno je, da se javno mnenje ne izneveri pametni hladnokrvnosti. Kljub vsem oblakom gre za hipen položaj, napram kateremu bo treba zavzeti stališče. Francija, ki je bolj mirna in uravnotežena nego katerakoli druga država v Evropi, bo to lažje storila nego druge države, ki jih razjedajo gospodarske in druge krize. Vemo dalje, da vlada ne drži križem rok in da bo poskrbela si za večjo varnost. Torej — zaključuje »Temps« — proč z vznemirjanjem duhov, proč z nespametno paniko. Na koncu navaja list besede ministrskega predsednika Tardieuja, ki jih je izustil v svojem govoru v Delle: »Torej ni nikakoga razloga, da bi bili nervozni ali vznemirjeni, toda so razlogi, da smo čuječni.«
Sestanek francoskega parlamenta
Pariz, 25. oktobra. AA. Uradno razglašajo, da ze bo zbornica setala 4. novembra.
Katastrofalne posledice sovjetskega dumpinga
T bivalslvu grozi glad Biga, 25. oktobra. AA. Po vesteh iz Rusije so aovjetska oblastva zagrešila nove zločine. Prebivalstvu grozi ^lad. To je p>sledica sovjetskega dumpinga, ki so ga sovjetska oblastva forsirala iz osebnih tn začasnih ozirov, ne da bi pri tem upoštevala potreb domačih tržišč in računala s količinami pšenice, ki so potrebne za prehrano prebivalstva. Sistem krušnih kart ostane še nadalje v veljavi. Moke v večji količini sploh ni. Zato preti Rusiji glad. Te dni je bUo postrelje-nih 48 oseb zaradi sabotaže sovjetskih ukrepov.
Velika soc. - demokratska manifestacija na Dunaju
Dunaj, 25. oktobra, n. Jutri dopoldne priredi socijalno - demokratska stranka pred mestno posvetov sinico izredno veliko zborovanje, na Katerem bodo nastopili poleg domačih govornikov tudi gostje iz Nemčije, med drugimi predsednik nemške državne zbornice Lfibe in voditelja nemških socijalnih demokratov, Breit-scheid in Crispen. Po zborovanju se bo razvil sprevod socijalno - demokratskih organizacij preko Ringa. Ob istem času bo o votivni cerkvi društvo bivših topničarjev imelo spominsko slavnost za svojimi v svetovni vojni padlimi tovariši. Te slavnosti se bodo udeležili zastopniki vlade, vojske in celi oddelki topništva v popolni vojni opravi s topovi. Policija je ukrenila vse potrebno, da se preprečijo vsi eventualni spopadi in neredi.
Uspešen zaključek grško - turških pogajanj
Venizelos je včeraj odpotoval v Ankaro - Opozicija vidi v prijateljstvu s Turško ponižanje Grčije
treba Venizelosov pot t Turčijo tolmačiti
Atene, 25. oktobra. AA. Na podlagi poročil iz Ankare so bila grško-turška pogajanja z uspehom zaključena in predsednik grške vlade Venizelos je davi odpotoval v Ankaro.
Turška vlada bo znižala za 22 odstotkov dosedanje carine na uvoz grškega mila. Uvoz grškega konjaka bo v bodoče znašal 40 odstotkov celokupnega uvoza konjaka. Tudi grška vlada je sprejela neke grške protizahteve.
Atenski listi soglašajo v tem, da je pot Venizelosa v Ankaro velikega pomena. — Zlasti pa poudarjajo dejstvo, da bo na povratku iz Ankare obiskal vaselenskega pa-trijarha v Carigradu.
Neki opozicijski listi pa smatrajo, da je
kot ponižanje Grčije, temu nasproti pa trdi venizelistični list »Hestia«, da gre pri tem potu za to, da se preteklost izroči pohabi in da se ustvari iskreno prijateljstvo in sodelovanje med turškim in grškim narodom.
Atene, 25. oktobra. AA. Listi poročajo, da bo predsednik grške vlade Venizelos na povratku iz Ankare posetil Carigrad in da bo pri tej priliki obiskal tamošnjega patrijarha. Vest o tem je napravila v vseh tukajšnjih krogih globok vtis, ker je to prvič, da bo grški premier obiskal Carigrad in carigrajskega patrijarha. Turška oblastva bodo izkazala Venizelosu v Carigradu posebne časti.
Glasovi o resni politični krizi v fašizmu
Mussolini si želi sotrudnikov iz vrst nekdanje opozicije
nosili razne veaoo. Na trgu je prišlo do spopadov med komunisti in policijo, ki je demonstrante naposled razpršila. Komunisti so venoe pustili na trgu. Policiji se je končno posrečilo na trgu napraviti red in mir.
Nova strašna katastrofa
Berlin, 25. oktobra. AA. Komaj so pokopali žrtve katastrofe alsdorfske eksplozije, ko prihaja nova vest o rudniški nesreči. Premogov prah je eksplodiral v štirih depojih v rudniku Maybach blizu Siilzbacha danes ob pol petih popoldne. Takrat je bilo 90 rudarjev v omenjenih galerijah. Trije od njih so se srečno rešili, eden je izdihnil ravno, ko je prišel na piano, tri pa so morali v kritičnem stanju odpeljati v bolnico. Usoda v rovih preostalih 83 rudarjev zbuja najhujšo bojazen, ker je bilo do osmih zvečer nemogoče priti do galerij, kjer so nesrečne žrtve zaprte, in je upravičena bojazen, da besni ogenj.
Ziirich, 25. oktobra, n. SocijalistiČni »Avanti« posnema vesti francoskih in belgijskih listov, da namerava Mussolini pritegniti v vlado nekatero člane bivše italijanske ljudske stranke, ki jo je nekdaj vodil don Sturzo. Fašisti nagovarjajo k temu koraku zadnjega voditelja te stranke Me-do, ki naj bi prevzel finančno ministrstvo, a on se upira. »Avanti« pravi, da se te vesti ne dajo ne potrditi niti demontirati. Ni pa izključeno, da Mussolini v resnici
hoče pritegniti k sodelovanju s fašistov-skim režimom nekdanje desničarske katolike. Fašizem ima sedaj dva izhoda, in sicer, da razširi svojo socijalno bazo in da Bi priključi umerjene elemente liberalne buržuoazije, ali da ojači represivne mere. Mussolini bo po mnenju lista »Avanti« to tudi napravil, toda oboje hkrati, kot je doslej vedno storil, ker rad vodi dvolično politiko.
Povratek prestolonaslednika in kralj’e vi če v v Beograd
Zagreb, 25. oktobra, k. Sinoči okrog 22.20 ]• pasiral Zagreb dvorni vlak, a katerim so s« vozili s Bleda v Beograd prestolonaslednik Peter in oba kraljeviča Tomislav in Andrej.
Inšpekcijska potovanja ministrov
Beograd, 25. oktobra. 1. Nocoj ob 1935 so odpotovali ministri gg. Trifunovič, Srskič, 8ve-gelj in Preka na inšpekcijsko potovanje po Vrbaski banovini. Jutri se bodo ustavili v Bi-haču in Banjaluki, nato pa bodo krenili v druga mesta.
Zakon o državnem sodišču
Beograd, 25. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za pravosodje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o državnem sodišču za zaščito države.
Dr..Maniu v Pragi
Cluj, 25. oktobra, n. Danes dopoldne sta bivša ministra Maniu in Vajda Vojevod odpotovala v Prago.
Proces proti Jugoslovanom v Italiji
Rim, 25. oktobra. Dne 80. t m. bo posebno sodišče za zaščito države pričelo z novim rednim zasedanjem. Tega dne se prične v Rimu proces proti skupini komunističnih agitatorjev. Dne 6. ali 7. novembra se začne proces proti 59 Slovencem in Hrvatom iz Julijske Krajine, za katere velja ista obtožnica, po kateri so bili sojeni obtoženci na procesu v Trstu.
Svečana proslava stoletnice grške svobode
Solun, 25. oktobra. AA. Danes so se tu nadaljevale velike slovesnosti stoletnice grške svobode, ki trajajo že nekaj dni.
Ob 11. je bila velika vojaška svečanost io sprejem pri generalnem guvernerju. Nato je bila slavnostna seja v avli univerze. Ob 15. je bila spet velika vojaška svečanost, zvečer pa bo velik koncert z akademijo. Nato bo banket, ki se ga udeleže zastopniki oblastev z generalnim guvernerjem Makedonije na čelu. Svečanosti bo prisostvoval tudi minister za letalstvo, ki se je danes dopoldne odpeljal z letalom iz Aten.
Vse mesto je v svečanem razpoloženju.
Preiskava o vohunski aferi v Romuniji zaključena
Bukarešta, 25. oktobra, n. Danes je bila preiskava v vohunski aferi zaključena. Policija je objavila imena vseh aretirancev. Sinoči so aretirali še nekega bivšega častnika, katerega ime pa policijske oblasti nočejo izdati.
Obupna dejanja brezposelnih
Berlin, 25. oktobra. Sinoči so lačni brezposelni vdrli v trgovine z živilom v Chariottanburgu in Jih oropali. Se preden je prišla policija, so zbežali.
Pravi nacionalizem je miroljuben
Mnogo definicij je o nacionalizmu, toda eno je gotovo, da je pravi nacionalist samo tisti, ki resnično ljubi svoj narod. Ta ljubezen mora biti tako globoka in tako iskrena, kakor je ljubezen matere do svojega otroka. Kakor je prava mati pripravljena na neko žrtev za svojega otroka, tako mora biti pravi nacionalist pripravljen na vsako žrtev za svoj narod. V tem je ravno veličina materine ljubezni in v tem dokaz ljubezni nacionalista.
Pri vsej globoki ljubezni do svojih otrok pa materina ljubezen vendar nikdar ne sme postati slepa, Mati, ki vidi pri svojem otroku vedno samo vrline in ki noče priznati, da imajo tudi drugi otroci dobre lastnosti, je prav tako na napačni poti, kakor nacionalist, ki vidi v svojem narodu vedno le izvoljeno ljudstvo, pri drugih narodih pa same napake. To je napačna Iju-beeen, ki je v bistvu pravzaprav le ljubezen uO samega sebe, ker človek poveličuje svojo kri, da bi zato sam veljfii več. Sila materine ljubezni pa je nasprotno ravno v tem, da ljubi svojega otroka tudi takrat, kadar ima očitne napake. To je ono zlato srce matere, ki nikdar ne zapusti svojih otrok, pa čeprav so na nepravi poti in čeprav niso materine ljubezni tudi zaslužili. Cisto tako ljubezen mora imeti tudi nacionalist. Ni težko ljubiti svoj narod, če je ta slaven in mogočen in če pripadnost k narodu pomeni osebno blago-Btanje. Primer pravih nacionalistov pa so bili oni naši možje, ki so se pričeli boriti za naš narod, ko je veljal ta samo kot narod hlapcev in dekel. To je bilo veliko dejanje, da so se ti naši voditelji takrat priznali kot del tega zaničevanega naroda. Ko je narod v sili in v trpljenju, tedaj ga je treba najbolj ljubiti in kadar je na vso moč zaničevan, takrat treba še prav posebno pokazati svojo ljubezen do naroda. Naravnost materinska mora biti ljubezen nacionalista do naroda.
Te prave in velike ljubezni pa ne poznajo šovinisti. Ti poznajo le slepo ljubezen in zato precenjujejo moči lastnega naroda in podcenjujejo druge narode. Iz te napačne presoje pa izvirajo vse njih druge napake in zlasti ta, da ne spoštujejo pravice drugih narodov. Zato so vedno nestrpni in napadalni in zato stalno ogrožajo mir. Bolni so od samoljubja in kar so si vtepli v glavo, to se mora zgoditi, pa če bi se svet podrl. Šovinisti poznajo zato le politiko katastrof in samo na njih zidajo bodočnost svojega naroda, pa čeprav bi pri tem narod izkrvavel.
Vseh teh napak pa je prost pravi nacionalist. Kakor graja mati vse napake otroka, ker hoče, da bo iz njenega otroka res nekaj postalo, tako se pravi nacionalist niti najmanj ne obotavlja našteti svojemu narodu vse njegove napake, če te ovirajo njegov napredek. Pravi nacionalist se zato nikdar ne izpozablja do de-magoštva in zato pove narodu tudi grenko resnico, pa čeprav bi zaradi tega trenutno izgubil naklonjenost naroda. Še pred kratkim pa smo pri nas videli, kako je cvetelo iz strahu pred izgubo kuglic de-magoštvo. In ker se svoje dni nihče ni upal povedati resnice, samo zato smo zaigrali Wilsonovo črto. Tudi v tem je pridobitev 6. januarja, da je napravil temu demagoštvu konec.
Dobra mati hoče obvarovati svoje otroke pred vsemi nezgodami in zato jih nikdar ne bo pošiljala brez potrebe v ne varnost. Nikdar pa dobra mati tudi ne bo dopustila, da bi se njen sin tako izogibal nevarnosti, da bi izgubil svojo moško čast, Še manj pa bi mogla trpeti jugoslovanska mati, da bi se njen sin izneveril svojemu narodu, ker bi se s tem izneveril lastnemu narodu. Ljubezen majke Jugovičev je zato vzgled, kako ljubi jugoslovanska mati.
Nič drugače pa tudi jugoslovanski nacionalist ne ljubi svojega naroda. Načelno je za mir in vedno pripravljen, da doprinese _a mir marsikatero Mev. Hoče le eno, da njegov 'arod v delu in miru napreduje in zato se ne ozira ^a -obena izzivanja šovinistov in hujskačev na voj no. Toda tudi njegova miroljubnost n: brezmejna in čast naroda in njegove pravice so svetinja, ki jih ne žrtvuje noben Jugoslovan. Teh pa ne brani le z besedo in odločnim dejanjem, temveč naravnost s heroizmom, ki je nepremagljiv. Več ko enkrat je že jugoslovanski narod to dokazal in dokazal bo vedno, kadar bi se kdo dotaknil njegovega najsvetiejšega. Ta velika in elementarna Bila je v miro-Ijubju patriota.
Poroka kralja Borisa s princeso Giovanno
Assisi, 25. okt. Princesa Giovanna je s svojim spremstvom davi prispela v Assisi. V 100 avtomobilih se je pripeljal sprevod do bazilike Sv. Frančiška. Sprevod je vozil skozi vojaški špalir, ki je bil dolg 4 km. Poroka se je izvršila točno ob 11. dopoldne. V sprevodu so korakali mnogoštevilni paži, oblečeni v srednjeveške kostime. Dame so bile vse v belih dolgih oblačilih z belimi čipkami, toda brez vsakih okraskov in draguljev. Princesa je bila prav tako v dolgem belein oblačilu z dolgo vlečko. Kralj Boris je nosil vojaško uniformo svojega regimenta. Poročne ceremonije so trajale samo pol ure. Na vpra-
šanje frančiškana Antona Marije Rissa je kralj Boris italijanski odgovoril: »Si«.
Cerkvenemu obredu je sledil banket, ki se ga je udeležilo nekaj sto povabljencev. Med drugimi je bil tudi Mussolini in predsednik bolgarske vlade Ljapčev. Slednjemu je Mussolini izročil odlikovanje — red sv. Mavricija za zasluge, ki si jih je pridobil za zbližanje bolgarskega naroda z italijanskim.	^
Kralj Boris in kraljica Giovanna kreneta po morju v spremstvu italijanskega bro-dovja v domovino, kamor prispeta v prvih dneh meseca novembra.
Važni ukrepi za olajšanje davčnih bremen
Poljedelske zgradbe v mestih in trgih oproščene zgradarine - Olajšave za kraje s slabo letino, podaljšanje važnih rokov
pregled, so odstranjene vse razlike v površini katastrskih izmer, ki jim je treba posvetiti največjo pozornost. Posestnikom, ki ne želijo po-
Beograd, 25. oktobra. AA. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je minister za finance izdal niz ukrepov za olajšanje davčnih bremen in za lažje odplačevanje davčnih dolgov.
Tako je precejšnje število davčnih uprav na škodo davčnih obvezancev v pogledu zgra-darine opustilo, da ugotovi, kateri del posameznih rnesf, trgov itd, snadajo v skrajno periferijo, in zato obdavčilo tudi zgradbe, ki jim gredo davčne olajšave. Zato je bilo davčnim upravam naloženo, naj v soglasju s političnimi oblastvi najkasneje do 10. prihodnjega meseca ugotove, kakšne mestne predele je treba pripisati k skrajni periferiji in katere četrti ne. Koj nato morajo davčna oblastva odpisati previsoko odmero tega davka najdalje do konca tega meseca. Tako bo znaten del poljedelskih zgradb v mestih in trgih oproščen tega davka. Obenem bo precejšnjemu delu takih oseb v mestu kakor tudi manjšim obrtnikom po sre-skih mestih že odmerjeni davek do neke mere reduciran.
Istočasno so bile obveščene finančne direkcije, da lahko popravijo odmero zgradarine za zgradbe, v katerih stanujejo poljedelci in manjši obrtniki teh mest.
Ti ukrepi veljajo obenem za obdavčitev zgradb v večjih mestih. Glede zemljiškega davka v krajih, kjer še ni izvršen katastrski
čakati na katastrsko izmero, je dana z okrožnico ministrstva financ D. K. št. 95823/29 možnost, da popravijo površino s tem, da jo dajo vpisati v svoje lastninske listine s tem, da lahko predlože načrt svojega posestva od strokovnjakov. Vrhu tega bo ministrstvo financ, kjer bo ugotovilo FaSlŠke med prijavljeno površino teh lastnikov in faktičnim stanje:;!, odredilo izmero, da s tem čimprej odstrani te razlike.
Davčnim obvezancem za zgradarino je podaljšan pritožbeni rok do konca t. 1., tako da bodo mogli vložiti pritožbe tudi oni davčni obvezanci, ki so zamudili dosedanji rok.
Davčnim obvezancem, ki jih je letos obiskala nerodovitnost, bo na njihove prošnje dovoljeno, da jim finančne direkcije odgode plačilo letošnjega davka do 1. novembra 1981. leta.
Onim davčnim obvezancem pa, ki so še danes v zastanku z dohodarino, davkom na lastnino in vojnim dobičkom, smejo. finančne direkcije na podlagi konkretnih prošenj, po premoženjskem stanju in plačilni sposobnosti dovoliti odplačilo teh davkov v letnih obrokih do konca 1935.
Zakon o državnem sodišču za zaščito države
Beograd, 25. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za pravosodje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o državnem sodišču za zaščito države.
§ 1.
Z zakonom od 8. januarja 1929 je pri kasacij-
skem sodišču v Beogradu ustanovljeno državno sodišče za zaščito države in državno tožilstvo. Glasom tega je sodišče samostojno v pristojnosti s posebnim arhivom in pečati.
§2.
Državno sodišče za zaščito države ima za sod-nnike 10 članov in pet namestnikov članov. Minister za pravosodje sme število članov in namestnikov, če to pokaže potreba, zvečati ali zmanjšati. Člani in namestniki članov se imenujejo na to mesto s kraljevim ukazom na predlog ministra za pravosodje v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta izmed sodnikov višjih sodišč ali predsednikov sodišč I. stopnje. Oni obdrže svoje prejšnje čine (zva-nja).
§ 3.
Najstarejši član po sodniškem činu je predsednik državnega sodišča za zaščito države. V primeru, da je predsednik zadržan, da nadomešča oni član, ki je za njim najstarejši po sodniškem činu, a najstarejši je na mestu v državnem sodišču za zaščito države.
§4.
Minister za pravosodje sme na predlog predsednika državnega sodišča za zaščito države odrediti temu sodišču za vršitev poslov preizko-valnih sodnikov potrebno število sodnikov sodišč I. stopnje.
§ 5.
Državnega tožilca državnega sodišča za zaščito države postavi kralj z ukazom na predlog ministra pravde in v soglasju s predsedni-ko mministrskega sveta iz vrst višjih državnih dožilcev, zastopnikov višjih državnih tožilcev, sodnikov višjih rednih sodišč in predsednikov sodišč I. stopnje. On vrši dolžnost državnega tožilca pri državnem sodišču za zaščito države stalno ter zadrži pri tem svoj redni poklic.
§ 6.
Minister pravde lahko na predlog državnega tožilca pri sodišču za zaščito države odredi za delo potrebno število zastopnikov iz vrst zastopnikov državnih tožilcev.
§ 7.
Pomožno osobje pri državnem sodišču za zaščito države in državnem tožilstvu pri sodišču za zaščito države odreja minister pravd iz vrst arhivskih in drugih pomožnih uslužbencev rednih sodišč in državnih tožilcev. Za vodstvo zapisnika in drugih poslov odredi minister pravde. Sodnike I. stopnje s položenimi sodniškimi izpiti.
§8.
Sodniki in drugi uradniki sodišča za zaščito države in državnega tožilstva pri sodišču za zaščito države se razrešijo rednih dolžnosti, do kler so v službi pri državnem sodišču za zaščito države in državnemu tožilstvu pri državnemu sodišču za zaščito države ter imajo p ra vico na dnevnice po obstoječih predpisih. Razen tega imajo pravico, če so službenim poslom
izven Beograda še na dodatek 80 Din dnevno. Sodniki in uradniki pri državnem sodišču za zaščito države in državnemu tožilstvu pri državnem sodišču države, ki so pri stalnemu delu v Beogradu vršijo lahko posle pri državnemu sodišču za zaščito države in državnemu tožilstvu pri sodišču za zaščito države poleg svojih rednih poslov, za kar jim pripada specija-len dodatek, ki ga bo odredil minister pravde v soglasju z ministrom financ. Ti izdatki spadajo pod proračun ministrstva pravde.
§ 9.
Uslužbenci državnega sodišča za zaščito države in državnega tožilstva pri sodišču za zaščito države vršijo svojo dolžnost pod svojo uradniško prisego in so discipliniramo odgovorni svojim rednim disciplinarnim sodiščem.
§ 10.
Državno sodišče za zaščito države stoji neposredno pod nadzorom ministra pravde. Državni tožilec neposredno službeno spada pod ministrstvo pravde, kateremu daje poleg rednih poročil tudi poročila o vsakem kazenskem predmetu, v zadevi katerega je bilo nadaljno preganjanje ustavljeno.
§ 11.
Državno sodišče za zaščito države in državno tožilstvo pri tem sodišču vodi vpisne in ostale pomožne knjige po predpisih glave VII/II. § 180 sl. uredbe o poslovanju pri kazenskih sodiščih z 29. novembra 1929 in predpisih uredbe za poslovanje pri državnih tožilstvih z dne 29. novembra 1929, v kolikor jih predsednik državnega sodišča in državni tožilec pri tem sodišču najdeta za primerne.
§ 12.
Jetnike državnega sodišča za zaščito države in preiskovalne jetnike drži v svojih zaporih beograjsko sodišče na način kakor je to predvideno za ostale jetnike.
§ 13.
Državno sodišče za zaščito države je pristojno za celo kraljevino za vodstvo preiskav, razpravo in sodbe za kazenska dejanja iz glave XII § 91 do 98, 102 do 109, iz glave XVII § 191 iz glave § 307 kazenskega zakonika z d ;e
27.	januarja 1929 in o kazenskih dejanjih 1.. 2.,
3.,	13., 17. in 18. zakona o zaščiti javne varno sti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 ter sprememb in dopolnil po zakonu s 1. marca leta 1929 in drugih kazenskih dejanj, ki so 8 tem v zvezi.
§ 14.
Ako bi za katero teh dejanj bilo predvidenih več zakonov, se uporabi zakon, katerega določila so strožja.
8 15.
Pred državnim sodiščem za zaščito države odgovarjajo tudi osebe, ki so napravile kako kazensko dejanje po § 13 zakona o zaščiti države v inozemstvu.
§ 16.
Odredbe § 30 oddelka I., točka 1 občega dela kazenskega zakonika ne veljajo za starejše mladoletnike, ki so izpolnili 18 let življenja.
§ 17.
Za dejanja iz členov po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi se more soditi tudi na kazen večne robije.
Imenovanja in napredovanja
Beograd, 25. oktobra 1. Po uredbi ministra za gozdove in rudnike sta napredovala: pri direkciji državnega rudnika v Velenju za rudarskega tehničnega uradnika 1-8. inž. N en da Frane, do sedaj pripravnik 1-9, pri direkciji državnega rudnika v Zabukovcu pri Celju, za rudarskega tehničnega uradnika 1-8. inž. Satran Edvard, dosedaj pripravnik.
Po uredbi predsednika ministrskega sveta ’n notranjega ministra je bil imenovan pri banski upravi Dravske banovine politično upravni pripravnik 1-9. dr. Mirko Brolih, za pristava 1-8, prav tako je bil imenovan za politično-uprav-nega pripravnika 1-9. pri sreskem načelstvu v Iju-buškem srezu Rožman Konrad, diplomirani pravnik iz Ljubljane. Za politično-upravnega pripravnika 1-9. pri sreskem načelstvu v mostarskem srezu pa je' bil imenovan Leon L oj k, diplomirani pripravnik iz Ljubljane.
Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra notranjih zadev in v soglasju 8 predsednikom ministrskega sveta je postavljen za višjega pristava sreskega načelstva v Kočevju v 7-1. Marjan To-m a š i £, pristav istotam v 8-1. Dalje je s sklepotn ministra notranjih zadev v soglasju s presedid-kom ministrskega sveta postavljen za politično-upravnega pripravnika pri sreskem načelstvu v Kranju v 9-1. Milan Vrdalj, diplomirani pravnik iz Pisarovine, za politično upravnega pripravnika pri kr. banski upravi dravske banovine v 9-1. Ivan Grokovic, diplomirani pravnik iz Vrbnika na otoku Krku in Stanislav Ver-t o v S e k, diplomirani pravnik iz Kranja, za oi-sarniškega pripravnika železniškega komisarijatn v Mariboru v 5-II. Zvonimir Murač, bivši zvanični dnevničar iz Splita. .
Newyork, 25. oktobra. AA, »Associated Press« poroča iz Rio de Janoira, da je rad! nasproiij • med voditelji prav lahko mogoče, da pride v Braziliji do novih spopadov in novega krvopre-litja. Ista agencija poroča, da je bilo tekom demonstracij v Rio Janeiru napravljene za najmanj en milijon dolarjev škode. V toku neredov je bilo upustošenih sedem uredniških listov.
Smrt bivšega laburističnega ministra
London, 25. oktobra. AA. Snoči je umrl v Whitechapelu poslanec delavske stranke v spodnji zborndci Gosting. Pokojnik je ustanovil pred devetimi leti organizacijo čolnarjev na reki Temzi, ki je pozneje spojila s splošno organizacijo transportnih delavcev. Bil je prvi predsednik te organizacije do svoie smrti. Bil je transportni minister v prvi delavski vladi in član londonskega deželnega sveta. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bil izvoljen za poslanca z 2000 glasovi v°čine.
Priznanje lordu Cecilu
London, 25. oktobra. AA. Ustanovljen je bil odbor, v katerem so zastopane vse tri politične stranke v Angliji, kt bo poklonil lordu Cecilu v znak priznanja za njegove zasluge njegovo sliko. Slika bo najbrže prešla v posest narodne galerije. Ministrski predsednik Macdonald, Baldwin in Lloyd George so poslali slavljencu pismo, v katerem naglašajo, da je ustanovitev in razvoj Društva narodov zasluga odličnih mož razsnih narodov, ki so propagirali idejo Društva narodov med vsemi r’oji svojih sorojakov.
Triumfalen povratek Coste* sa in Bellonta v domovino
Pariz, 25. oktobra. AA. Letalca Costes in Bel-lonte sta se vozila v spremstvu uradnih osebnosti in množic ljudstva, ki jima je prirejalo navdušene manifestacije, po zunanjem pasu bulvarjev. Letalca sta bila zlasti v delavskih predelih navdušeno sprejeta; tam se je namreč nabralo posebno veliko ljudstva zaradi angleškega sobotnega počitka.
Letalca sta se najprej podala na grob Neznanega junaka, nato pa sta odšla v Elizejsko palačo, kjer ju je sprejel predsednik republike Doumergue s člani vlade. Predsednik Doumer-gue je imel pri tej priliki govor, v katerem je poveličeval delo letalca Costesa in Bellonta, ki sta ponovila Lindberghov podvig. — Med drugim je predsednik rekel, da je Francija globoko ganjena nad sprejemom, ki sta ga doživela Costes in Bellonte ob svojem priletu v Ameriko. Na koncu je Doumergue predal Costesu odlikovanje komanderja Legije časti, Bellontu pa odlikovanje oficirskega križa Legije časti. Obenem je predsednik Doumergue odlikoval tudi Lindbergha z redom komanderja Legije časti.
Po končanem sprejemu v Elizejski palači, ki se je začel ob 2. popoldne, sta se letalca odpeljala v pariško mestno hišo, kjer jima je mestna občina priredila sprejem.
Smrtna nesreča na letališču v Le Bourgetu
Pariz, 25. oktobra, n. Francoska letalca Ber-lane in Zilbermann sta se namenila izvršiti polet iz Francije v Afriko in sicer v Abesinijo, kjer sta se hotela udeležiti kronanja tamkajšnjega vladarja Tafarija. Toda že na letališču Le Bourget ju je doletela nesreča. Pri startu se je letalo nagnilo na levo stran in padlo na krilo, pri tem pa se je vnelo in zgorelo. Oba letalca sta našla smrt v plamenih.
Na ulici je zaklal služkinjo
Beograd, 25. oktobra. 1. Davi okrog 10. ure je tramvajski uslužbenec Dušan Stošij v Jovanovi ulici z nožem ubil služkinjo Katico Baukovijevo.
Prvi sneg na Slemnu pri Zagrebu
Zagreb, 25. oktobra, k. Danes je padal ves dan dež, ob 15.15 pa se je na Slemenu pojavil prvi sneg.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 25. oktobra d. Večerna vremenska napoved meteorološkega aavoda za jutri: Slabo in mrzlo.
Dr. Štempihar Ivon:
Jugoslovanska izpoved
Gospod urednik!
Poslednji meseci so dali obilo hrane za javno razmotrivanje o velikem duhovnem prevratu, ki je sledil takorekoč tipaje elementarni notranje-politični spremembi razmer v državi. Lapidarni učinek 6. januarja je v mnogem oziru vplival ostrahujo-če, in pod pezo notranje-političnega za-strupljenja, natrpanega tekom »parlamentarne« epohe, skrhana splošna razsodnost je pri marsikom povzročila občutek, da je morda prišel čas neprijetnih računov. Nenadno zmanjkanje strankarije, ali točnejše: njenega vpliva, ki je bil za neštete, sicer malo pomembne osebe izdatna dnevna doklada, je pri psihozi, nagibajoči se h ko-modnosti in nesamostojnemu mišljenju, ustvarila vtis diktature, ki vse prepoveduje, razun onega neznanega, o katerem se še ni izjavila.
Opaziti je bilo, kakor da je javno mnenje otrpnilo. Časopisje je pisalo, kakor za časa Sedlnickega, samo uradne pronunci-jamente, jih spremljajo s previdnimi komentarji, o katerih občutljivi čitatelj ni bil na jasnem, ali so rdeči smeh bivšega strankarstva, ali so iskrene spreobrnitve.
Bilo je namreč res nekaj nezaslišanega, da so postale uradne izjave naenkrat tako jasne, poljudne, demokratične in jugoslo-vansko-nacijonalne 1 Avtentični apostoli »jugoslovanstva« niso nikdar znali tako nezavito govoriti narodu, ki jih je »volil«. Prej silno razviti Talleyrandov žargon je izgubil tla, ušesa javnosti, navajena nanj, pa se niso znala priučiti dejstvu, da izjave novega režima nočejo nič drugega povedati, nego tisto, kar povedo. Razumeti enostavne izjave je bilo pa£ pretežko
Odlnčne in ponovne izjave ^	_	iT
^ — ' ministrov, zlasti predsednika, dolgo časa niso mogle razgibati otrple javnosti, ki se je tekom desetih let odvadila videti t državi svojo zadevo, še vedno ste lahko vsak dan zasledovali tisto nelepo pasivnost posameznikov napram poletu, v katerem je domovina od 6. januarja naprej. Najznačilnejše pri vsem pa je bilo dejstvo — tu mislim na posebne prilike v Sloveniji —, da mnogi izobraženi Slovenci niso kazali nikakega znaka za pravilno razumevanje čiste jugoslovanske ideje z ozirom na slovensko poreklo posameznika. Nasprotno ste naletevali na čudake, ki so prav resno razglabljali, da je sedaj Slovencev konec, ker da se bodo morali potopiti v jugoslovanstvu, ki bo seveda srbsko, cirilsko in pravoslavno.
Zakon z dne 3. oktobra je bil potemtakem za veliko množico presenečenje, kakor da ne bi bil samo prvi konkretni ukrep likvidacije starega stanja, zasnovanega po strankah. Z nacijonalnega vidika pa je imel to neprecenljivo vrednost, da je dvomljivce prepričal, da je vlada osvojila jugoslovansko orijentacijo absolutno iskreno in napram vsem enako. Zato se ni čuditi, ako so takrat preplavile Beograd brzojavke iz vse kraljevine, izrekajoč splošno radost nad tem d i v n i m zakonom, celo od osebnosti, ki so preje prisegale na vidovdansko koncepcijo notranje politike in nacijonalizma.
Led pa le še ni bil prebit. Prebila ga je končno vladna deklaracija z dne 4. julija. Prebile so ga izrazito nedvomne in poučne — za bivše politike! — izpovedi ministrov izza tega dne, ki so opredelile politični koncept jugoslovansko misli kot sintezo absolutno enako p r a v n i h Srbov, Hrvatov in Slovencev, politično isto imonstvo treh plemenskih samoniklosti, nacijonalno istomernost treh kulturnih sorodnosti, eno bodočnost treh preteklosti.
Tako prehaja v javnost vedno bolj raz-
ločno spoznanje, da je ta ideja res tisto nepokvarjeno stremljenje, ki ni združeno z negacijo ali pobijanjem le samo enega izmed stebrov ideje. Javnost se tedaj otresa občutka, ki se ga je nalezla v prošlih letih, ko je baš strankarski spaček jugoslovanske misli upropastil popularnost krilatice državno in narodno edinstvo. Javnost uvideva, da je sedanji koncept jugoslovanstva etično utemeljen, ker ne bazira na sili in nasilovanju, nego na čustvovanju.
In v tem stanju razvoja ima baš »Jugoslovan« razvidno nalogo: nalogo pionirja jugoslovanstva in jugoslovanske aktivnosti, pionirja, ki ni dedno obremenjen iz časov, ko so Vam pridigovali navidezno isto idejo, držač Vas za grlo.
Pred »Jugoslovanom« jadna slovenska inteligsnca ni imela glasila, ki bi se ga smela posluževati, ne da zapade latentnemu strankarstvu. Zato je baš »Jugoslovan« primeren forum za objektivno jugoslovansko izpoved, za popularizacijo pristne za-državnosti, za propagando prave jugoslovanske miselnosti. V dnevnikih, iz katerih sikajo še danes plamenčki prikritega boja z onimi, ki so bili nasprotniki, je kaj težko z najjasnejšo besedo prepričati bravca, da predmet ni mentalno rezerviran. Tem ob-čutnejša zapreka je v okolnosti, da si slovenski dnevniki, ki so izhajali tudi pred 6. januarjem, še danes niso edini v vprašanju, ali je jugoslovanska misel med Slovenci jugoslovanska ali jugoslovenska, ali je Beograd med Slovenci Beograd ali Bel-grad.	...........
»Jugoslovan« je v zavidni poziciji garantirano čiste interpretacije jugoslovanstva, ker nima proti sebi klic predsodkov prejšnjega stanja. In to dejstvo mi je povod, da skušam v »Jugoslovanu« po svojih močeh ponovno in v interesu resničnega sporazuma pri izvajanju jugoslovanske aktivnosti na strani bivših strankarskih protiv-nikov med Slovenci izposlovati, da bi ves slovenski tisk usvojil tudi Jormelno enotno izražanje jugoslovanske miselnosti.
Prepričan sem, da se slovenska javnost ne bo kmalu stopila v enotno falango jugoslovanskih civilistov, če ne bo njen duševni kaliber enoten, istoveten, kakor je bilo treba, da je dejansko jugoslovanska vojska izročila svoj srbski videz muzeju. Prepričan sem, da bo razdirala ta miselnost javnosti latentno občutek, vednost, da slovensko časopisje ne izreka državnega ideala z istim izrazom, in posledico, da bi imel »Jugosloven« napram »Jugoslovanu«, čeprav sta oba iskrena domoljuba, nazor, da ni iskren, in obratno.
Brez vsake animoznosti ugotovim, da se poslužuje tisk konzorcija »Jutra« in z njim ves tisk, ki je svoj čas služil ideologiji JDS, čeprav izhaja v slovenskem jeziku, izraza »Jugosloven, jugoslovenski« itd., ves ostali tisk pa slovnično pravilnega izraza »Jugoslovan, jugoslovanski« itd. Brez vsake animoznosti ugotovim, da se poslužuje »Slovenec« in z njim ves ostali tisk, ki je služil svojčas ideologiji SLS, izraza »Belgrad«, dočim piše Srb, ki je merodajen, in ves jugoslovanski svet »Beograd« in piše »Slovenec« sam Požarevac, Kragujevac, Vršac, ne pa Požarevec, Kragujevec, Vršeč.
Ali se gospodje res ne zavedate, da tudi take stvari silijo v prepričanje, da sta celo v jugoslovanski misli dva nazora med samimi Slovenci? Ali ne čutite, da s to prakso, ki ste jo prevzeli iz strankarskih časov in ki je z ničemer ne morete v današnjih razmerah utemeljiti, umetno razdvajate, kar bi se brez sličnih, za lase pri-
Reprezentanca radio-tovarne ,,INGrELEN“ Ljubljana
Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichrichter, Ljubljana
583
INGELEN
£ gk	TRIELEKTRONSKI	aparat
H	s priključkom na izmenični tok obsega valovne dol-
■ ~	žine 20—200 m
Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju
SESTCEVNI SUPERHETERODYNSKI
aparat s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov ffiZ.	od 12—2000 m brez izmenjave tuljav
RA M	Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna
garancija
AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA
NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH
V ZVOČNIKU
Zahtevajte specijalne brošure — Pustite si aparat predvaj&ti pri Vašem trgovcu!
Nagrade v vrednosti po
50.000 dinarjev odnese
RADION
nagradna naloga
onim, ki
bodo rešttf nato)
Pojdfce takoj k trgovcu, da Vam da karto Ea sodelovanje pri nagradni nalogi m točne pogoje!
vlečenih varijant takoj ujedinilo v enotno gledanje?
»Jutrovo« prakso sem že enkrat grajal, in izrazil prepričanje, da radi te lastne prakse ne sme pričakovati odziva na pozive, ki jih je naslovilo na »drugi« tabor. »Jutro« mojega stališča ni vzelo na znanje, kar mi je osebno vseeno, ni mi pa vseeno, da imam zavest, da »Jutro« s tem podira, kar sicer postavlja, ni mi vseeno, če vstra-ja pri slovnično napačni in idiomu tuji frazeologiji iste misli, istočasno pa napoveduje Lajovičevo polemiko z Dvornikovi-čem.
Na »Slovenčevo belgradovanje« opozarjam pri tej priliki kot nasprotni ekstrem. Ce trpi »jugoslovenstvo« na pomanjkanju doslednosti in utemeljitve, ne velja to nič manj glede belgradovanja. Ce prvi defekt ponižuje srbohrvatsko vejo državnega jezika v vladajoči jezik, se mi zdi drugi prenapetost. Ako misli »Slovenec«, da je »Belgrad« udomačeno slovensko ime, mora smatrati tudi Lavdona za slovenskega narodnega junaka. Sicer pa naj le poskusi z
doslednostjo in prične pisati Požarevec itd., pa se bo kmalu prepričal, kako bodo Srbi to sprejeli.
Naj se mi oprosti temperament, ali dokler bom poverjen, da ta praksa od obeh strani razbija, ne pa gradi, se mi zdi smešno zatrjevanje, da imata o jugoslovanstvu odrejen pojm. Predlagam pa za primer, da bi prizadeti hoteli kakorkoli opravičiti svoje izražanje, naj to čimpreje store, da se položaj razčisti, kakor je to nujno, ako naj zavlada vzajemno zaupanje kot pogoj za sporedno korakanje proti istemu idealu.
Za ljudi, ki imajo kaj nacijonalnega posluha, so bile enuncijacije predsednika vlade v Zagrebu popolno zadoščenje. Ker te enuncijacije značijo, da je jugoslovanska misel akord treh tonov. Skvarite tedaj en ton, pa bo akord napačen.
Mislim, da se posebej za Slovence da izreči jugoslovanska misel z varijanto stare krilatice:
Biti slovenske krvi, je Jugoslovanu ponos!
Važna sefa mariborskega okr. cestnega odbora
Maribor, 25. oktobra.
Danes dopoldne ej bila v poslovnih prostorih na Koroški cesti redna plenarna seja okrajnega cestnega odbora, katere so se udeležili skoraj vsi člani. Otvoril in vodil jo je načelnik g. Fran Žebot, ki je uvodoma poročal, da dela pri novem mostu čez Dravo pri Sp. Dupleku zaradi skrajno slabega vremena tako slabo napredujejo, da na njihovo dovršitev do določenega roka ni mogoče misliti, ker letos ni več pričakovati lepih dni. Predlagal je, da se sloesna blagoslovitev in otvoritev mostu združena z veliko ljudsko veselico, ki je bila določena za nedeljo 9. novembra, odgodi do spomladi. Predlog je bil soglasno sprejet in se bo letos izvršila samo kolavdacija.
Nadalje je poročal, da je banska uprava dovolila uporabo tistih zneskov in postavk, ki so bile določene za letos, in sicer za še ne pričeta dela na cestah v Pekrah, Sv. Lovrencu na Pohorjah, pri Sv. Križu nad Mariborom in v Framu.
Po odredbi banske uprave se pripravlja združitev vseh treh dosedaj samostojnih okrajnih cestnih odborov v Mariboru, Slov. Bistrici in pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v en sam okrajni cestni odbor 8 sedežem v Mariboru. Tozadevno odločitev bo izdana že v najkrajšem času.
Na predlog predsedstva je nato odbor odločil, da razdeli občinam svojega okrožja še letos 150.000 Din podpore za popravita občinskih cest. Licitacije za izgradnjo novih cest pri Sv. Petru pod Mariborom pri Sv. Ožboltu ob Dravi in v Kaplji so bile brezuspešne. Zato bo okrajni cestni odbor prišel graditi te ceste
prihodnje leto v lastni režiji. Za izravnavo ostrih ovinkov na cesti Maribor-Kamnica Je dovoljen kredit.
Vse banovinske ceste, ki so v upravi okrajnega cestnega odbora, so bile posute z gramozom in izvaljane Odstranili se bodo 8 teh cest plazove, ki jih je povzročilo v poslednjih dn^h neprestano deževje.
Glede novega proračuna za poslovno leto 1931. so bile sprejete načelne smernice. Po teh smernicah se zaradi splošne krize in slabega stanja davkoplačevalcev dosedanje doklade ne pnejo zvišati, temveč preje še znižati. Zato naj se izvršijo le ona dela, katera je odbor določil v svojem poslovnem programu za to funkcijsko dobo.
Sklenilo se je, da se temeljito popravijo ceste pred vasjo Fram in med Mariborom ter pokopališčem na Pobrežju. Nastavitev strojnika Finčiča pri novem parnem valjarju se potrdi. Ker je z zasebniki ni dalo doseči ugodnih pogodb, se mostovi in drugi objekti na banovinskih cestah popravijo v lastni režiji.
Svote, ki se v letošnjem letu ne bodo mogle porabiti, se bodo pupilarno varno naložile pri oblastni hranilnici. Investirale se bodo prihodnje leto. Ob banovinski cesti po Dravski dolini se bodo spomladi tam, kjer so stara pozebla, zasadila nova sadna drevesa. Prihodnja seja bo najbrže že proračunska in bo sklicana pismeno.
Razširjajte Jugoslovana!
Bled postaja svetovno letovišče
Velikopotezne priprave in načrti za povzdigo in modernizacijo Bleda
Bled, 24. oktobra.
Ob zaključim letovis jarskega prometa na Bledu lahko pregledamo tujsko prometno gibanje v tem odličnem letovišču.
V splošnem so letošnji gosti še zadosti zadovoljiti domačine, saj je nekaterim tujski promet glaven vir dohodkov. Gos* v je bilo okrog 2000 več kot lansko leto, daai je imel Bled v dobi glavne eezije nepcvoljno deževno vreme, kar v splošnem vpliva silno porazno na razvoj tujskega pron.'ti Da je imel Bbd v dan;li razmerah tolikšen rekorden porast tujskega življa, gre hvala prizadevanju merodajnih faktorjev, zlasti Zdraviliškemu domu ter nekaterim podjetnim hotelirjem, ki so v zadnjih dveh letih ob žrtvah velikanske reklame in solidne konkurence znali pridobiti toliko domačih in tujih gostov, da so morali vsestransko povečati svoj obTat.
Pra' sa je pokazala, da bo hoteli in kavarne vse premajhni za tolikšen naval tujcev, zato sta •e dva najslavnejša in najprometnejša hotelirja odločila, živeč v trdni veri, da bo v bližnji bodočnosti pokazala statistika tujskega prometa na Bledu še vse ugodnejše rezultate, da ’ t rej dotok tujcev še mnogo večji, — razdirati, re-novirati in graditi velikanske nove komfortne hotele, ki bodo edini te vrste v Dravski banovini I
Njuna vztrajnost in delavnost ter podjetnost •o nant verodostojne priče, da sta le na pravi poti.
Razvojna možnost tujskega prometa se od leta do leta veča. Statistika nam zgovorno priča, da vlada za naše kraje, osobito pa za Bled, od strani domačinov in tujcev čimdalje večja interes. Leta 1924. je bilo 6377 tujcev, 1. 1925. 6190 tujcev 58.096 nočnin, 1. 1926. 8266 tujcev in 79.642 nočnin, 1. 1927. 11.982 tujcev in 120.695 nočnin, 1. 1928. 13.107 tujcev in 136.945 nočnin,
1.	1929. 16.996 tujcev in 186.868 nočnin, letošnje rekordno leto pa je bilo 18.836 tujcev ter
1,226.000	nočnin, kar pomeni, da se je mudil povprečno vsak tujec 12 dni na Bledu!
Ta nenavaden in nagel porast, ki ga nam razodeva statistika, je iskati v tem, da postaja Bled vsako leto zlasti v Nemčiji in Avstriji bolj znano in solidno letovišče, za kar ima Zdraviliška občina ter privatni podjetniki največji interes. Vsako leto se žrtvujejo sto in sto tisoči ca samo reklamo, od katerih odpade na Zdraviliško občino letos 145.000 Din, kar ima viden uspeh. Poleg tega je treba pritrditi dejstvo, da domačini, kakor tujci dobro vedo, da
»Dežela naša nima lepšga kraja,
Kot je z okolco podoba tega raja.«
Vsakdo, ki s težkim srcem poslavljajoč zapu-»ča Bled in sploh vso divno Gorenjsko, pravi, da le ža1 prej ni poznal teh lepih krajev, ki po svojih prirodnih krasotah slačijo Švici.
Pred nedavnim časom je prometno društvo Putnik v zvezi z ministrstvom trgovine poklicalo in povabilo iz Francije znanega strokovnjaka Henryja Corrarda, direktorja Hipotekarne banke za hotelski kredit v Parizu, da bi spoznal ter proučil vse prilike, pod katerimi se razvija tujski promet v Jugoslaviji, ter da bi v »vezi s temi prilikami predlagal merodajnim In odločilnim faktorjem, kakšna naj bo bodoča naga tujsko prometna politika.
G. direktor se je radevolje odzval povabilu ter temeljito proučil vse razmere ter med drugim dejal za Bled in Bohinj, da imata vse dane pogoje »a nadaljni razvoj tujskega prometa, ker Ves gorenjski kot nalikuje Švici. Bled bi lahko ©b »motreni propagandi in delavnosti pritegnil tudi pozimi množico turistov z vsega sveta, da • bi postal drugi St. Moritz, ko bi imel vzpenjajo do roba Pokljuke, odkoder je še samo nekaj streljajev na Mali Studenec. Dasi je rimski aport pri nas Bele v povojih, vendar ima Bled ▼ tem pogledu največ razvojnih možnosti. Treba Ik> samo -igr.iti zanimanje v svetu!
Mednarodne veslaške tekme — Športni stadion Vzpenjača na Pokluko
Kakor nam je poznano iz vodilnih in naj-merodajnejših krogov, je definitivno zaključeno, da bo Jugoslovanski veslaški savez, kakor v letošnjem letu tako tudi v prihodnjem, priredil državne prvenstvene in druge mednarodne veslaške tekme na Bledu. Omenjene prireditve ■e bodo vršile bržčas že meseca julija, to pa zato, ker se bo vršil evropski šampijonat meseca avgusta v Parizu.
Glede na nedostatke, ki so se pokazali pri evropskem šampijonatu v Lifegeu na bližnji reki, sta sklenila prireditveni odbor za evropski šampijonat za 1. 1932 in Jugoslovanski veslački savez, da pritegneta tudi Bled, ki ima mirno brezstrujno, za vsakega tekmovalca enakovredno vodo. Stroški za tovrstno prireditev na Savi v Beogradu bi znašali okroglo 2 in pol milijona dinarjev, kateri bi se v slučaju prireditve na Bledu dosti zmanjšali, to pa zato, ker Je na Bledu že hangar, ki je največji v Jugoslaviji. S prenosom letošnjega cilja proti ladišču pred Zdraviliškim domom bi služilo no-vodograjeno grajsko kopališče kot naravna trinadstropna tribuna za gledalce. Tudi prireditev plavalnih in skakalnih tekem bi sijajno izpopolnjevala odmore med posameznimi točkami veslaških prireditev.
Merodajni faktorji naj bi proučili situacijo in žrtve tukajšnje »Zdraviliške občine«, ki si je v težkem boju postavila največji Jugoslovanski hangar, ki ima prostora za 34 osmercev, dolgih po 23 m, ter jo stane brez opreme
221.000	Din ter bi z ozirom na vse dane boljše pogoje pristali na to, da se vrši evropski šampijonat 1. 1932. na Bledu, s čimer bi jo vsaj delno odškodovali.
Z največjim veseljem se pozdravlja vest, da sta g. Kenda in ga. Molnar priskočila Bledu na pomoč s tem, da bosta gmotno podprla končno dograditev Športnega stadiona, ki se bo odlikoval s tem, da bo imel naravne tribune. Na stadijonu se bodo uprizarjale raznovrstne konjske in kolesarske dirke, lahkoatletski mitingi (ločena tekalna proga), tenis-turnirji, nogometne prireditve, tekme v umetnem drsanju ter strelišče za strelsko družino podružnice Bled. Utrdila in izpopolnila se bo nadalje velika in mala smuška skakalnica, kar je prednji pogoj za razvoj zimsko-sportne sezije na Bledu.
Možnost vsega pravega športnega delovanja pa je dal pravzaprav g. Kenda, ker je odstopil zemljišče SK Bledu v uporabo.
Vzpenjača, ki bi vezala Bled s Pokluko, bi se lahko Jela graditi, ako bi država podprla to gradbeno akcijo, bodisi z brezobrestnim posojilom, ali kako subvencijo. Ta velevažna naprava bi stala okoli 8 milijone dinarjev. Pripravljalni odbor, katerega vodja je g. Krisper, advokat, je sam nabral 6000 Din v ta namen. Vršili so se že komisijonelni ogledi od strani banske uprave in elektrarne iz Završnice, ki bo nudila potreben tok vzpenjači. Izhodišče žične železnice bi ležalo koncem stadijona v Zaki in bi bilo tesno vezano z vsemi športnimi napravami. Poleg tega se predvideva zgraditev modernega sportskega hotela v Zaki, za katerega sta pripravljeni žrtvovati dve inozemski finančni skupini več milijonov dinarjev. V koliko bodo pogajanja teh finančnih skupin pokazala uspeh v zvezi s posestniki v poštev prihajajočega zemljišča, bo odločila najbližja bodočnost.
Zahvala francoskih Pod-mladkarjev škofjeloški mladini PRK
Po večini naših šol se prav s pridom ibira mladež pod okriljem Podmladka rdečega križa, ki kot mladinska veja Rdečega križa vzgaja članstvo po humanitarnih, zdravstvenih in državljanskih načelih v razrednih in šolskih odborih. Temu pokretu, ki se prav razveseljivo od leta do leta širi in poglablja, daje vso pobudo tudi šolska oblast. Posebno lepo je Podmla. dek organiziran v kranjskem okraju. Izmed 56 6ol je 43 zavodov, kjer že po več let deluje PRK.
škofjeloška deška šola ima že lepo vrsto let dela za seboj. Je Podmladek med otroci tako udomačen, da ni potrebno nikake agitacije in že se otroci oklenejo Bmernic in dela pri tej človekoljubni ustanovi. Vigji razredi so malone korporativno organizirani in šteje Podmladek vsako leto otkoli 100 članov.
Brižao so se odzvali loški Podmladkarji v letošnji pomladi bednemu klicu francoskih bratcev in sestric, ko jim je vodni element povzročil toliko gorja. Med seboj in po Škofji Loki so zbirali loški člani PRK prispevke in odposlali francoskim malčkom okoli 600 Din, skupno s pismom sožalja na mesto Moissac, kjer je bila vodna katastrofa najhujša.
Dobri čin je že šel v pozabljenje, ko so doživeli loški dečki koncem tega tedna presenečenje. Drobno pisemce je natisnilo glasilo francoskih PRK Jeunesse, ki izhaja v Parizu in izhaja v tisočih izvodih. Prispela pa je preko glavnega odbora PRK iz Beograda tudi topla zahvala francoskih Podmladkarjev škofjeloški deci.
Nu, naravno, da so bili loški Podmladkarji na dopis francoskih vrstnikov zelo ponosni in veseli ob enem. Kako tudi ne, saj bo menda v vsej Dravski banovini le malo ali nič takih Podmladkarjev, katerih pisma bi objavljal francoski glasnik.
Vrhu tega, so pa loški fantje morda nehote opravili tudi kos propagandistične akcije — ker ta ali oni Franco« uo le poiskal na zemljevidu Jugoslovansko zemljo in zašel na Gorenjsko v — Škofjo Loko.
TVORNICA CIKdillJI
l
Id
a
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
Mi vemo,
da potrebujete suknjo, dobro obleko, trpežno perilo itd.
Mi slutimo,
da trenutno morda nimate denarja
Zato Vam kreditiramo
na 6 mesečne obroke, asetite nesi Zahtevajte potnika
Občni zbor učiteljskega društva v Novem mestu
Novo mesto, 25. oktobra.
Vršil se je na deški osnovni šoli v Novem mestu. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba nad vse častna in naše učiteljstvo Je spet pokazalo veliko svojo zavednost.
Predsednik, novomeški učitelj Viktor Pirnat, je poročal o raznih aktuelnih šolskih in stanovskih vprašanjih, omenjal bodoči činovni-ški zakon ter pravilnik k šolskemu zakonu, kar vse kot mora leži na učiteljskem stanu, ki ima pač mnogo idealov, a malo dohodkov.
V vznešenih besedah se je spomnil ustanovitve »Sokola kraljevine Jugoslavije«, ki je idealen zamislek modrega vladarja in v želji, da bi visoka ideja v pravilnem umevanju prešinila ves narod, so zborovalci zaklicali Nj. Veličanstvu in Sokolu kraljevine Jugoslavije trikratni »Slava«.
Nadalje se je predsednik javno zahvalil vsem, ki so s svojim delom pripomogli, da je pokrajinska skupščina UJU v Novem mestu tako sijajno uspela.
Omenjal je potem še stanovski stik, v prvi vrsti združena »Mladinska Matica in »Naš rod«. Članstvo se gorko zavzema za to prepotrebno ustanovo in obljublja delati z vsemi silami za njeno razširjenje.
Sledilo je poročilo tajnice gdč. Marije Smo-likove in za tem še poročilo blagajnika g. Ivana Kržišnika. Društvo je kljub mnogim zamudnikom še vedno aktivno. Razpolaga celo z majhno rezervo.
Staremu odboru je bil nato podeljen absolu-torij, na kar se je po listkih izvolil novi odbor, ki ga tvorijo gg. Ivanetič Lojze, Menard Anton in ga. Sušnikova Milena.
Računski pregledniki in razsodišče so se volili z vzklikom.
Slučajnosti so prinesle razgovore o Šolski Matici, o glavni skupščini UJU v Beogradu, kar je temperamentno tolmačil ravnatelj Mervič; ogledali so si zborovalci še krasno izdelani relief novomeške okolice, delo učitelja Ivanetiča in ob 11. uri so se razšli.
Seja celjske mesine občine
Celje, 24. oktobra.
Danes se je vršila redna javna seja občinske uprave. Mestni načelnik gosp. dr. Goričan otvarja ob 18.15 sejo ter ugotovi sklepčnost. Kot overovatelja zapisnikov zadnje seje določi odbornika g. Borlaka ter g. Brinarja. Slede prezidijalna poročila.
Francoski poslanik v Beogradu g. Dard 8*9 I ismeno zahvaljuje za pomoč mesta Celje, ki je za poplavljence v južni Franciji nabrala 18.000 dinarjev. V nedeljo 26. oktobra ob 10.30 se vrši v Narodnem domu svečana proslava češkoslovaškega narodnega praznika, katere se naj odborniki polnoštevilno udeleže. Ob6!nsm uprava bo zastopana tudi na svečani otvoritvi Javne Kuhinje v Delavski zbornici v nedeljo 26. oktobra ob 10. Za finančni odsek poroča referent g. dr. Vrečko. Za novo dograjeni dvoriščni trakt na mestnem načelstvu ]e občina najela 1,000.000 Din, od česar pa se bo porabilo samo 956.000 Din, iz ostanka »e bo popravil stari trakt ter nabavilo pohištvo za nove uradne prostore v novem traktu; obokov v starem traktu ne bodo odstranili, ker bi bili stroški previsoki. Za pisarno nab‘ralca cestno naklade se naknadno odobii ža izvršena nabava ene omare in *e bo nabavila še ena miza; skupni stroški za te nabave v znesku 7000 Din se stavijo v prihodnji proračun. Odklanja se prošnja komande mesta za oprostitev klavnične takse, ker se iz te takse krijejo stroški za vzdrževanje mestne klavnicee. Pred kratkim nabavljenega motornega drobilca gramoza ter motorni valjar bo občina posojala tudi privatnim strankam, in sicer proti odškodnini 25 Din za uro ter 11 Din na uro za »trojnika. Hišnemu posestniku Brezniku Karolu na Dolgem polju, ki prosi za odpis davščine na stana vanja, ker mu je neki najemnik najemnino dolžan ostal, se prošnja odkloni, da ne bi i drugi lastniki hiš prosili za odpis. Ciril Metodovi družbi, ki je pred Časom priredila valčkov večer, se zniža taksa na 10%. Ker se opuščena ribnika za Pertinačevo tovarno ter trikot med železniškima progama za Maksimilijanovo cerkvijo ne smeta več upotrebljavati kot odlagališči smeti, se za to določi prostor pri kamnolomu pod Starim gradom. Nato poroča za gospodarski odsek g. prof. Mravljak. Občinskim delavcem se bo letos tako kot mestnim nastav-ljencem ter uslužbencem mestnih podjetij dobavljalo drva in premog po znižani ceni; dočim se drva dobe iz mestnega gozda, se premog skupno s premogom za uradne prostore nabavi in ga bodo lahko odplačevali v. pet mesečnih obrokih. Sledi tajna seja, v kateri se obravnavajo različne finančne, pravne in personalne zadeve.
V zopetni javni seji dobe domovinsko pravico sledeče	osebe, ki	že deset	let bivajo v	občini:
Kajner	Egon, Gorišek Alojzija, Kovač	Jakob,
Rojnik Rudolf, Germ Edvard, Rošer Štefanija, Lipar Franc, Ruppich Rozalija, Patz Anton, Turnšek Franjo, Sinkovič Karl, Medvešek Albert, Peterman Albin, Kunst Marija, Detiček Vi-libald, Kralj Drago, Strovs Antonija, Drofenik Alojz,	Strucelj	Luka,	Kopinšek	Andrej
Agreš	Antonija,	Urisk	Ivan, Kert Eli-
zabeta, Globočnik Marija, Rojc Marija; odklonijo se pa Tofant Helena, Šalej Ivan, Srebre, Gajšek Rozalija, Bayer Marija, Frank Franc, Gerl
Pavel, ker ne bivajo nepretrgoma deset let v občini.
Štirim strankam, ki so bile kaznovane, ker niso plačale cestne naklade, se odmeri globa samo v enkratni višini zneska namesto v dvaj-setkratni, ker 60 izven mesta in prvič globljeni.
Za šolsko - kulturni odsek poroča g. šolski upravitelj Voglar. Preimenuje in na novo se imenuje nekaj ulic. Spreminja se Benjamin Ipavčeva ulica v Ipavčevo ulico; del Dolgega polja od Kralja Petra ceste do kapelice dobi ime Frankopanova ulica; Cankarjeva ulica bo Cankarjeva cesta; Gozdni del bo Obrežna ulica, Klavna ulica bo Klavniška ulica, Kralj Petrova cesta bo Kralja Petra cesta, Matija Gubčeva bo Gubčeva ulica, dosedanja Zrinjsko - Franko-panska bo Zrinjskega ulica.
Tujsko • prometni odsek predlaga, da se naknadno prosi kr. bansko upravo za podaljšanje že obetane proge od Rogaške Slatine do Rogatca, ter ravno tako že obetane proge Ro-gatec - Sv. Peter pod Svetimi gorami. Avtobusnemu podjetniku žužku Oskarju iz Ljub-ljane, ki hoče uvesti progo Ljubljana-Vransko-Celje-Konjice-Maribor se ne prizna krajevna potreba. Odklanja se prošnja nekega inozemskega podjetnika, ki hoče postaviti na Glaziji orjaško kolo. Javno stranišče v Samostanski ulici se bo odstranilo, čim bo dograjeno podzemno stranišče na Vrazovem trgu. Ker se bo pa tozadevna vsota vnesla šele v proračun za leto
1932.,	za enkrat še ni misliti na odstranitev.
Drugih poročil ni bilo in je načelnik ob 19.30 zaključil sejo.
Zobni atelje
BEVC JOŠKO
Ljubljana, Gosposvetska 4/1. (nasproti »Kneza«)
redno sprejema vsak dan od
9.	do 12-30 in od 2. do 17 30. Na željo izven navedenih ur. V torkih in petkih do 19 30 (t. i. %8. ure).
Tel. 32-96, loko in interurb.
641
Vozovi se vgrezajo v blato na tovornem kolodvoru
Žalostna slika, kako se trpinči živina, se nam nudi na tukajšnem gl. kolodvoru. Ves prostor na tem kolodvoru se nahaja ob vsakem deževju v takem stanju, da se obratuje na njem le x največjo težavo; med prostimi tiri se preliva za dobro ped na debelo z deževnico pomešano blato tako, da Je s prazno vprego prideš težko skozi, kaj še le z naloženim vozom, katerega kolesje »e vsled tovora pogreza globoko v razmehčano zemljo in se pri tem voz naravnost zavira, ker kamenjev blatu, kolikor je nasutega, drsi pod kolesi z vozom naprej. Pri takem zanemarjenem stanju obratnega prostora zaman živina napenja svoje moči, da bi speljala voz iz mesta. Kar bi z eno vprego brez težkoč lahko izpeljal na tlakovanem ali na urejenem prostoru en konj, speljata ob slabem vremenu komaj dva. Kakšna bo to stanje, ko bo s tem jezerom blata namešan 8e eneg. Seveda ni v dosti boljšem stanju tudi gorenjski tovorni kolodvor. Kje vendar tiči društvo za varstvo živali, da ne vidi trpinčenja živine na javnem prostoru. Naj se vendar zgane. Ali res ni nikogar od poklicanih faktorjev, da bi se tovorni prostor na gl. kolodvoru vredil vsaj za silo? Napravijo naj se od obeh strani na tovornem prostoru med vagoni v sredino odtočni jarki na kratke razdalje, ki naj se stekajo v zadolžni jarek, ki bo imel zadostno število požiralnikov z odtokom v cestni kanal. Ves prostor pa naj se dobro nasuje s trdim kamenjem in večkrat stlači z mestnim valarjem. To ne bodo bogve kakšni stroški,' odpomoglo se bo pa vendar tem razma-ram, ki sedaj obstojajo. Vsa voda na tovornem prostoru se odteka sedaj kar v potokih z blatom vred na vse tri proste tire, vlaga uničuje železniške prage, ki se sploh ne vidijo iz mokrega blata. Če se že nikomur ne smili živina, naj bi železniška uprava že iz ravnokar navedenih rai-logov določila strokovnjaka, da bi pregledal profite tire in ugotovil, _ kako se brez potrebe uničuje dragocen železniški materijal. Hvaležni tmo g. ministrskemu predsedniku, ki je nedolgo tega dal vspodbudo v časopisih, da je treba ožigosati tudi javne razmere, ako je to upravičeno. O resničnosti gorenjih navedb pa se lahko vsak prepriča na licu mesta. Pri vsej modernizaciji Ljubljane zaostajamo daleč za malimi podeželskimi kolodvori, kjer rampe in odvozne prostor« vsaj primerno in zadosti nasipajo z gramozom in skr-be, da Be deževnica odteka. V Ljubljani pa ni nikogar, ki bi se zavzel za potrebno tlakovanje tovornega kolodvora. Sklepa se o odtočnih peronih, podvozih in čelnih kolodvorh, le na to blatno jezero sredi Ljubljane se nihče na spomni. Hočemo biti velikomestni, pa smo na žalost v gospodarskem oziru prav — nazadnjaško malomarni, da ne rabimo bolj primernega izraza.
Razširjajte Jugoslovana!
Revolucifa v Južni Ameriki
Ze več mesecev poročajo vsi listi o revolucijah, ki izbruhnejo sedaj v tej sedaj v oni republiki južne Amerike. Človek ima vtis, da nič ne pogreši, če proglasi ves nepregledni teritorij hispano-ameriške kulture za bistveno revolucionarno ozemlje. »Revolucijonarna tla« niso torej omejena le na južno Ameriko, temveč se raztezajo tudi na vso Srednjo Ameriko ter segajo preko Mehike do mej severnoameriških Združenih držav, ki pripadajo območju anglosaksonskega jezika in anglosaksonske kulture. Revolucijonarno ozemlje pa gre še dalje, obsega namreč tudi vse otoke, kjer vladata španski jezik in španska kultura.
Znameniti Francoz Gustave Le Bon je razlagal to revolucijonarno nestanovitnost hispano -ameriških držav na podlagi psihološke analize duševnega ustroja dotičnih ljudstev. V plemenskem pogledu so latinsko-ameriška ljudstva sestavljena iz najrazličnejših elementov indijanskega izvora, kateri so se pomešali s španskimi (oziroma v Braziliji s portugalskimi) zavojevalci in naseljenci. Iz te zveze so izšli potomci mešane krvi na eni strani, na drugi pa se je ohranilo in nadaljevalo tudi čisto špansko (portugalsko) pleme. Ta razvoj je rodil nepremostljivo razdvojenost v prebivalstvu vsake južnoameriške države. Toda tudi če bi se bili domorodni Indijanci in španski priseljenci popolnoma pomešali, tako da bi bilo nastalo eno samo novo pleme, bi moralo biti tako novo pleme po Le Bonnu popolnoma nesposobno za vsako stalno in enotno politično življenje in stremljenje, kajti iz zveze tako različnih plemen, kot so ameriški Indijanci in Španci, se more roditi le manj vredno prebivalstvo, in to tudi v pogledu njegovega patrijotizma in sploh državljanske civilizacije. Odtod potem ono katastrofično razpoloženje, ki se očituje v obliki revolucije, čim se ponudi zanjo kakršnakoli priložnost.
Kakor se zdi ta razlaga pravilna, je vendar v popolnem nasprotju z ugotovitvami onih opazovalcev, ki so dejstva na licu mesta registrirali, ne da bi se dalje brigali za njihovo tolmačenje. Ti potopisci pravijo, da delajo dobro in slabo vreme po republikah v latinskem delu Amerike predvsem in takorekoč izključno le o-ne družine, ki so si ohranile svoj čistokrvni španski (evropski) značaj. Te predstavljajo nekako fevdalno aristokracijo, vladajočo kasto, medtem ko so mešanci manj vredni, a čistokrvni Indijanci so sploh popolni sužnji, kjerkoli sega do njih območje evropskega načina življenja.
Med temi čistokrvnimi potomci nekdanjih španskih zavojevalcev, avanturistov in drugih priseljencev se uveljavlja posebna kasta profesionalnih politikov, ki živijo le od politike. To se pravi, da živijo od najbrezobzirnejšega in najbrezvestnejšega izkoriščanja državne oblasti v svojo lastno korist in v korist svojih pristašev. Delitev te najvišje politične kaste na več taborov (navadno na dva) sloni najprej na različnih družinskih zvezah, dalje na osebnem prijateljstvu in seveda tudi na podobnosti interesov. Sicer so tudi po teh republikah navadno politične stranke večinoma »konservativci« in »liberalci«, toda to so le etikete, za katerimi ni nobene druge politične ideje razen one, kako se bo klika, ki je na vladi, strmoglavila, da se vrže predsednik republike in da se izženejo iz vseh uradov njegovi pristaši ter nadomestijo s pristaši novega moža kot povračilo za usluge in žrtve, ki so jih doprinesli zanj.
Toda tako početje ni nikaka lahka stvar. Dasi imajo republike južne Amerike vsaka svojo u-stavo, je vendar predsednik absoluten gospodar položaja. Po vseh državnih uradih ima samo svoje pristaše. Ti se imajo vsi le njemu zahvaliti za svoja mesta in se zavedajo, da tudi oni z njim stojijo in padejo, kakor on z njimi. Zato imajo uradniki prosto roko, da lahko uganjajo največjo korupcijo. Predsednik izvaja svojo diktaturo izključno proti opoziciji, nikakor proti svojemu uradništvu. In ta diktatura, ki se trdno oslanja tudi na generale, je tako popolna, da je absolutno izključeno, da bi opozicija mogla prodreti z ustavnimi sredstvi, n. pr. pri kakršnihkoli volitvah. Naj bo režim določenega predsednika še tako slab in naj povzroča še tako nezadovoljstvo, uspešna borba proti njemu je po u-stavni poti nemogoča.
Edino sredstvo je oborožena vstaja, nasilen in krvav nastop nezadovoljnežev. In tedaj nastane to, kar se imenuje »revolucija«, ki pa ima po vsem tem popolnoma drugačen pomen nego pri nas v Evropi. Ona igra namreč tam doli isto vlogo kot po Evropi in drugod parlamentarne bitke, nezaupnice večine, radi katerih padajo vlade in napravljajo mesto drugim. V latinski Ameriki pa je vlada istovetna z absolutnim diktatorjem predsednikom republike in zato mora veljati borba ravno njemu.
Kot rečeno, ima smisel le oborožena borba. Ko se začne, se vodi z vso neizprosnostjo. V slučaju neuspeha morajo biti uporniki pripravljeni na najgroznejše represalije (izgon, konfiskacije premoženja itd.), a prav taka se godi tudi premaganemu predsedniku in njegovim pristašem v primeru, da je »revolucija« zmagovita. Zmagovalci, ki so si s krvjo priborili o-blast, jo seveda smatrajo za vojni plen, od katerega morajo dobiti svoj delež vsi oni, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu. Tedaj se nadaljuje plenjenje in odiranje države in naroda pod novo zastavo in traja tako dolgo, dokler ne izbruhne in zmaga nova »revolucija«, s čimer •e spremeni zopet le zastava in nič drugega.
Korupcija cvete seveda dalje in v koruptnosti vladajočih kast je glavni vzrok politične nestal
uosti v teh republikah. Povod za izbruh lahko da kakršenkoli dogodek aktualne važnosti, toda prvi in konstantni vzrok je vendar le v gori omenjenem dejstvu. Vsaka revolucija je seveda prava katastrofa za cele pokrajine, ker navadno uniči žetev in drugo bogastvo. Vlada in vstaši mobilizirajo vsak na svoj račun in vse življenje pride iz ravnotežja in z normalnega tira, dokler
se borba ne odloči v eni ali drugi smeri. Napredka v socijalnem pogledu pa spričo gornjih dejstev ne more prinesti nobena revolucija v teh deželah, ker niso te revolucije, kot smo videli, nič drugega nego le južno-ameriška stran-karsko-politična borba, ki se razlikuje od takih borb po drugih krajih le po tem, da se bije v obliki krvave državljanske vojne.
Drzen vlom v tobačno zalogo
Neznan zlikovec je vlomil v poslopje glavne tobačne zaloge v Brežicah in odnesel 17.000 Din in nekaj finega tobaka
Brežice, 24. oktobra. Letošnje leto še dosedaj ni bilo za nas leto kakšnih večjih nesreč, vlomov ali kaj sličnega. V četrtek zvečer pa je velik vlom razburil naše meščane. Vlomilec ali vlomilci, dosedaj še ni ugotovljeno, koliko jih je bilo, je vzel na piko tokrat trgovino glavne tobačne zaloge, ki se nahaja v Brežicah štev. 6, v hiši g. Ivana Mrescharja, stavbenika v Brežicah. Vlom se je moral zgoditi okrog 9. ure zvečer, ker je bil že okrog 10. ure zvečer že opažen. Vlomilec je moral, kakor je dosedaj ugotovljeno, zelo dobro poznati razmere. Vedeti pa je moral tudi natančno, da se v hiši ni tedaj nahajal nihče.
Hiša, v kateri je glavna tobačna zaloga, je enonadstropna, a prostori tobačne zaloge se nahajajo v pritličju, desno. Najemnica ima za prostori svoje stanovanje, skozi katero je prišel tat. Okno, skozi katero je prišel vlomilec, je navadno in leži precej nizko. Okno je celo pomazal z apnom, kar je seveda čisto razumljivo. Najprej je prebrskal omaro in našel v njej staro torbico
iz usnja, katero je, misleč, da se nahaja v njej denar, kratkomalo prerezal. Seveda se je vračunal; prebrskal je potem druge stvari, vendar ni našel zaželjenega. Čakal ga je obilni plen v prostorih tobačne zaloge, ki so vezani s stanovanjem. V navadnem predalu, ki se nahaja v pultu, je bilo okrog 17.000 Din in te je odnesel. Nadalje je okradel še nekaj najfinejšega tobaka. Skupna škoda znaša okrog 20.000 dinarjev.
Vlom je prva opažila najemnica, ki je od strahu kar odrevenela. Obvestila je nato orožništvo in policijo v Brežicah. Seveda manjka zaenkrat za vlomilcem vsaka sled. Začelo se je takoj intenzivno zasledovanje. Najemnica je zavarovana. V petek popoldne se je vršila v prostorih tobačne zaloge sodna komisija, ki sta jo tvorila gg. sodnika okrajnega sodišča v Brežicah g. Pfeifer in g. Dokler, zapisnikarica ter orožniški komandir narednik g. Iskra. Upajmo, da se bo orožništvu kmalu posrečilo izslediti vlomilce.
Mofocikliška nesreča
Reteče, 25. oktobra.
Ob visoki frekvenci gorenjskih cest, ki oso-bito trpijo ob nedeljah in praznikih, ni nič čudnega, da pride sem in tje do večjih in manjših nesreč, karambolov, ki imajo dostikrat prav neprijetne posledice.
V zadovoljstvu prostih uric sta se odpravila na motociklistično vožnjo na Gorenjsko nekf Retečan in gdč. Lenčka Hafnerjeva« Prav lepo in zadovoljno je šlo proti Kranju in že pod noč se je par vračal proti domu. Le prehitro je nastopila tema, ki zahteva skrajne previdnosti vozača. V redu je drdral motor v temno noč, ko je nepričakovano prišlo do nesreče.
Vozač je iznenada treščil po vseh znakih v nerazsvetljeni kmetski voz na državni cesti s toliko silo, da se je vozu zdrobilo kolo; motor je obstal, oba potnika pa sta odletela na trdo cesto. Dočim lastnik motocikla ni odnesel težjih poškodb, je spremljevalko Hafnerjevo prizadelo huje. Poleg lažjih poškodb po rokah in po obrazu, si je ponesrečenka pri padcu zlomila nogo.
Oba izletnika so odpeljali proti domu, gdč. Hafnerjevo vrhu tega v splošno bolnico v Ljubljano, kjer so ji nudili potrebno pomoč.
Nesreča je vzbudila osobito v reteških sokolskih krogih dokaj sočustvovanja in vsi želijo agilni sokolici s. Hafnerjevi skorajšnjega okrevanja.
Par volov so mu ukradli
Drzna tatvina ▼ Begunjah
Begunje, 24. oktobra.
Preteklo noč so do sedaj še neznani tatovi odgnali nekemu tukajšnjemu malemu kmetu par volov, v vrednosti od 11 do 12 tisoč dinarjev. Ljudje so razburjeni in se boje, da ne bi jih naslednjo noč doletela ista nesreča. Take tatvine v našem kraju že dolgo ni bilo. Takoj po prevratu, ko je cvetelo »kontrabantarstvo«, bi bilo to nekaj navadnega. Tedaj so namreč dostim posestnikom odgnali živino iz hlevov.
Tatovi so pa bili zelo korajžni in so imeli najbrž točen načrt. Posestnikova hiša in hlev stojita namreč na sredi vasi in so morali živino odgnati po glavni cesti, ki pelje skozi vas. Nihče pa jih ni opazil, kljub temu, da so pri sosedu kuhali žganje in da vsako nočno uro straži vaški nočni čuvaj. — Posestniku so tako povzročili veliko škodo, ker sta mu ta dva vola pridno služila in ne bo mogel kaj kmalu kupiti drugih. Upamo pa, da bo orožništvo kmalu izsledilo predrzne tatove.
Divji lovec ga je obslrelil
Teden dni s šibrami v telesu.
Danes dopoldne je prišel v javno bolnico krepak kovač, 49-letni Lojze Perko, doma iz Vel. Globokega, občina Ambruž. Perko je posestnik in kovač ter hkratu navdušen lovec, ki se rad udeležuje nedeljskih brakad. Preteklo nedeljo so mnogi lovci iz Globokega in okolice priredili velik lov na srne. Lova se je udeležil tudi Lojze Perko. Stal je na straži, med njega in sosednjega lovca pa se je prikradel neki posestnikov sin, ki je znan kot divji lovec. Ko je mimo drvela srna, je divji lovec streljal na njo. Perko mu je zaklical: »Ne streljaj 1« Toda mesto odgovora je dobil Perko pozdrav iz puške. Šibra je lovca Perka oplazila po levem sencu, več šiber ga je zadelo v desni komolec, a ena naposled celo v trebuh, kjer je obtičala. Perko kot korenjak se je ves teden doma lečil. Ker je postala rana nevarna, je danes sam prišel v bolnico, da ga na
kirurgičnem oddelku operirajo. Šibre je ves čas nosil v komolcu in trebuhu.
Proti divjemu lovcu je vložena kazenska ovadba. Kakor Perko pravi, je izključeno, da bi ga bil ta lovec po nesreči zadel, ker je srna tekla v povsem drugi smeri ter je namenoma nameril na njega.
Strašna smrt pod vozom
Ivan Piber je peljal z drvmi naložen voz, ki se je prevrnil nanj tor ga ubil
Bled, 24. oktobra.
Jesen prihaja in z njo vzporedno mrzla sapa, ki piha z zasneženih planin. Ljudje so v zadnjem času jeli že kuriti. Kjer jim je pošla lanskoletna zaloga drv, so morali kupiti novih. Nekateri, ki so srečnejši, imajoč svoje gozdove, sekajo in odvažajo drva sedaj domov.
Pri tem delu se je pripetila včeraj zjutraj zopet tragična nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev.
Včeraj je neki tukajšnji posestnik najel mladega zastavnega posestnikovega sina 261etnega Ivana Pibra, da bi mu speljal drva z bližnjega hriba Osojnice domov. Prišedši do kraja, je jel nalagati. Hoteč pospešiti delo, je naložil na voz preveč drv. Ko jih je peljal po strmem pobočju, je voz malo visel, zato ga jfe z ramo podpiral. Ko je prišlo kolo- pod večji kamen, je voz nenadoma zgubil ravnotežje ter se prevrnil na ubogega Pibra, kjer je obležal bržčas na mestu mrtev. P« naklučju ga je našla neka žena, ki je že od daleč zapazila z drvmi prevrnjen voz ter vpreženega vola. Hitro je tekla v bližnjo železniško Čuvajnico,v Zako, odkoder je službujoči čuvaj telefoniral na pomoč. Takoj je odhitela na lice mesta tukajšnja rešilna komisija z orožništvom, ki je ugotovila, da je ponesrečenec mrtev in da ima zlomljeno hrbtenico in tilnik ter da je ležal pod vozom in drvmi že nekaj ur.
Odredili so vse potrebno, da so mrliča odpeljali na dom, kjer leži na mrtvaškem odru. Pokopali ga bodo jutri dopoldne na tukajšnjem pokopališču.
Tragična smrt je vzbudila zlasti med kmetskim ljudstvom mnogo pomilovanja in sočustvovanja pri ubogi Pibrovi materi, ki je v tako hitrem času prišla ob svojega ljubljenega sina, kateremu bi v kratkem zapustila svoje posestvo. Tovrstna smrtna nesreča pri delu je že tretja v tem mesecu I Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje 1
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 25. oktobra.
Ljubljanska policija te dni zasleduje več rafiniranih tatov ln pustolovcev, ki so izkoristili sedanji položaj ter izvršili več tatvin in goljufij. Najzanimivejša je
»pustolovščina akademskega slikarja.«
že meseca junija se je pojavil v Ljubljani mlad zakonski parček, ki se je nastanil na Glincah na Tržaški cesti. Mlad gospod se je izdajal za »akademskega slikarja«. V policijsko prijavnico se je zapisal kot akademski slikar Imre Momovič iz Subotice z ženo Rozo. Oba sta prav udobno Živela, znala sta izkoriščati lahkovernost dobrih ljudi ter sta naposled postala prav predrzna, ker so se jima marsikatere rafinirano zasnovane pustolovščine prav dobro posrečile. Naposled so jima postala tla v Ljubljani prevroča ter sta pred dnevi pobegnila s ponarejenim potnim listom, najbrže v Avstrijo.
Z neko zasebno uradnico, ki stanuje v Wol-fovi ulici, se je že pred 4 meseci seznanil »akademski slikar« ter se ji prav galantno predstavil. Postali so si dobri znanci. Galantni
Selitve
in vse drugo trgovsko blago prevaža po zmernih, konkurenčnih cenah
junr
Avtoprevozniška družba z o. z.,
Ljubljana,
Miklošičeva c. 4. Telefon 2182. Redne dnevne brzotovorne proge:
.jubljana—Kranj—Tržič, in Ljubljana - Vrhnika-Logatec-Planina. 662
možakar se je napram njej predstavil za »akademskega slikarja« Emerika Neumanna. Pripovedoval ji je različne stvari ter je tudi omenil, da zna dobro ponarejati potne liste. Sam bi potreboval potni list, a mu ga ljubljanska policija ne izda. Prejšnji teden 16. t. m. je zopet akademski slikar Emerik Neumann posetil zasebno uradnico. Ta je po kratkem razgovoru i njim za nekaj trenotkov zapustila sobo. Lažni Neumann je ostal sam v sobi. Izrabil je priliko in začel brskati po sobi. Našel je potni list zasebne uradnice, kakor tudi potni list njenega brata. Ko se je gospodična vrnila v sobo, je bil gospod Neumann prav vesel., globoko se je poklonil ter poslovil od nje. še le v nedeljo 19. t. m. je gospodična zpazila, da sta ji izginila oba potna lista, a ž njima tudi 2000 Din, ki so bili v njenem potnem listu.
»Akademski slikar« Emerik Neumann je imel tudi prijateljske stike z nekim tiskarjem, ki stanuje v Cerkveni ulici. Ker je gospodična vedela, da ga Neumann pogostokrat obiskuje, je odšla k njemu ter ga vprašala, če je kje videl Neumanna. Ta ji je odgovoril, da je od-pptoval v Maribor, ker mu je on poveril, da mu proda za 4000 Din raznovrstnega galanterijskega blaga. Zasebna uradnica se je v ponedeljek odpeljala v Maribor, toda »akademskega slikarja« z gospo soprogo Rozo ni nikjer našla, čeprav je ves Maribor obhodila in po njem izpraševala. Neumann je tiskarju odnesel vse blago.
»Akademski slikar« Momovič Imre pa je baje še druge Ljubljančane nasmukal za lepe svotice. Najbrže jo je Imre s soprogo Rozo pobrisal čez mejo v Avstrijo.
V Glincah okraden
Na Glincah stanuje gospod Peter X. Bil je v četrtek zvečer v Končanovi gostilni v Rožni dolini. Bil je že precej Židane volje. Ker mu je bilo prevroče, je slekel suknjič ter ga obesil na obešalnik. V suknjiču je imel usnjato črno listnico z 2000 Din gotovine. Ko je ob policijski uri zapuščal gostilno, je presenečen zapazil, da mu je nekdo odnesel suknjič z denarjem vred. Gospod Peter je tatvino prijavil na policiji, ki zasleduje tatu. Tat je bil gotovo vesel dveh jurjev. Tatvine je osumljen neki mlad človek.
'C3IIC3IIOIIC3IIOIIC3IIOIIOIIOIIOI
JVa/frpežne/sa
in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri. tvrdki s železnino	103
STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35.
oncaiiouoHOHononoiioiion
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so: uradnika III. kategorije, III. skupine: Ronko Franc, nadzornik proge, Kranjska gora, progovna sekcija Jesenice za uradniku proge v Litijo, progovna sekcija Ljubljana, glavna proga; Crnkovič Julij, nadzornik proge Kama-nje, progvna sekcija Novo mesto, za nadzornika proge v Grosuplje, progovna sekcija Ljubljana, gor. dol. proga: zvaničnica I. kategorije, IV. skupine: Poženel Emilija, komercijalna zvaničnica, Ljubljana gor. kol. k prometnem komerci-jenem odeljenju direkcije; dnevničar:	Vehovc
Alojzij, Trbovlje v Rakek.
Imenovani so za uradnike III. kategorije, III. skupine: Pleterski Franc, vlakovodja, Ljubljana glav. kol.; Bučar Peter, vlakovodja, Ljubljana glav. kol. in Majcen Anton, vlakovodja, Ljubljana glav. kol., dosedaj vsi zvaničniki I. kategorije, I. skupine.
Postavljeni so za uradnike II. kategorije, V. skupine: Šlibar Jernej, prometnik, Medvode; Bernik Jožef, prometnik, Rogatec: Derganc Jožef, prometnik, Borovnica, in Caf Ivan, prometnik, Trbovlje, dosedaj vsi dnevničarji: za zvaničnika
I.	kategorije, I. skupine: Kanič Franc, skladiščnik, Maribor glav. kol., dosedaj žandarmerijski narednik.
Ostavko na službo je podal uradnik II. kategorije, V. skupine: Dekleva Tugomir, komercijel-ni uradnik, Trbovlje.
Listnica uredništva: Avtorju notice »Naša podeželska propaganda« sporočamo, da iz načelnih vzrokov notice ne moremo objaviU, čeprav priznavamo njeno upravičenost. Vzrok je v tem, ker je notica nepodpisana.	'
Dnevne vcsii
— Odlikovanje. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra za promet in v soglasju a predsednikom ministrskega sveta je odlikovan z redom Sv. Save II. razreda Peter Senjanovič, pomočnik ministra za promet.
— Iz finančne službe. Po naredbi finančnega ministrstva z dne 21. t. m. so premeščeni: a) na lastno prošnjo: poverjenik finančne kontrole (II. 3) Ferenčak Mihael z glavnega oddelka finančne kontrole v Ljubljani k glavnemu oddelku v Celje, nadzornik finančne kontrole (III. 2) Rechbcrger iz Novega mesta k glavnemu oddelku finančne kontrole v Ljubljani in nadzornik finančne kontrole (III. 2) Torkar Ivan iz Celja v Kranj; b) po službeni potrebi: nadzornik finančne kontrole (III. 3) Pctančič Mihael iz Kranja v Novo mesto.
— Premestitev v gozdarski službi. Z odlokom ministra za šume in rudnike je postavljen gozdno inž. pripravnik Franjo Virnik v enakem položaju pri gozdarskem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani (I.-9). Doslej je služboval v enakem svojstvu v Vrhovinah pri tamošnji otočaški občinski imovini.
— Imenovanja v politično-upravni slnžbi. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra notranjih zadev je postavljen za generalnega inšpektorja pri notranji upravi v ministrstvu notranjih zadev v I.-3a Dragutin A. Antič, okrožni inšpektor v Šabcu, in inšpektor ministrstva notranjih zadev v I.-4a Milivoje Vučkovič, pravni referent v pokoju v Beogradu.
— Iz železniške službe. Z ukazom kralja in na predlog ministra -za promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je upokojen Leonid Franjič, pomočnik generalnega direktorja državnih železnic v I.-2 v Beogradu, z drugim ukazom pa imenovan za pomočnika v
I.-2 Dimitrije Kneževič, dosedanji direktor v Subotici.
— Sprememba v občinski upravi ▼ Salamon-cih. Glasom odloka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 11. oktobra 1930,
II. No. 30.893, je g. Kerčmar Štefan na podstavi člena 3. zakona z dne 6. januarja 1929, U. L. št. 13/5 razrešen dolžnosti občinskega odbornika občine Šalamonci. Na njegovo mesto je kot občinski odbornik postavljen gospod Flisar Štefan, posestnik v Šalamoncih št. 2.
— Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 660
— Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Kncchtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.	645
— Črnivčevi računici za osnovnošolski pouk,
I.	in II. del, prirejeni po novem učnem načrtu, sta izšli in se dobita pri založnici Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. 671
— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od podružnice na Muti 210 Din in od podružnice Sv. Barbara v Slov. goricah 60 Din, nabranih v kulturne namene Koroške. Zbiralcem in darovalcem hvala I	670
— Šolska kuhinja Njen. Vel. kraljice Marije sprejme dekleta, ki bi se rade izučile v kuhanju meščanske hrane. Informacije daje vodstvo kuhinje v Prečni ulici št. 2 vsako dopoldne. — Atena.
Slovenci, ki potujete v Zagreb, obiščite gostilno »Pri Staroj Harmici«, Radičeva 1, tik Jelačič trga. — Vodi jo družina Černe, katera je imela nad 150 let staro gostilno na Sveti Gori pri Gorici.
— Trgovce in obrtnike opozarjamo, da pripravlja T. K. D. Atena večjo prireditev pod naslovom »Modna revija«, ki se bo vršila v prihodnjih dneh v beli dvorani Uniona. Vsi oni, ki bi se želeli revije udeležiti s svojimi izdelki ali predmeti, naj se prijavijo čimpreje na naslov tajništva, Dunajska cesta 1 a/II.
— Redna služba božja na Šmarni gori ob nedeljah in praznikih z današnjim dnem za letos preneha; vendar bo pa tudi v zimskem času služba božja 8. decembra, 25. decembra, 1. in
6.	januarja ter 2. februarja, in sicer ob navadni uri. Kdaj se bo začela spet redna služba božja, bomo objavili spomladi v časopisih.
Najmodernejše vzorce "•C
ZAVES IN PERILA
namiznih in kuhinskih garnitur veže naj-fineje in najceneje
Matek & Mikeš, Ljubljana
Dalmatinova ulica štev. 13	628
— Izšla je knjiga »Obmejni promet, zbirka zakonskih predpisov o obmejnem prometu v Dravski banovini«. Ista obsega v prvem delu »se zakonske odredbe in pravilnike, dopolnjene z razpisi in pojasnili ministrstva za finance, o obmejnih prebivalcih, dvolastnikih, potnikih, turistih, avtomobilskem prometu in o tranzitu domačega blaga preko tujega ozemlja. V drugem, tretjem in četrtem delu knjige so objavljene specialne odredbe iz trgovinskih pogodb z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, v kolikor se nanašajo na obmejni promet. Te odredbe so dopolnjene z vsemi zapisniki in pojasnili, ki niso nikjer objavljeni in vsled tega jako težko dostopni. Knjiga je namenjena predvsem za prakso in se je ne bodo posluževali samo obmejni organi, nego je potrebna tudi občinskim uradom, dvolastnikom, turistom, avtomobili-
stom, obmejnim zdravnikom in veterinarjem itd. Po njej bo segel vsakdo, ki ima opravila z državno mejo in so mu zadevni predpisi neznani ali pa nejasni. Cena knjige znaša 35 Din, s poštnino 4-50 Din več, ter se naroča pri Sterle-tu Vinku, računoispitaču glavne kontrole, Ljubljana, glavna carinarnica.
— Oče 19. otroka. Rudar in lovec Fran Šuštar v Hrastniku je postal te dni srečen oče devetnajstega otroka, ki mu ga je rodila njegova 44 let stara žena Amalija. Sedem teh otrok je sicer že umrlo, vmes so bili trikrat dvojčki; kaže pa le na krepak par. Za botra bo naprošen desetemu bratu (deset dečkov je živih in dvoje deklic) Nj. Vel. kralj.
Cgle/fe
si danes
678
vazslaLvc
moških in otroških oblačil
znane specijalne irgovine
<J. Maček
na Aleksandrovi cesti 12. da se boaete prepričali o največji zalogi, ki omogoči vsakomur nabavo po okusu in ceni.
— Naši izseljenci v številkah. V mesecu septembru se je izselilo v Francijo 539 oseb, v Belgijo 6, v Holandsko 6, v Luksenburg 5; torej vseli skupaj v evropske države 556, Preko »velike luže« pa jih je šlo v USA 357, v Argen-tinijo 73, v Kanado 55, v Uruguay 18, v Li aziiijo 1 in v Chue 3, vseh skupaj torej v prekomorske države 520. Vseh izseljencev v mesecu septembru 'z naše ržave asa 1076. Vrnilo se jih je iz prekomorskih držav 453. Ta številka pravi: tudi drugod se ne cedi samo med. Deportiranih pa je bilo 445, in sicer 36 iz USA ter 9 iz Kanade. Repatriranih 11 iz USA, iz Kanade 36, iz Argentine 69. Vseh skupaj je bilo repatrirr ‘h iz prekomorskih držav 116. Iz Evropskih držav deportirani so bili 4, in sicer iz Avstrije. Repatriranih pa 34, in sicer 28 iz Francije, 3 iz Nemčije in 3 iz Avstrije. Vseh potnikov v minulem mesecu je bilo v državo 9327. iz ir-žave pa 9924. 146 se jih je vrnilo na državne troške. Če računamo za v? 'ga najmanj 5000 Din, vidimo, da je dobljena vsota 820.000 Din lep število denarja, ki ga izda država za svoje, ko se vračajo domov več a manj razočarani.
— Dirka za nevarnim vlomilcem. V hišo bogatega trgovca Liginunda Grossa v Sr. Mitroviči sta vlomila dva nevarna vlomilca. Skozi okno sta prišla v sobo in odnesla gramofon, misleč da je blagajna. Na dvorišču sta spoznala zmoto in sta se vrnila v stanovanje ter vlomila v omaro, iz katere sta odnesla zlatnine za Din
50.000.	Din 30.000 gotovine v predalu nista našla. Vlomilca se nista zadovoljila s plenom in sta skušala vlomiti še v sosedno stanovanje. Tedaj so ju pa zasačili in poklicali policijo, ki je začela loviti tatova. Enega je ujela, drugi je pa pobegnil. Vjeti je znani razbojnik Andraš Kolon tvor.
— Nov zdravniški škandal v Subotici. Dne 22. t. m. je bil v Subotici aretiran zdravnik dr. Klein, ker je bil osumljen, da je odpravil plod nekemu 17-letnemu dekletu. Dekle je bilo aretirano zaradi napada na bivšega svojega ženina. Ob tej priliki je tudi izdala, da ji je zdravnik odpravil plod in da ji je pomagal pri tem zdravnik dr. Mezeč. Zahteval je za to operacijo 500 Din. Izdala je tudi, da je neki drugi zdravnik zahteval od nje za slično operacijo 3000 Din. Dr. Klein se je zagovarjal, da je dekle prišlo k njemu že ranjeno in jo je moral operirati, ker bi sicer bilo njeno življenje v nevarnosti.
— Pogrešana. V Polju pri Smledniku na Gorenjskem rojena Marija Javornik je že 11. septembra t. 1. pobegnila od doma. Stanovala je pri svoji omoženi sestri Ivani Šter v Trbojah. Dekle je staro okoli 16 let, močno razvito, po-dolgastega obraza, blede polti, temnih pristriženih las in črnih oči. Domnevajo, da je šla v kako mesto. — Od 18. t. m. pogrešajo delavca 18-letnega Alojzija Steinerja, rojenega v Sv. Rupertu pri Laškem. Zadnji čas je bival v Harijah. Pogrešani je male postave, zabuhlega obraza, rjavih las, brez brk, modrih oči, na levi strani vrata ima večjo brazgotino. Domnevajo, da je izvršil samomor. Baje je skočil v Savinjo.
— Nad 3 milijone zapustil za izobrazbo. Te dni so v Beogradu pokopali trgovca, starega Beograjčana Stevana Miljkoviča - Trebinjca. V svoji oporoki je zapustil nad 3 milijone dinarjev za prosvetne namene.
— Stavka mornarjev na ladji »Njegoš«. Zveza mornarjev v Splitu je dobila s parnika »Njegoš«, ki je last Jugoslovanskega Lloyda, brzojavko, da so mornarji »Njegoša« stopili v stav-
ko, ker niso dobili plače in dodatne plače, ker so vsidrani v nekem pristanišču v Indijskem oceanu. Zveza je takoj intervenirala pri družbi, da izplača mornarjem doklado.
— Velika poplava v jastrebarski okolici. V vsem jastrebarskem srezu je zadnje dni silno deževalo. Potoki so poplavili vasi Cvetkovič in Domagovič. Voda stoji okoli 50 cm visoko. Vse kleti so polne vode. Hudournik je porušil tudi most v Cvetkoviču.
F. Fajdiga sin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
L Lukas, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 7. priporoča svoje prvovrstne, solidno in po meri izvršene čevlje za turiste, smučarje in lovce, kakor tudi jahalne in lovsko škornje za gospode in dame.
— Trdno spanje. Iz Subotice poročajo, da je bila na prav nenavaden način okradena vdova Marija Oroz. Tat je vdrl v njeno spalno sobo in jo popolnoma izropal. Snel je celo slike s sten. Vdova pa je tako trdno spala, da tatu ni slišala, čeprav ni mogel sobe izropati, ne da bi delal ropota. Policija je tatu kmalu izsledila.
— Hišo nezveste ljubice je zažgal. Iz Čakovca poročajo, da je seljak Ljutar Anton zažgal hišo svoje ljubice, ker je zvedel, da ga vara z nekim 50-letnim starcem. Zasačil je dekle s tekmecem v hiši in podtaknil ogenj, ki se je razširil na sosedne hiše in jih 4 uničil.
— Ljubico je zaklal. V Krfski ulici v Beogradu se je predvčerajšnjim odigrala krvava ljubavna drama. Delavec Nikola Janjič je z nožem zaklal neko Maro Vučkovič, s katero je živel že dve leti v divjem zakonu. Zadnje čase se je Mara začela ozirati za drugimi, Nikola se je pa udal pijači. V Krfski ulici je prišlo med njima do obračunavanja, ki je tragično končalo. Delavca so aretirali in ga izročili sodišču.
Josip olup
W	LJUBLJANA,	Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek,
klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
— Kretnice so kradli. Človek bi si ne mislil, da je mogoče krasti tudi kretnice. V Beogradu pa so te dni prišli na sled dobro organizirani tatinski tolpi, ki je pokradla na kolodvoru več kretnic in tračnic ter jih prodala neki tovarni.
— Nesreča jugoslovanskega parnika. Iz Su-šaka poročajo, da je 21. t. m. odplul parnik »Antun«, last Antona Babaroviča iz Milne, z velikim tovorom cementa v Alžir. V petek je pa sušaško pristanišče dobilo obvestilo, da je parnik nasedel na obali Riff Stolle. Položaj ladje je zelo kritičen, ker je otovorjen s 320 tonami in je ta del pod vodo. O moštvu se še ne ve, če je bilo rešeno. Iz Trsta so poslali parniku na pomoč ladjo družbe Tritkovič.
Polenovko namočeno
sir, sardine, šunko
Gavrilovic - salamo
ter razno špecerijsko blago priporoča
F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 34.
Tekslilbazar d. z o. z. Ljubljana, Krekov fr g ši 10
nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospode	447
go/zerce ?
Nov patentiran način izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po želji m meri. DETAJLNA PRODAJA »PRI POLLAKU«
Duajska cesta, 28 — Dvorišče
— Vreme. Po petkovem lepem vremenu je včeraj nastopilo močno deževno vreme. Deže-val oje ves dan in je mestoma padala sodra. Bilo je včeraj izredno hladno. Po planinah je snežilo. Barometersko stanje je bilo včeraj izredno nizko ter je variralo od 7471 do 753'2. Barometer je včeraj zjutraj kazal: Ljubljana 749, Maribor 749'5, Zagreb 749'4, Beograd 751, Skoplje 753'2, Sarajevo 751'2, Mostar 7501, Split 749'3, Rab 7471, Vis 748-7. Jutranje temperatura je bila nizka ter se je gibala med 7 do 15 C. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 7, Maribor 7, Zagreb 7, Beograd 9, Skoplje 12, Sarajevo 7, Mostar 12, Split 15, Rab 14, Vis 10. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 7-8, najnižja pa 5'6 C.
Ejubljtma
Nedelja, dne 26. oktobra 1930, Evarist. Pravo-slavni: dne 13. oktobra 1930, Demetrij.
Ponedeljek, dne 27. oktobra 1930, FrumenciJ.) Pravoslavni: dne 14. oktobra 1930, Lovorka.
Nočno službo imata v nedeljo lekarni Trn<) k o c z y na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti, v ponedeljek pa lekarne K m e I na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in B o h i n e c na Rimski cesti.
■ Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulatu ČSR v Ljubljani je čast sporočiti, da se bo v torek dne 28. oktobra 1930 vršila v uradnih prostorih konzulata, Bleiwei-sova cesta št. 18/1., ob 11. uri recepcija v proslavo narodnega praznika češkoslovaške repu/ blike. Na to proslavo si dovoljuje konzul va< biti vse pripadnike in prijatelje češkoslovaške, ga naroda.
■ Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubija, ni javlja, da se bo vršil njegov redni letni občni zbor 8. novembra t. 1. ob 20. uri v pro. štorih restavracije »Zvezda« v Ljubljani z obl. čajnim dnevnim redom in vabi vse člane in prijatelje, naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
■ Delavsko zborovanje se vrši danes ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu je »Gospodarska kriza in delav-stvo«. Kot glavni govornik nastopi nam že vsem dobro znani dr. Živko Topalovič iz Beograda.
■ Prvi koncert basista Mirka Puglja v Ljubljani. V ponedeljek 3. novembra koncertira v Filharmonični dvorani slovenski basist g. Mirko Pugelj, ki je svoj čas študiral petje v Ljubljani, nato ga pa nadaljeval in z velikim uspehom dovršil v Parizu, kjer je stalno sodeloval pri raznih domačih in tujih koncertnih prireditvah, sedaj pa se pripravlja, da nastopi svoje umetniško delovanje pri zvočnem filmu.
■ Pevski zbor Glasbene Matice ima v torek
28.	t. m. ob 20. uri važno vajo mešanega zbora.
■ Prvi sneg v Ljubljani. Včeraj je podnevi neprestano deževalo. Ljubljanica s pritoki je močno narasla. Proti večeru okoli 6. ure pa je začelo močno snežiti. Ker je bil sneg zelo moker, se je na tleh sproti tajal.
■ Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi marca 1930 zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti — zlatnino, srebrnino itd. — 6. novembra, za efekte — blago, perilo, stroje itd. — pa 12. novembra t. 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15.
■ Nedelja v operi. Popoldne ob 15. uri se vprizori melodijozna opereta »Vesela vojna« z gospo Ribičevo, gg. Gostičem, Pečkom, Povhe-tom, Simončičem v večjih vlogah. Dirigent dr. Švara. Predstava je izven abonmana, pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri se poje prvič v letošnji sezoni Verdijeva opera »Trubadur« z g. Šimencem v naslovni partiji. Leonoro poje ga. Juraničeva. Predstava se vrši pri znižanih cenah.
■ Otroška predstava v ljubljauski drami. — Opozarjamo na prvo otroško predstavo v ljubljanski drami, ki se vrši danes 26. t. m. popoldne ob 15. uri. Poleg popoldanske mladinske igre »SnegulČica in škratje« vprizori naša drama zvečer ob 20. uri Schillerjeve »Razbojnike« v premijerski zasedbi. Za predstavo veljajo znižane dramske, to je ljudske cene.
B Predavanje o Rihardu Wngnerju in njegovem Bayreuthskem gledališču bo, kakor že javljeno, jutri 27. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine. Predavatelj je umetnostni zgodovinar dr. Oto Hogel iz Bayreutha, o katerem pravijo kritiki, da je v svoji stroki pravi umetnik velikega slovesa z izredno lepim in močnim glasom. Izbrani tema obravnava izredno interesantno ter ga povrh ilustrira z umetniškimi skioptičnimi sli’ mi. Vse prijatelje gledališča, pa tudi druge, ki se zanimajo za stvar, opozarjamo na to predavanje. Vstopnice v Matični knjigarni.
■ Atentat na operno plesalko. Predvčerajšnjim so neznani moški ustavili v Knafljevi ulici plesalko ljubljanskega opernega baleta gospodično B. J., ki je ravno hitela v opero, in jo polili z neko smrdljivo tekočino ter jo ob-suli s težkimi očitki in psovkami. B. J. je napadalcem komaj ušla v opero, kjer se je s težavo zopet očedila, da je mogla nastopiti v baletni točki. Včeraj so najbrže isti »atentatorji« razdelili po Ljubljani plakate, na katerih napovedujejo bojkot operi, dokler bo v njej nastavljena gdč. B. J.
I Nesreče in nezgode. Dijak Hieronim Str-lič, stanujoč na Rimski cesti, je v petek zvečer telovadil v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Po nesreči je padel s krogov ter si zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v javno bolnico, kjer je bil Bprejet na kirurgični oddelek. — Vdova po sprevodniku Marija Globočnik, ki stanuje na cesti na Brdo št. 144, je v soboto dopoldne cepila drva. Po nesreči se je s sekiro zadela v levi palec, ki si ga je skoraj odsekala. Morala je v javno bolnico.
■ Tatvina obleke. Bosancu, zidarskemu delavcu Pandžiču Šaborinu je neznan tat odnesel lesen kovčeg, v katerem je imel nekaj obleke in par novih čevljev. Tat mu je odnesel stvari iz barake na Vodovodni cesti. Pandžič je oškodovan za približno 400 Din.
■ Tatvin kolesa. V torek dopoldne je neznan kolesarski tat odpeljal iz veže gostilne pri »Še-stici« moško kolo, ki je bilo last Angela Jelči-ča. Kolo je bilo vredno Din 1500, znamke »Pax«, črnopleskano in opremljeno z električno svetiljko.
THavifoov
Meščani!
Danes proslavi mariborska Jugoslovansko-češkoslovaška liga praznik narodnega in državnega odrešenja češkoslovaškega naroda. Da pokaže ves Maribor tudi na zunaj žuvstvo bratske ljubezni in hvaležnosti, vljudno pozivam meščane, da okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami, kar bo storila tudi mestna občina na vseh svojih poslopjih.
Dr. A. Juvan, žijpan, 8. r.
*
m Dr. František Resi v Maribora. — Danes zjutraj se pripelje v Maribor češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani g. dr. František Resi, da se osebno udeleži slavnostne matineje, ki jo ob 10. uri dopoldne priredi v veliki dvorani pivovarne »Union« J. č. Liga. Pozivamo vse zavedno narodno meščanstvo, da se te matineje udeleži v čim večjem številu. Pokažimo, da nam geslo »Zvestoba za zvestobo« ni saino fraza, ampak živa resnica!
m Obvestilo Narodne obrane. Na praznik našega zedinjenja, dne 1. decembra t. 1. priredita krajevni in okrajni odbor N. O. v vseh prostorih Narodnega doma svečano proslavo. Vsa ostala društva se naprošajo, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev ali zabav.
m Inšpekcija dela. Na merodajnih mestih se Je te dni znova pokrenila akcija, da se obnovi z ustanovitvijo banovine ukinjena Inšpekcija dela v Mariboru. Ker je inšpekcija zares nujno potrebna že iz narodnih ozirov, bi bilo želeti, da se člmprej vzpostavi.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima od danes do prihodnje nedelje lekarna Vladovič »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici.
m Današnje prireditve. Ob 10. uri matineja J. 0. Lige, ob 15. uri v Narodnem gledališču komedija »Gospa ministrovka«, zvečer ob 20. uri pa opereta »Aleksandra«, ob 16'30 je v dvorani Prosvetne zveze akademija Poselske zveze, v kinu »Union« se predvaja filmska opereta »Dvoje src v tričetrtinskem taktu«, v Grajskem kinu pa zvočni film »Modri angel«. — Poleg tega bodo razne privatne zabave po mnogih gostilnah v mestu in okolici.
m Tomboli aerokluba. Danes popoldne ob 15. In ob 15-30 bosta na Trgu svobode dve tomboli aerokluba.
m Razstava v prid Jadranski straži. Vrtnarsko podjetje »Vrt«, Džamonja in drug v Mariboru priredi danes 26. t. m. prvo letošnjo razstavo krizantem. Razstava bo odprta ves dan. Vstopnina, ki se pokloni v celoti Jadranski straži, je Din 3'— za osebo, za vojake in dijake pa Din 2-—.	,
m Konec stavke v Hutterjevi tkalnici. Po posredovanju Delavske zbornice je bila stavka delavk v Hutterjeivi tkalnici za klot v Melju ustavljena in se je delo spet pričelo. Redukcija mezd se bo izvršila šele v novembru in v službo se sprejmejo tudi vsi zaupniki, ki so bili zaradi stavke odpuščeni.
m Prvi sneg v Mariboru. Včeraj med 1. in 12. uro je pričel med dežjem naletavati prvi sneg, ki se pa ni prijel.
m Sobotni trg. Včerajšnji sobotni trg je bil kljub sltfbemu vremenu zelo dobro založen. Okoličani so pripeljali 63 vozov krompirja, zelja in čebule, 2 voza jabolk ia 3 vozove lesenega in lončenega blaga. Cene se niso mnogo spremenile.
m Žile si je prerezala. K naSi popačeni telefonski vesti o samomorilnem poskusu gospodične H. H. v Mestnem kopališču, objavljeni pod ‘tem naslovom, pripominjamo, da gospodična, ki Je storila to dejanje baje vsled družinskih, ne Jjubavnih razmer, mi umrla, ampak je že izven vsake nevarnosti.
m Vlom na sodišča. V noči od petka na soboto »o Se neznani storilci vlomili v poslopje okroglega in okrajnega sodišča in preiskali okrog 20 sob, katere so odprli deloma • ponarejenimi, deloma pa s pravimi ključi im odnesli več brisač, jopičev, dežnikov, zastorov itd. Policija Je uvedla najstrožje zasledovanje. Skupna Hioda Se ni ugotovljena, kakor tudi ne, kako »o tatovi prišli v poslopje.
m Tatvina krave. V noči od 17. na 21. t. m. •o neznani tatovi ukradli iz hleva malega pocestnika Ignacija Kotnika v Stenici pri Konji-eah 4 leta staro in 8500 Din vredno kravo.
m Aretacija sejmskih tator. Pri vasi Ivanec ob Dravi v bližini Čakovca so orožniki v torek aretirali večjo skupino sejmskih tatov, kd so DOsili več zavojev svile, platna in drugega blaga .Ker se Se ni ugotovilo, komu Je bilo blago ukradeno, se vodi poizvedovanje.
m Tatvina kolesa. V sredo je bilo v gostilni Neudl v Ljutomeru ukradeno Fricu Vargazonu 2000 Din vredno kolo znamke »Puch« St. 871.111. Svari se pred nakupom.
ni Aretacije. V petek je imela mariborska porcija precej dela, kajti aretirala je kar 9 os« o.
Podčetrtek
Trgatev je končana, mošt je v aodih in je precej dober, le žal, da ga ni mogoče spraviti v denar.
Novi zvonovi. V župniji Polje so dobili lepe nove zvonove. Blagoslovitev bo izvršil v nedeljo dekan g. Ivan Kraiine.
Vreme. Boč je dobil te dni že belo kapo, v»e-■ie imamo hladno in deževno.
Šolski proračun je skrbno sestavljen in odgovarja predpisom in časovnim razmeram. Je ddo in trud požrtvovalnih gospodov: Šolskega upri* vitclja K. Kobaleta, g. upravnika Lovreca in g. lupana in lekarnarja L. Juršeta.
Geije
* V Mestnem gledališča se vrši danes popoldne ob 16 uri repriza »Živega mrtveca«. V vlogi ciganke Maše nastopi kot gost članica ljubljanskega Narodnega gledališča ga. Polonca Juvanova, ki je to vlogo z uspehom kreirala v Ljubljani. Kot pri premieri nastopi tudi pri tej predstavi ruski pevski zbor iz Ljubljane. Ker se prične predstava ob 16. in konča ob 19., je zveza z vlaki in avtobusi na vse strani zelo ugodna. Cene »o znižane.
* Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Celju. Danes v nedeljo 26. oktobra se vrši v veliki dvorani Narodnega doma proslava češkoslovaškega narodnega praznika osvobojenja. Spored: Slavnostni govor, godba (2 ali 3 točke), petje (1 ali 2 pesmi), predavanje g. prof. Janka Orožna o češlii zgodovini, živa slika. Posebnih vabil ni. Celjani, udeležite se proslave polnoštevilno !
* Predavanje in poskusno kuhanje s plinom.
V ponedeljek 27. in torek 28. t. m. se vrši v kuhinji gospodinjske šole v poslopju meščanske šole predavanje o kuhanju, pečenju in praženju s plinom ter poskusno kuhanje 8 poskušnjo jedil.
* 0 vzrokih nesreč v letalstvu bo jutri v ponedeljek 27. t. m. ob 20. predaval v Ljudskem vseučilišču tajnik Aerokluba v Ljubljani g. dr. Stane Rapž. Predavanje bo v risalnici meščanske šole.
* Občni zbor SPD v Celju. Danes dopoldne pridejo delegati iz vseh krajev dravske banovine na občili zbor SPD, ki se vrši ob 10. uri dopoldne.
* Otvoritev Javne kuhinje v hiši Delavske zbornice v Vrvarski ulici bo danes ob 10. uri.
* Kolo jugoslovanskih sester v Celju ima
danes svoj cvetlični dan, ki je bil določen za 2. november.
<&lvi
Proslavo češkoslovaškega državnega prazniku priredi v torek, dne 28. L m. ob 20. uri v prostorih »Glasbene Matice« tukajšnja jugoslov.-če-hoslov. liga z akademijo, na kateri bo imel slavnosten govor gimnazijski ravnatelj dr, Komljanec. Sodeluje moški zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom pevovodje g. Čeneka Sedlbuncrja, orkester dijaškega doma in naš divni solobaritonist Skaza Saša. — Vabljeni so vsi dobromisleči Jugoslovani in vsa narodna in kulturna društva, da se udeleže te prireditve, ki bo obenem viden dokaz naše hvaležnosti čehoslovaškemu narodu, ki nam je pokazal v dneh tržaške tragedije toliko bratske ljubezni. — Po slavnosti bo prosta zabava v Narodnem domu.
Splašen konj. V sredo predpoldne, ko je privozil avtobus Maribor—Ptuj na Florjanski trg, se je naenkrat splašil konj, ki ga je vodila neka kmetica, se zagnal proti vozilu, razbil na istem sipo, ranil neko potnico ter poškodoval tudi samega sebe na vratu.
Smrtna nesreča. 26-letni posestnikov sin Franjo Mlakar iz Medvede pri Majšpergu je peljal te dni voz naložen 8 steljo proti domu. Ker ejbil voz prenaložen, se je na ozkem, grapastem kolovozu prevrnil ter vzel pod se vštric hodečega mladeniča. Čez nekaj ur so ga našli ter potegnili mrtvega izpod voza. Ker ni imel večjih vidnih ran, se je bržkone pod težo zadušil.
Osebna vest. G. kaplan Jože Rupar je premeščen iz tuk. mestne župnije v Hoče. V Ptuj pride g. kaplan Ignacij Grobljar.
Umrl je krojaški mojster Franjo Kosi, ki ga je pred par dnevi zadela kap. Bil je dva dni v agoniji, ne da bi bil prišel še k zavesti.
Ormož
Tragična nesreča. V tukajšnji bolnici je včeraj tragične smrti preminul šolski upravitelj Čulk iz Cezanjevec pri Ljutomeru. Bil je na obisku pri župniku v Svetinjah. Ko sta se vračala iz vinograda, je čulku izpodrsnilo ter je padel v dva metra globok klanec in dobil take notranje poškodbe, da jim je podlegel. Pogreb se vrfii jutri ob 5. uri pop. iz bolnice na tuk. pokopališče. Pokojnik je mislil po končanem letošnjem šolskem letu vstopiti v zaslužen pokoj.
Popravilo ceste pred mestnim vrtom in cerkvijo, ki že cel mesec ovira promet, gre h koncu. S tem je dobilo mesto v tej četrti na ugledu in še bolj na praktičnosti, ker je bila ccsta precej razširjena. Kakor se sliši, namerava občina tudi ostale dele ceste popraviti, ki so radi velikega prometa tudi popravila potrebne.
Murska Sobota
Sejm in velika izguba. Zadnji sejm je bil slabo obiskan. Neki možakar iz Gančan, po imenu Maučec, je izgubil 3700 Din, s katerimi je hotel kupiti kravo. Mogoče pa je, da mu je kak žepar zmaknil lstnico.
Delitev sadnih mladik. Oni, ki so prosili za sadne mladike, jih bodo dobili 28., 29. in 30. t. ni.
Fotoamaterjem. Tukajšnji knjigarnar Hahn je nabavil vse potrebščine.
Samomor. V Rakičanu se je obesil prileten posestnik Cizel. Vzrok samomora bo najbrž njegova bolezen.
Slovenska Bistrica
PoizkuSen vlom. V noči od četrtka na petek so neznani zlikovci hoteli vlomiti v trgovino g. Karla Wutta. Vlomili so železna vrata, ki vodijo na dvorišče ter že precej visoko privili močan železni rolo, ki zapira vlod v trgovino. Bili »o pa v svojem poslu preprečeni od mesarjev g. Ra-^ steigerja, ki so gnali živino v klavnico ob eni f uri ponoči. Vsekakor so morali biti zelo drzni vlomilci, kajti ne samo, da leži hiša ob prometni cesti Celje—Maribor ter sredi trga, temveč gori tik trgovine tudi električna cestna luč!
Šoštanj
Ekspozitura OUZD v Šoštanju bo i 1. novembrom ukinjena.
Nova planinska koča. Podružnica SPD v Šoštanju se je odločila, da sepida na Smrekovcu planinsko kočo. Kakor slišimo, je načrt gotov in se vršijo priprave, da bo koča spomladi postavljena. Bo to velika pridobitev, ker je tura na Smrekove lelo priljubljena in bo koča gotovo dobro obiskana.
Brežice
Prosvetno društvo na Čatežu ob Savi pripravlja dramo »Razvaline življenja« v izvrstni zasedbi.
Iz občinskih razlogov. Občinski urad Brežice ob Savi naznanja vsem interesentom, da se bo od sedaj naprej dobil premog le ob ponedeljkih in četrtkih.
Um se ji je omračil. Pred dvema mesecema se je vrnila iz umobolnice Terezija Krejačič, žena pekovskega pomočnika g. Krejačiča. Pred težko duševno boleznijo je bila šivilja in znana daleč na okrog. Vendar es je zadnji čas že zelo dobro počutila. Pretekli teden pa je nanovo zopet obolela tako, da so jo morali zopet odpre-miti v umobolnico. Je mati treh nedoraslih otrok v starosti do 8 let.
Spomin češkega osvobojenja. Kakor izvemo, bo Sokolsko društvo v Brežicah v torek, dne 28. t. m. ob obletnici osvobojenja češkega naroda priredilo večjo slavnost v Narodnem domu.
Rimske toplice
Sokolsko društvo bo priredilo v torek 28. t. m. ob 20 30. uri zvečer v gostilni br. Gregorja Pušnika v Smarjeti proslavo in spomin na ta dan, ko se je češkoslovaški narod osvobodil. Pri tej priliki bo predaval o zgodovini češkoslovaškega naroda tukajšnji železniški nadzornik proge br. Karol Dvorak.
Litija
Prednjačka šola. Sokol kraljevine Jugoslavije v Litiji priredi od dne 27. oktobra do 19. novembra t. 1. tečaj prednjačke šole, ki je za članstvo obvezen, a je dovoljen vstop tudi ostalim. Tečaj se vrši vsak pondeljek, sredo in petek. Pričetek ob 8. uri zvečer. Predavali bodo sledeči gg. br. Taufer, br. Zupančič, župni načelnik br. Vrhovec, br. Habič, prvi podstarosta Sokola br. E. Gangl, br. Skušek, br. Bizjak, br. dr. Premru, br. dr. Miss, br. Lavrenčič, br. Juvan, br. Fin-cinger in starosta Sokola v Litiji br. dr. Krevl.
Kranj
Nove učne moči in število dijakov na kranjski gimnaziji. Lansko leto so nas zapustili zadnji humanisti; saj je bil samo osmi razred še spomin na čase, ko se je na gimnaziji učila grščine' Letos je gimnazija že vsa realna. Ni čudno, če jc manjkalo že par let sem profesorjev za matematiko in francoščino. Sedaj so končno le izpolnile vse vrzeli nove učne moči. Novi suplenti so: g. Ahlin Franc, g. Bernik Vinko, ga. Diva-Medica-Kulič, g. Kuret Niko in g. Ziegler Milan. — Lani je posečalo gimnazijo275 učencev in 109 učenk, skupno 384, letos pa 323 učencev in 140 učenk, skupno 463. V zgodovini kranjske gimnazije se je doseglo samo enkrat prej še večje število. Bilo je to leta 1901, ko še ni bilo škofovih zavodov v Št. Vidu, ki so odvzeli naši gimnaziji precej dijakov. Letos je bil največji naval v prvi razred, kakor se to opaža tudi sicer po vsej državi. Prvi razred ima kar tri paralelke, med katerimi je ena čista dekliška. Zavod ima let09 tri ženske učne moči.
Gledališki predstavi. Danes popoldne ob pol 5. uri ponovi gledališki oder Narodne čitalnice Doboviškovo veseloigro »Radikalna kura«, ki je v petek dobro uspela. Ljudski oder pa vprizori ob 4. uri že tretjič Manice Romanove narodno igro s petjem »Prisega o polnoči«.
»Jugoslovana« dobite v dnevni prodaji v trafiki ge. Karle Kerčeve.
Škofja, Loka
Poroka. Poročila sta se šolski upravitelj v Zalem logu g. Benedičič Janko in gdč. Grohar Francka, učiteljica v Železnikih, iz ugledne škofjeloške rodbine. Bilo srečno!
Osebna vest. Vodja sreske izpostave v Škofji Loki Franjo Levičnik je na dopustu in ga za čas njegove odsotnosti nadomestuje sreski poglavar dr. Zobec.
Pozno življenje prirode. Parkrat smo že beležili izredne pojave poznega življenja prirode, ki nam poklanja cvetje, plodove in posebnosti. Zopet nov primer. Na vrtu ge. Ivane Lotričeve v Puštalu št. 21 so se razvile izredno lepe, polne maline. Res ne bi skoro verjeli, da nam trka zima na vrata.
Dolenji Logatec
Na Rafaelov sejem je bilo prignanih mnogo živine, osobito svinj. Na žalost pa je bila kupčija slaba.
Novo parno kopališče je otvoril g. Kaučič na Martin hribu. Logatčani g. Kaučiču čestitamo k napredku in smo mu iz srca hvaležni, da nam nudi tudi pozimi možnost kopanja.
Razširjajte »Jugoslovana«. Logatčani in vsi oni, ki prihajate v Logatec, ne pozabite, da se dobi tudi v Logatcu v dnevni razprodaji dnevnik »Jugoslovan« in to v obeh trafikah pri g. Smoletu in g. Jernu pri cerkvi. Vsi oni, ki Vam je jugoslovanstvo res pri srcu, sezite po časopisu.
Sokol ® Gornjem Logatcu priredi danes 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer krasno igro »Glavni dobitek«, a dne 28. t m. ob isti uri pa bo v čitalnici Sokolskega doma predavanje o bratski Cehoslovaški državi.
Zagorske novice
»Zabodel me je!« — Umesten ukrep — Za napredek našega kmetijstva — Stavbno gibanje
Zagorje, 24. oktobra.
Pred dnevi so se vračali fantje iz vinske trgatve v Colnišah ter se nato ustavili v Zagorju pred neko gostilno, iz katere se je čulo hre-Sčanje harmonike. Po kratkem oklevanju so vstopili in fantje, ki so že sedeli v sobi, so jih sprejeli Se dokaj prijazno, vendar je trajala prijaznost le malo časa. Samo ena beseda, ki jo menda Peter iz Toplic ni prav razumel — bil je že precej vinjen — je bila povod, da so sl skočili v lase. Gostilničar jih je zaman miril, posrečilo se mu je le, da jih je spravil iz gostilne na cesto, kjer se je rovarenje nadaljevalo. Nenadoma je zastokal Peter: »Zabodel me je!« Navzoči so se prestrašili, ko so ugledali ob Bvitu luči Petra, ki si je z roko tiščal rano na prsih pod ramo, iz katere je bruhala kri. Naglo so mu rano izprali in za silo obvezali in ga nato odpremili k zdravniku, ki je
ugotovil, da rana ni	nevarna,	četudi	je	precej
globoka, ker je bila	zadana poševno	in	ni ra-
nila pljuč, zato je ostal Peter v domači oskrbi. Avgust Z., ki ga je zabodel, se izgovarja, da ni imel namena Petra zabosti, temveč se je samo branil ter je hotel Petra le oplašiti. Sedaj bosta imela opravka s sodnijo, ki bo vročekrvneža gotovo podučilo, da nož ni primerno sredstvo za osebno razračunavanje.
Zelo umesten in posnemanja vreden ukrep je razglasila občinska uprava; živinorejce namreč opozarja, naj ne	privedejo	blatne	živine na
sejem, ker se ji bo	zabranil	dostop	in	bo po
vrhu še malopridne gospodarje strogo po zakonu kaznovala. Blatna živina je namreč večkrat skrivala razne hibe, ki jih je kupec šele sčasoma opazil. Razglas je nabit na občinski deski.
Kmetskim fantom in mlajšim gospodarjem do 30 let se nudi prilika, da izpopolnijo svoje znanje na kmetijsko-nadaljevalni šoli, kjer se bo počel praktični in teoretični pouk v začetku novembra in bo trajal do vključno meseca marca. Vpisoval bo danes v nedeljo upravitelj g. Levstik na zagorski šoli.
Stavbno gibanje se še nadaljuje; hiše so že vse pod streho in vršijo se le še notranja dela in zunanje olepšave. Veliki bunker pri separaciji Je dograjen in visoka stavba gleda ponosno po dolini. Sedaj se gradi nakladišče, ki bo ob ugodnem vremenu tudi kmalu gotovo. Zidanje opornih zidov na zapadni strani razširjenega kolodvora se mrzlično nadaljuje, ker je tam ozemlje plazovito, a je že do sedaj vsaka nevarnost odstranjena.
Včeraj so ponovili zagorski igralci s sodelovanjem g. Cesarja »Utopljenca«.
*
Ukinitev uradnih dni. Nekaj let so se vršili uradni dnevi sreskega načelstva vsak drugi četrtek, kar pa je sedaj z odlokom kr. banske uprave ukinjeno. Odslej bodo uradni dnevi vsak drugi četrtek v mesecu, torej samo enkrat mesečno.
Graditev nove dvorane. Prosvetno društvo je pričelo v petek z dozidavo dvorane pri Zadružnem domu. S tem bo dosedanja mala dvorana znatno povečana, kar je že bila nujna potreba, ker dosedanji društveni prostori nikakor ne odgovarjajo vedno večjim društvenim potrebam. V novi dvorani bodo postavili velik oder in bodo odslej lahko prirejali tudi večje igre. Kakor je v načrtu, bo dvorana še pred zimo pod streho.
Priporoča se	<>05
Mod no krojaško
za civilne obleke in uniforme Julij Šemrl, Ljubljana, KoloJvoreLa 26.
Točna postrežba — cene zmerne.
Po 24 letih se fe vrnil iz Amerike
Doma ga je prvo noč zadela kap
Krško, 25. oktobra. Po 24 letih se je vrnil iz Amerike tuk. rojak , Anton Pirc, doma iz Viher št. 14 pri Cerkljah. Z nekim tovarišem iz sosedne vasi Mrtvice se je pripeljal v četrtek popoldne z vlakom iz Ljubljane na postajo Videni, kjer je pri avto-podjetniku g. Jesenšku naročil najboljši luksuzni avto, ki naj bi ga slovesno privedel do doma.
Med potjo je že v gostilni Zulič naročil dva litra pristnega cvička, ki sta ga skupno s tovarišem namah spravila pod streho, tako da je bilo že ob razstanku s tovarišem v vasi Mrtvice spoznati iz jecljajočega njegovega govorjenja, da ga ima precej pod kapo. Dospevši v Vihre, se je ustavil avto baS pred njegovo rodno hišo, kjer že nad 20 let gospodari brat Janez z ženo in Številno družino, katere pa rojak iz Amerike ni Bpoznal. Šofer povpraša nedaleč od hiSe se nahajajočega moškega, kje je pri Pirčevih in če pozna gospodarja Janeza. Ko moški pojasni, da je sam iskani Janez in gospodar te hiše, ga pozove, rekoč: Brata iz Amerike sem vam pripeljal, pojdite bliže, ako ga še kaj poznate. Amerikaneo pogleda nezaupno pristopivSega brata in Se bolj posmehljivo vpraša: »A ti si Janez Pirc, moj brat? To pa že ne bo držalo, ne verjamem, ker te ne poznam!« Vendar so šli v hišo, kjer so popili še nekaj vina, nato pa spravili Amerikanca v posteljo, ker mu je od utrujenosti in iznenadenja, kakor tudi menda od pijače postalo slabo, saj je v Ameriki prohibicija.
Ko je brat gospodar zanj plačeval avto, je oni Se pristavil, Češ, saj imam dovolj dolarjev, samo jaz nisem tako nespameten, da bi jfih nosil s sabo, pridejo že za mano! Ne da bi se dokončno spoznali, so legli k počitku. Ko je drugo Jutro vstala družina, strica niso budili, misleč da je slab in bolan od dolge vožnje. Ker pa le ni vstal, so ga hoteli zbuditi, a so osupli spoznali, da leži stric kot mrtev, nepremično na postelji, zadet od kapi. Poklicani okrožni zdravnik dr. J. Murgel je ugotovil možgansko kap, jezik je popolnoma otrpel in delno cela leva plat telesa, bolnik leži nepremično * zaprtimi očmi, levo oko ima stekleno in trde vse ude leve plati, ne more govoriti, samo pomaleni težko sope in tu in tam premakne nekoliko desno roko. Zdravnik je naročil, da ga čimprej oddajo v tuk. javno bolnico, ker je še upati, da ozdravi.
Mož je star 50 let, še samec, v Ameriki si je s težavo nahranil nekaj denarja, puBtil tam vse svoje moči in mesto zdravja in mirnega uživanja Bvojih prihrankov v domovini, kamor Je tako hrepenel, ga je zadela nesreča.
Škodilo mu je najbrže naše vino, kateremu tamkaj v taki množini ni bil vajen, in pa utru-jenoat, kakor menda tudi tako čudno iznena-denje v rodnem domu.
2*remc»fifcv učiteljev
C odtokom ministrstva prosvete O. N. br. 75.388 ■ dne IT. oktobra 1930 so premeščeni:
Arntek Josipina iz Senova ▼ Cerklje ob Krki. Ambrožič Vaclav iz Žužemberka v Velild Gaber. Ambrožič Branka it Žužemberka v Veliki Caber. Andrejčič Ivan iz Studencev v Košake.
Ažman Emilija iz Beltincev v Celje.
Ažman Gabrijel iz Dolnje Lendave t Konjice. Babič Filip, učitelj iz Puconcev za šol. upravitelja ▼ Puconcih.
Baltazar Viljem Iz Brezovcev v Jezersko. Benedičič Ivana iz Adlešič v Žalno.
Blenkui Alojzij iz Trave v Livold. Benčina-Grilanc Olga iz Polhovega Gradca n« Vrhniko.
Bernik Irma iz 9v. Andraža pri Velenju r Velenje.
Bostele Marija iz Vel. Dola v Mozirje.
Bregant Oskar iz Gornje Ponikve v Št. Jani pri Dravogradu.
Bobič Nada iz Ruš v Sv. Jakob v Slov. Goricah. Bregant Marija iz Slivnice v Dramlje.
Bregant Angela iz Gornje Ponikve v Št. Janž pri Dravogradu.
Bantan Julija iz Pečarovcev v Muto.
Belšak-Spes Blanka iz Sv. Marka v Hoče. Cizelj-AlcS-Debeljak Dora iz Šmarja v Ljubljano. Cepuder-Ferenčak Marija iz Melincev ▼ Ptuj. Clemente Avguštin iz Krvave Peči V Dolino pri Tržiču.
Černi Viktor iz Sv. Jurija v Kostrivnico.
Ceh Branko iz Slovenske Bistrice v Pertočo. Černovšek-Tomažič Marija iz Hoč v Maribor. Čuček-Kleinmayer Julija iz Most v Lichteuturnov zavod v Ljubljani.
Čadež Marija iz Mokronoga v Dobrniče.
Daneu Danilo iz Črnomlja v Dragatuš.
Dolgan Alojzij iz Svibna v Sevnico.
Del Cott Vida Iz Dramelj v Ihan. Drovenik-JezovSek Marija iz Zidanega mosta v Litijo.
Drobnič Ana Iz Kolovrata v Begunje.
Deneš Marija iz Fokovca v Tišino.
Dvoršak-Ferenčak Terezija iz Radvanja v Studence.
Dojčinovič-Tomažlč Vlasta iz Radvanja v Maribor.
Engelman Vladimira iz Cerkelj v Senovo.
Eiletz Lidvina Iz Slovcnjgradca v St. Ilj pod Turjakom.
Flere Viktorija iz Ptuja v Ljubljano.
Fister Julija iz Velesova v Zdole.
Feinig Ivana iz Mežice v Maribor.
Fras Albert iz Ptuja k Sv. Duhu v Halozah.
Fink Oton iz Zagorja v Bukovico.
Fatur Julija iz Ljubljane ▼ Izlake.
Ijani.
Gaberjevčič-Praprotnik Sonja Iz Sv. Marka v Mursko Soboto.
Gerlanc Bogomila iz Celja v Laško.
Golja Anton iz Ojstrice v črneče.
Gruden Franc iz Laškega v Planino.
Grobin Pavla iz Tezna v črno.
Gorišek Marija iz Melincev v Ptujsko Goro. Globokar Ivan iz Stične v Grahovo.
Golmayer Bogdan iz Kleka v Črnomelj. Hočevar-Draksler Marica iz Kroga v Studenc«. Hočevar Ciril iz Kroga v Maribor.
Hitzl Ana iz Ljubljane v Sv. Vid nad Ljubljano. Hlebec Marija iz št Vida v Šmartno pri Litiji. Horvat Bela iz Pinca v Sv. Jurij.
Hladnik Julija iz Sv. Jedertl v Globoko.
Hočevar Gabrijela iz Karloviee v Vel. Lašče. Hauptman Maksa iz Sv. Lovrenca v Slovenjgra-dec.
Horvat Izidor iz Hotize v Dolnjo Lendavo. Horvat-Stante Albina iz Hotize v Dolnjo Lendavo. Inglič Marija iz Vitanja v Ljubečno. Jarc-Mohorko Albina iz Ptujske goro v KebelJ. Jezeršek Franja iz Sel Voklo.
Jesih Iva iz Šmarja v Mokronog.
Japelj Pavel iz Vrhnike v Stari trg. Jeglič-Globočnik Mercedes iz Lichtentumovega zavoda v Ljubljani r Moste.
Jandl Franc iz Cezanjevcev v Apač«.
Jerneje Ivana iz Voklega v Selo.
Jančigaj Stane iz Sv. Jurija v Sevnico.
Janko Marija iz Starega trga v Rajhenburg. Jurčič Ašim iz Maribora v pisarno sreskega šol.
nadz. v Maribor.
Kafol Ciril iz Sv. Bolfenka na Krogu T Ptuj. Kodela Henrik iz Celja v Dramlje,
Kokot Ferdo iz Pišec na Vič.
Kovač Marija iz Brega v Ptuj.
Konečnik Ciril ii Krčevine v Radvanje.
Kjuder Emilija Iz Ljutomera k Sv. Barbari. Kotnik Dragotin iz Kobilja v Slivnico pri Celju. Kotnik-Praznik Justina iz Kobilja v Slivnico. Knific Pavla li Dvora r Žužemberk.
Kavčič Jadviga iz Trbonj v Sv. Jurij v Slov. goricah.
Kocuvan Milan iz Ruš v Dobje.
Koritnik Mladen iz Tržiča v čabar.
Koša Franc iz Kranja v Škofjo Loko.
Kus Viljem iz Črnomlja v Lom.
Kus Marija iz Talčjega Vrlia v Lom.
Korbar Olga iz Maribora k Sv. Marku.
Križman Josip iz Št. Janža v Gornjo Ponikvo.
Klun Karolina iz Lajtersberg-Krčevine v Spodnjo Kungoto.
Košenina Vlado iz Dokležovja r Sv. Lenart. Košenina-Povše Roza iz Dokležovja v Sv. Lenart. Kuharič Irma iz T>itomera v Cven.
Krištof Vera iz PJr iine v Mozirje.
Kopač Marija iz Moščanca v Virštajn.
Kralj Vida iz Črnomlja v Talčji Vrh.
Kregelj Mirko Iz Metlike v Črnomelj. Križman-Schwarz Angela iz Št. Janža pri Dravogradu v Gor. Ponikvo.
Lazar Ivan iz Črneč v Ojstrico.
Ljubič Anton iz Radeč v Dobrepolje.
Lapajne Alojzij iz Budincev v Šalovce.
Ledinek Miloš iz Črne v Tezno.
Ledinek Bogomila iz Črne v Tezno.
Labernik Ida Iz Ljubljane v Loški potok. Lešnik-Peršuh Terezija iz Sv. Lovrenca v Podovo. LumbarGabrijel iz Ljubljane v Velesovo. I.endovšek Amalija iz Bukovice v Zagorje. Lipovec Josip iz Viča v Ljubljano.
Lovše Ivan iz Krčevine v Maribor.
Lovšin Iva iz Sodražice v Kočevje.
Majnik Ferdlnad iz Jezerskega v Brezovce. Mavrič Peter iz Frama k ministrstvu prosvete. Ma^kovšek Franja iz Virštajna v Brežice.
Mabkota Anton iz Črnuč v Ljubljano.
Maicen Gabrijela iz Sv. Jurija ob Ščavnici ▼ Marenberg.
Medved-Corettl Justina, učiteljica v Mariboru ca upraviteljico na IV. dekliško osnovno šolo v Mariboru.
Maselj-Hcrman Matilda iz Dobrepolj v Rakek. Milkovič Adam iz Žužemberka v Karlovce. Majerhold Marija iz Nove Štifte ▼ Lepo Njivo. Mohorko Ciril v Hoče.
Modic Ana iz Kočevja v Staro cerkev.
Markič Alojzij iz št. Janža v Kolovrat.
Mayer Marija iz Murske Sobote v Prosenjakovce. Mervič-Gasparl Josipina iz Ribnice v Novo mesto. Miklavčič Olga iz Reke v Maribor.
Novak Franja iz Polja v št. Jurij ob Juž. žel. Novačan Josip iz Ptuja k Sv. Marjeti.
Peternel Marija iz Št. Ruperta v Dolgo vas. Piano Ana iz Petrovč v Celje.
Plevelj Olga iz Ljubečne v Domžale.
Pirnat Janez iz Novega mesta v Kostanjevico. Podboj Draga iz Vranskega v Sv. Peter.
Potočnik Terezija iz Štor v Laško.
Pertot Milan iz Mute v Litijo.
Polak-Sedramac Nada iz Vojnika v Konjice. Pirjcvec-Nagode Marija iz Št. Jerneja v Loče. Pardubsky-Štefanovi6 Miroslava iz Sv. Antona nad Rajhenburgom v Kamenec-Čestin.
Poredoš Štefan iz Pertoč v Dokleževje.
Paternoster Marija iz Trbovelj v Hrastnik. Petelin Albin iz Cerkelj v Škrilj.
Pečnik Ida iz Maribora v Studence.
Pavletič Erika iz Rajhenburga v št. Jernej. Peterlin Melita iz Kočevja v Žužemberk.
Potokar Ivana iz Lichtentumovega zavoda v Ljubljani v Moste.
Petrun Josip iz Maribora v Sv. Lovrenc. Penko-čonč Eleonora Iz Št. Jurija v Slov. gor. v Sv. Anton.
Potočnik Matilda z Murske Sobote v Griže. Potočnik Sonja iz Laškega v Petrovče. Pardubskjr Rajko iz Sv. Antona nad Rajhenburgom v Kamenec-Čestin.
Peternel Ludvik iz št. Ruperta v Dolgo va*. Pirnik Maks iz Litije v Šmarje-Sap.
Plevelj Viktor iz Dragatuša v Črnomelj.
Punčuh Katarina iz Rakeka v Dolnji Logatec. Praprotnik-Korenjak Terezija iz Pernic v Sv. Barbaro.
Radanovic Ana iz Brežic v Vače. Rustja-Gregorač Jožica iz Stare cerkev v Kočevje. Razinger Ladislav iz Ljubljane v Ljubno.
Rožaj Marija iz Cezanjevcev v Šmartno v Rožni Dolini.
Robič Anton iz Komende v Virštajn.
Rock Marija iz Kostrivnice v Dolnjo Lendavo.
Ribičič-Arigler Roza ■ Gor. Šiške r Ljubljano. Smerdu Katarina iz Studencev v Maribor.
Strguljc Alojzij iz Resnika ▼ Konjice.
Strah Anton iz Velikega Podloga v Dvorsko vas. Slokan Filip iz Hrastnika v Trbovlje,
Štancer Anica Iz Keblja v Reko.
Sever Marija iz Cvena v Ljutomer.
Skalovnik Zora iz Planine v Breg.
Seči Ljudevit iz Dol. Lendave v Loko pri Žusmu. Seliškar Roza iz Cerkelj pri Krki v Ljubljano. Stojkovič Hedvika iz Cerkelj v Kropo.
Skala Anton iz Maribora v Beograd. Soršak-Debeljak Alojzija iz Nomnja v Prevalje. Sušelj Katarina iz Čentibe v Sostro.
Sclineider Franja iz Ivanjcev v Ljutomer.
Schott Erna iz Šinarja-Sap v Ljubljano.
Schalda Leopold iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah v Košake.
Schalda-Lebar Angela iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. v Košake.
Šajna Ljudmila iz Bogojine v Črno.
Števančec Rudolf iz Šalovcev v Budince.
Šturm Franica iz Sv. Marka v Ponikvo.
Škilan Joško iz Studenca v Konjice.
Škulj Vladimira iz Trbovelj v Zidani most. Šijancc Olga iz Velike Nedelje v Ormož. Šilovinac Pavel iz Krškega v Senovo.
Štrukelj Vida iz Velikega Gabra v Polhov Gradec.
Štokelj Karol iz Marija Reke v Marenberg. Šerona Vinko iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Sv.
Jurij ob Ščavnici.
Šmajdek Ivan iz Radeč v Št. Vid pri Ljubljani. Štebljaj-Sirnik Marija iz Sv. Duha na Vrh pri Sv. Treh Kraljih.
Tancig Vera iz Izlak v Radeče.
Tivadar Janez iz Črenšovcev v Pince.
Tratar Josip iz Sv. Križa v Trebnje.
Trepečnik Ljudmila iz Radeč v Trbovlje.
Tavzelj Saša iz Hinj v Griže.
Tomažič Maks 'vi. Braslovč v Guštanj.
Turk Stanko iz Črnomlja v Metliko.
Titan Josip, šol. upravitelj iz Pucovcev za učitelja v Puconcih.
Treo Gabrijela iz Velikih Lašč v Dol pri Ljub-Unger Matilda iz Maribora v Sv. Lovrenc.
Ulilir Marija iz Št. Urške gore v Sodražico. Urbančič Anton iz Horjula v Ljubljano.
Vilhar Katarina iz Vač na Barje.
Virant Julijana iz Št. Jurija pri Taboru v Laško. Vrunč Frančišek iz Dobnja v Ruše.
Vittori Josipina iz Virštajna v Brežice.
Vardjan Ema iz Gribelj v Šmarjeto.
Vidmar Mirko iz Škrilja v Cerklje ob Krki. Volmajer Karel iz Vuhreda v Vuzenico.
Vardjan Vida iz Radoviče v Podzemelj.
Vidmar Dragotin iz Laškega v Sv. Jedert.
Vidmar Olga iz Laškega v Sv. Jedert.
Verčkovnik Josip, učitelj iz Št. lija pod Turjakom za šol. uprav, v St. liju pod Turjakom. Verhovnik Marija iz Vel. Lašč v Ribnico.
Vrtovec Ciril iz Sv. Jedertl v Loko pri Zid. mostu, Velnar-Mursa Amalija iz Št. Janža v Mursko Soboto.
Vajevec Dragica iz Sv. Barbare v Halozah v Komendo.
Wittine Josip iz Borovca v Ovčjak.
Zadek Bogomir iz Grahovega v Stično.
Zorjan Justina iz Loč v Žiče.
Zagažen Ivan iz Sv. Gore v Št. Jernej pri Konjicah.
Završnik Alfonz Iz Ribnice na Vrhniko.
Završnik Antonija iz Ribnice na Vrhniko. Završnik Rudolf iz Most na vadnico moškega učiteljišča v Ljubljani.
Zlatič Leopold iz Sevnice v Sv. Benedikt. Zdolšek Bogomir iz Letuša v Celje. Zabukošek-Petrovič Albina iz Dramelj v Slivnico. Zdolšek-Jezovšek Marija iz Letuša v Celje. Zupan Marija iz Vareša v Ljubljano.
Žilier Nada iz Limbuša v Studence.
Žolnir Oskar iz Maribora 1. b. v Maribor d. b. Žolnir Oskar iz Maribora v pisarno sreskega šol. nadzornika v Mariboru.
Sj»cvt
V Litiji gostuje danes old boys moštvo SK Ilirije. Domačini so jim že ob priliki zadnjega gostovanja nudili trd odpor. Prijatelji nogometa bodo sigurno prišli na račun. Zvečer se vrSi na čast gostom vinska Irgatev.
Nedeljski nogomet v Kranja. Danes popoldne ob 14.80 se vrši na sokolskem igrišču nogometna tekma med prvim moštvom športne sekcije Sokola Kranj in Z. S. K. Hermesom iz
Ljubljane. Hermes je eden najboljših klubov v Ljubljani In je četrti v prvem razredu. Kranj čani bodo imeli močnega nasprotnika in se bodo morali potruditi, da dosežejo časten u-speh. Rezerva kranskega Sokola igra danes na Jesenicah s SK Bovcem.
DANAŠNJI ŠPORT V LJUBLJANI
V Ljubljani se danes s tekmo Primorje: Grafika zaključi prvenstveno tekmovanje I. razreda. Poleg te tekme nastopijo tudi drugorazredni. Vse tekme se vrše na igrišču Pri morja in sicer ob 8. Reka : Korotan, ob 9.30 Jadran : Natakar, ob 11.15 Svoboda rez. : Hermes rez., ob 13.30 Primorje II : Grafika II, ob 15 Primorje I : Grafika I.
MARIBORSKI ŠPORT
Današnja športna nedelja je v Mariboru dokaj pestra. Ob 8.30 se prične na igrišču Ra-pida lahkoatletski meeting Maribora in Ra-Dida. Ob 13.30 nastopita za mladinski poka> M. O. mladini Maribora in Železničarja, ob 15. se vrši prvenstvena tekma Rapid : Svoboda.
{gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Začetek ob ‘20. uri zvečer.
Nedelja, 26. oktobra: ob 15. uri »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven, ob 20. uri »Razbojniki«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto.
OPIiRA Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 26. oktobra: ob 15. uri »Vesela vojna«, ljudska predstava.
Ob 20. uri »Trubadur«. Gostuje tenorist Marij Šimenc in ga. Juraničeva. Ljudska predstava.
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto.
*
NARODNO GLEDALIŠČE V MARTBOIfT)
Nedelja, 26. oktobra ob 15. uri: »Gospa mi-nistrovka«. Kuponi.
Ob 20. uri: »Aleksandra«. Kuponi.
Šah
Na letošnji šahovski olimpijadi v Hamburgu je vzbudila veliko pozornost udeležba dr. Aljehina, ki je kot francoska državljan igral za svojo novo domovino. Francija, ki se z ostalimi evropskimi državami na šahovskem polju nikakor ne more primerjati (prvenstvo Pariz« zasedejo skoro vedno tujci) si tudi z dr. Aljehinov© pomočjo ni priborila častna mesta. Francija je namreč od 18 udeležencev zasedla šele 12. mesto. Vsekakor pa je dr. Aljehin storil svojo dolžnost. Od 9 partij, ki jih je igral, jih je vseh 9 dobil. NajlepSo izmed njfih prinašamo.
Indijska igra.
1. d4 Sf6	16.	Le2 De8
2. c4 e6	17.	Tfdl Tad8
3. ScB Lb4	18.	a4»	f4
4. Db3‘ c5	19.	a5!	fe
5. dc Sc6	20.	De3	Sf5
6. Sf3 Sc4	21.	Dc3	d8
7. Ld2 Sc5!	22.	ab	ab
8-	Dc2 f5	23.	Stel* e5
9. aB Lc3	24.	Ta7	Sd4
10. LcS 0—0	25.	De3	Td7
11. b4 Sc4	26.	Ta2	Tdt7
12. e8 b6	27	f3 Tf4
18. Ld3* Sc3	28	Ld3	Dh5‘
14. Dc3 Lb7	29.	Lfl	Dg5
15. 0-0 Se7	30	Tf2	hf>
91. Khl Tf3'tt: in beli se vda.
1 Ta poteM, bi je dolgo veljala za nnjboM-šo v tej poziciji, je radi Niemcovičevega nad* ljevanja, ki ga uporabi tudi dr. Aljehin, zgubala vso vrednost.
* Belemu je glavno do polja e4 in zato zamenja tekača za nevarnega konja.
* Beli Igra popolnoma pravilno na damskem krilu.
* S to potezo si bedi pokvari izglede. Potrebno je bilo Ta7.
® Pozicija črnega se stalno boljša.
* Na Dg5 sleda Tf2 z izgubo dame.
Ljubljana ob nedeljah
Ljubljana, 25. oktobra.
Ljubljansko življenje je pestro, bujno živahno, včasih pa kar divje. To velja posebno za nedelje, ko imajo ljudje čas. Delavnice so zaprte, trgovine so zaprte, vse delo počiva, zato pa se pravi Ljubljančan brzo razmahne in razživi, da si časopisi kar ne morejo kaj, da ne bi o »ljubljanski nedelji« poročali silno obširno, kaj »e je vse dogodilo — kakor da Ljubljančani sami ne bi vedeli prav nič, kako so ga igrali ...
Pestra ljubljanska nedelja ima za podlogo 4 recepte ali »šimelne«: Ljubljanska nedelja poleti ob lepem vremenu, ljubljanska nedelja poleti ob dežju, ljubljanska nedelja pozimi ob suhem vremenu in ljubljanska nedelja pozimi ob inegu in plojdri. Iz teh štirih osnovnih računov obstoji vse ljubljansko življenje.
Recept št. 1: Poleti se hodijo Ljubljančani Kopat na ... ali v ..., potem gredo kam na južino t. j. pit, pozno zvečer se pa vračajo domov. Nekateri hodijo ob nedeljah popoldne tudi v kino ali pa tarokirajo v kavarni. Izletniški vlaki mo prenapolnjeni. Policijski raport: V Ljubljani vie mirno 1
Rcccpt št. 2: Ljudje sede po gostilnah in kavarnah in kolnejo grdo vreme. Igrajo domino Ji karte, se razlezejo po kinomatografih, od tam gredo v gostilne in v kavarne, nato pa spat. Policijski raport: V Ljubljani vse mirnol
Recept št. 3 (jesenski, lep dan): Posavje, kavarne in pečene klobase, mošt, zvečer kino ali gledališče, spanje. Policijski raport: V Ljubljani vse mirno!
Recept št. 4: Kavarna, karte, gostilna, vino. Spanje. Policijski raport: V Ljubljani vse mirno!
Jaz pa le nisem hotel in mogel verjeti, da bi Kila Ljubljana ob nedeljah res tako mirna in
pusta in prazna. Seveda po zgoraj omenjenih re-ceptih je že tako kakor je zapisano, ampak ti recepti imajo eno veliko napako, da obsezajo samo skromen del ljubljanskega nedeljskega življenja. Pravo in celo ljubljansko nedeljsko življenje je pa vse drugačno in je res prav zanimivo, čeprav ne vedno.
Lepo je to življenje že dopoldne, ko se začno gospodarji sveta prebujati iz svojih sobotnih sanj in zehati .in kričati po zajtrku. Ko tega dobe, se začno počasi in zaspano dvigati ■ svojih ležišč in stikati po omarah, kje je nedeljska obleka, kje je sveža srajca in kje nova kravata. Žene in sestre imajo takrat hude ure, kajti možje so hudi, bratje pa še bolj. Potem se gredo drug ra drugim umivat, da polijejo vsa tla, žene in sestre pa brišejo pomočeni pod za njimi. Potem se začno težave s pretikanjem gumbov in z vezanjem kravat in ■ česanjem. Glavnika ni, krtače ni, vse raznesejo te, te,... »babe«, če ima človek okno svoje sobe na kakšen hodnik, uživa lahko prav lepo zabavo po cele ure, dokler se gospodarji sveta ne odpravijo z doma: starejši v cerkev (da v cerkev!), mlajši pa se hodijo nastavljat in kazat pred cerkve ali pa na promenado. Po maši: guljaž in kavarna »zabrekle oči« pri kosilu, d cnia nia nia nia niat niat niat niatx eniatx
Pa tudi ženski svet ima že v nedeljo dopoldne svoje posebno življenje. Mešanje barv za lica ni tako lahka stvar, ampak je velika in težka umetnost. Tudi z obleko ne gre menda tako lahko, t ampak jaz se na te zadeve bolj malo razumem, ker sem že silno dolgo oženjen. Morajo pa biti že kakšne težave, ker prihajajo ženske v cerkev vedno nekaj bolj pozno. Po maši oziroma po četrtinki ali desetinki maae: promenada.
Dobri poznavalci razmer pravijo, da je na promenadi v Ljubljani jako živahno. Jaz jim to rad verjamem na besed«. Mene sicer tudi včasih
tja zanese, če imam očala se seboj, in vem da se vidi tam precej zanimivega, toda če je človek včasih tudi nekoliko molčeč, mu to prav nič ne škoduje. Včasih molk še koristi, posebno če ima človek doma svojega kontrolorja..
To pa mislim, da že lahko povem, da ljubljanska promenada ni prav nič pusta in dolgočasna za človeka, ki ima na očeh prava očala. Prihajajo sicer na promenado skoro vedno čisti obrazi, nekateri zelo lepi, drugi manj lepi in nekateri zelo lepi, ampak ti ljudje so vedno drugače obnašajo in to je tisto, kar je zanimivo.
Po promenadi gre Ljubljana na kosilo, po kosilu pa spat in šele po krajšem ali daljšem počitku se prične tista ljubljanska nedelja po 4 receptih, za katere se vse tako lepo pripravlja. Ob nedeljah popoldne se hoče namreč Ljubljana pokazati in to moška Ljubljana in ženska Ljubljana. Možakarjem, ki gredo v kavarno i^a boje na tarok je treba le pamet in srečo ali pa spretne prste, ni pa treba težke zlate verižice in debelega denarja v žep! Take stvari pa imajo tudi svoj pomen, kajti nihče ne ve, kdaj bo potreboval kakšen kredit... Kdor pa ima skozi gumbnice svojega telovnika popeljenega kaj zlatega, ta je mož, ki nekaj velja! In če pride poklicat takega moža njegova slabša polovica, lepo obložena z briljanti magari iz češkega stekla, in v svileni obleki in v novem čeprav še ne plačanem klobuku, to moževo veljavo gotovo povzdigne, kakor se postavi tudi možakar, če poravna svoj skromni račun z bolj debelim denarjem. Vse take in še mnogo drugih skrivnosti odkriva bogljiva-mu opazovalcu ljubljanska nedelja, ampak to to pač stvari, ki jih ljudje ne slišijo radi in je zato boljše, če jih človek zapiše. Papir prenese vse, ljudje pa nič.
Poleti, tako vsaj berem, se hodijo Ljubljančani silno radi kopat in ljudje, ki kaj vedo, pra-
vijo, da je na Bokalcih ali pa v Tomačevem in tako vse naokrog prav prijetno. Jaz o ljubljanskih kopališčih (dame ni v okolici) ne vem nič posebnega ker ne smem tja, zaradi ljubega miru doma namreč ne, ampak se hod>'m prat samo v čeber. Zato pa zahajam silno rad v kino, pa ne zaradi tstili slik in prizorov, ki se premikuie-jo na beli steni, ampak raje glrdam žive slike v kinu. V kinu je sicer tema, ampaj je že vran, da je človek tako ustvarjen, da vidi celo v temi, kar ga zanima, če ne more videti z očmi, pa bere knjigo življenja z rokami kakor slepec. To branje pa je vsak dan in vsako nedeljo drugačno ali ni nikdar dolgočasno.
Zvečer pa zopet promenada. Isti obrazi kakor dopoldne, pa zopet le drugačni in čisto drugačnega obnašanja. Vse pa nekam bolj veselo razigrano in lahkoživo, včasih še kar ognjevito. Je tako, kakor bi ljudje od dopoldan do zvečer začutili, da so zopet prav čvrstejši in zato ti pravijo. »Živijmo, dokler še živimo!«
Po promenadi in po večerji pri kostanjarjih in klobasarjih pa se nedeljska Ljubljana razdeli v svoje atome a ti se začno vezati enkrat tako enkrat tako, po vseh pravilih kemije in drugih znanosti. Atomi se love po plesiščih, v gostilnah in kavarnah, na ulici in v temi in v svetlobi in to vedno drugače. In kakor je to že v naravi, da se atomi vedno vežejo in zopet razpadajo iz svojih vezi, tako je to tudi v Ljubljani in tudi to vezanje in razpadanje je prav zanimivo, posebno za človeka, ki ga tako veseljf nič več ne briga in ki pri vsej svoji hudomušnosti vendar le dobrohotno gleda na ljubljansko nedeljo z vsemi njenimi težavami in z vsem njenim veseljem vred.
In Bicer tako dobro gleda na vse to veselje, da lahko že v soboto napiše, kaj bo v nedeljo v Ljubljani vse videl in doživel.	—	jp.—
Direktor ing. Turk Jakob:
Agrarna kriza in naše kmetijstvo
Lahek in dober zaslužek, katerega je nudila prva povojna doba našemu kmeti., mu je bil zatemnil jasen pogled v bodočnost. Zdelo se mi je zato potrebno, op, izuriti ga na težave, ki so se mu obetale že takrat, in sem v uvodu »voje knjige »TVav-ništvo«, katero je izdala in založila Družba sv. Mohorja leta 1924, dejal: »Povojni čas je prevrgel v marsičem prej občeve-ljavna gospodarska pravila. Vse pleše okoli zlatega teleta in papirnati milijoni so omračili zdrav razum tudi treznim ljudem. Na kmetih ni v tem pogledu mnogo bolje. Zavladale so nezdrave razmere, ki pa ne morejo trajati večno. In ko so bo zrušilo papirnato bogastvo ter bodo nastopili zopet normalni časi, začula se bo stara pesem, ki bo pripovedovala o zadolženih kmetijah, o visokih obrestih in davkih, o dragih življenskih potrebščinah, o naraščajočih rodbinskih stroških itd., itd. Spoznali bomo prevaro in začelo se bo iznova tarnanje, da se v naših gorskih krajih slabo izplačuje poljedelstvo.« — Slutil sem torej, da se bližajo slabi časi za našega kmeta. Toda tako slabih časov, kakor nam jih je prinesla sedanja agrarna in splošna gospodarska kriza, nisem pričakoval in jih niso pričakovali najbrž tudi naj-huiši pesimisti.
Naravno je seveda, da za nas ne velja tisti strah pred ruskim žitnim dumpingom, ki ga občutijo v sedanji agrarni krizi druge žitorodne zemlje. Zlasti ne velja ta strah za nas Slovence, ki smo navezani na uvoz žila 1" jugovzhodnih naT" 1	—
Toda agrarna kriza, ki je objela že ves svet, ni šla tudi mimo nas in si zatorej pred njo ne smemo zakrivati oči.
Agrarna kriza se je pojavila navzlic temu, da producira kmetijstvo ljudsko hrano in da daje večino sirovin za druge najnujnejše naše življenske potrebščine, brez katerih ne bi mogli živeti. To nam pravi, da ni dovolj, ako zgolj pospešujemo produkcijo kmetijskih pridelkov in izdelkov, temveč da moramo gledati pred vsem na to, kako jih bomo razpečali. To skrb nam narekujejo današnje žitne cene in cene drugih kmetijskih produktov, ki so skoraj splošno tako nizke, da z izkupičkom za prodano blago niso vselej niti kriti njegovi proizvajalni stroški. Zato ne občutimo krize samo na žitnem trgu, ampak je kriza objela tudi razne druge kmetijske panoge in govorimo zatorej o krizi v vinarstvu, hmeljarstvu, mlekarstvu, o krizi v lesni trgovini itd. Kriza je nastopila tedaj vsepovsod in na vseh poljih kmetijskega gospodarstva. In ker se slabo g di najštevilnejšemu od vseh stanov, tudi industrija in obrt ne moreta uspevati ali vsaj ne tako, kakor bi bilo želeti, kar Ima za posledico čimdalje večjo brezposelnost.
Vzroki agrarne krize
In ko davi in gnjavi splošna kriza u.iše kmetijsko gospodarstvo, ne moremo nemi mimo vprašanja, od kod izvira ta pojav? Glavni vzrok te^-i pojavu nam bo pač Iskati v tem, da smo se že preveč oddaljili od prvotnega prirodnega kmetijskega
gospodarstva, ki ga v kulturnih zemljah sploh ne poznajo več. Tudi kmetijstvo se namreč izvaja danes na strogo kapitalistični produkcijski podlagi. Kapital ali denar je danes tudi v kmetijstvu vse in donaša koristi le onemu, ki ga ima. Zato je potreben kmetovalcu denar, do more nabaviti potrebne stvari za se, za svojo družino in gospodarstvo. Ta denar dobi iz izkupička za prodane poljske pridelke in druge produkte svojega kmetijskega gospodarstva. Kmetijski produkti pa imajo primerno ceno samo tedaj, če je dovolj povpraševanja po njih. Ako kupca ni in je blaga v izobilju na razpolago, blago ne more imeti cene ali vsaj ne take, kakršno si bi želeli. In baš v problemu prodaje blaga leži težišče kapitalističnega gospodarskega sistema, v katerega objemu je danes vesoljno kmetijstvo. Kapital redi sploh vse, redi industrijo in obrt in redi tudi kmetijstvo, ki kljub temu, da proizvaja večino življenskih potrebščin, ne more danes živeti brez kapitala ali denarja.
Potrošnja žita je padla Pravijo, da v produkciji žita nismo Bog si ga vedi kaj prida napredovali. Ta trditev, dasi sloni na statistični podlagi, je kaj malo verjetna, če pomislimo, da gre stremljenje skoraj vseh kulturnih držav po osamosvojitvi na žitnem trgu. Tudi je ta trditev v nasprotju z dejstvom, da se je zmajal evropejski in izvenevropejski žitni trg že zgolj pri poizkusu, spraviti nekaj ruskega žita na mednarodni trg, dasi je Rusija pridelovala pred vojno petino svetovne žitne produkcije in je krila z njo četrtino evropejskih žitnih potreb. Pa recimo, da smo v splošnem nazadovali v produkciji žita. Toda vedeti je treba obenem, da se je skrčila tudi potrošnja žita, dasi-ravno jedo danes kruh že v krajih, kjer ga pred nedavnimi časi sploh niso poznali, kakor n. pr. na Japonskem. V tem pogledu je treba vpoštevati predvsem dejstvo, da jo avtomobil nadomestil konja, s čemer je po večini odpadlo zobanje, ki ni pomenilo malo za svetovni žitni trg. Nadalje je treba uvaževati, da se je v poslednji dobi silno dvignila potrošnja mesa na škodo porabe kruha, kar istotako ni brez pomena na žitni trg. Če pomislimo končno, da narašča število brezposelnih, ki se ne morejo normalno prehranjevati in da gre splošna tendenca ljudstva za tem, da se štedi pri hrani, kor požre hlastanje po razkošju in imaginernih užitkih večino ljudskih dokodkov, potem se ne smemo čuditi, ako je tudi pri zmanjšani žitni produkciji prenatrpan žitni trg. Naš ožji žitni trg trpi še posebno zaradi tega, ker posega naše preprosto ljudstvo v zadnji dobi čimdalje bolj po belem kruhu iz bana-ške in še celo iz ameriške pšenične moke, d oči m zametuje črni kruh iz domačega žita, ki se melje v domačih mlinih. Tako je prišla v krizo tudi domača mlinarska obrt in propada. Sličen pojav opazujejo ln doživljajo tudi na Nemškem, kjer se Je ljudstvo privadilo v povojni dobi belemu kruhu in se zato čimdalje več uvaža pšenice,
dočim jim rž, ki jo pridelujejo doma, preostaja in nima cene.
Kako odpraviti krizo?
Pereča agrarna in splošna gospodarska kriza je z ozirom na svojo razsežnost mednarodnega značaja in se da zavoljo tega vsestransko uspešno in povoljno rešiti le z velikopotezno mednarodno akcijo. Kako jo bodo reševali, se še ne ve. Morda bodo skušali rešiti agrarno krizo z omejitvijo obdelane ploskve ali pa z omejitvijo delavnega časa tudi v kmetijstvu, tako da bo kmet ne samo garal, temveč da bo deležen tudi na užitkih, ki jih more nuditi človeku uspešno delo. Lahko je tudi, da bodo skušali stabilizirati z internacijonal-nimi zakonskimi ukrepi cene agrarnim produktom, pod katerimi se ne bodo smeli kupovati in prodajati, pri čemer se more določiti obenem kontingent, s katerim bodo posamezne zemlje deležne pri dobavah agrarnih proizvodov za mednarodni trg.
Naj bo tako ali drugače, eno je gotovo, da no bomo smeli pri reševanju agrarne krize križem rok držati in čakati, kaj nam bodo dali drugi v tem pogledu.
Prva naša skrb bo morala biti, da po možnosti podkrepimo domačo obrt in industrijo, v katerih vidimo lahko najboljše odjemalce svojih agrarnih produktov. Poleg tega moreta obrt in industrija zaposliti kmetsko delavno ljudstvo, kolikor bi ne dobilo zaslužka v kmetijstvu. V ta namen se že pripravlja zakon o pospeševanju industrije, ki bo, če bo uspešen, omilil agrarno in splošno gospodarsko krizo pri nas. — V ublažitev agrarne krize nam bo obračati veliko skrb pa tudi naši vnanji trgovini. Geslo nam mora biti v tem pogledu, da ne damo niti za belič zaslužka onim industrijalnim zemljam, ki bi zapirale vrata našim agrarnim produktom. Urediti bomo morali našo vnanjo trgovino potom kompenzacijskih kupčij tako, da bo vrednost uvoženega blaga krita z vrednostjo izvoza naših agrarnih produktov. Tako bo prav kmalu konec agrarne krize pri nas in se bo nehala tudi splošna gospodarska kriza, ki je z ozirom na naše prilike že itak podrejenega pomena. Sploh se morajo prizadevati agrarne države, da zlomijo carinski sistem industrijskih držav, kadar bi se le-ta obračal proti njim. To se mora zgoditi, če treba tudi za ceno, da bi se morali začasno odreči uvozu nujno potrebnih reči, dokler se ne zagotovi njihovo izdelovanje v lastni zemlji.
Pa tudi kmetijsko produkcijo samo ne bomo smeli puščati v nemar. Gledati nam bo posebno, da pocenimo kmetijski obrat z racionalnim obdelovanjem zemlje. Pri tem se nam bo posluževati v večji meri zlasti kmetijskih strojev in umetnih gnojil, kakor se je godilo dosedaj. Toda ne samo na pocenitev svoje agrarne produkcije, temveč še veliko bolj nam bo gledati, da izboljšamo njene produkte. Kaj nam namreč pomaga, da iščemo in najdemo trg za svoje agrarne proizvode, če pa sl ga ne znamo ohraniti, ker ne moremo do-
bavljati blago vedno enake kakovoetL V tem pogledu gre v kmetijstvu standardizaciji prednost pred racijonalizacijo, četudi obetajo racijonalizirani kmetijski produkti trenutno boljši zaslužek, ker vodi raci-jonalizacija pogostoma do preprodukcije, ki ruši cene dotičnemu blagu. Kako nevarna je preprodukcija v kmetijstvu, nam povedo žalostne izkušnje z našim hmeljarstvom, ki je doživelo naravnost katastrofalen polom. Slično krizo preživlja danes Holandska, ki s proizvodi svojega racijo-naliziranega mlekarstva ne ve ne kod ne kam.
Pri pospeševanju domače kmetijske produkcije ne bomo smeli končno prezreti, da sta uspešnost in dobičkanosnost kmetijstva v največji meri odvisna od krajevnih, talnih in podnebnih razmer. Zato seveda ne bomo smeli pod nobenim pogojem favorizirati n. pr. živinoreje na škodo žitne produkcije v eminentno žitorodnih krajih, kakor ne bomo smeli obračati glavno skrb žitnim pridelkom v vlažnih krajih in legah, kjer posebno dobro krma rodi in se zavoljo tega prilegajo pred vsem živinoreji in mlekarstvu. Še zlasti pa nam bo gledati pri pospeševanju kmetijske produkcije, da ne bomo kolebali iz ekstrema v ekstrem, ker bi tako nikdar ne izšli v svojem gospodarstvu iz krize in bi torej večno živeli v njej. Važno pri izvajanju kmetijstva je tudi, da najde v svojih dohodkih kritje za vse stroške, ki so združeni z njim. Pri tem se je po možnosti varovati vseh dokupov, ki bi mogli zavesti v dolgove, katerih ne bi bilo mogoče odplačevati iz rednih dohodkov dotičnega gospodarstva. Sploh se je upirati z vso silo zadolževanju v kmetijstvu, ker more le kmet, ki ni zadolžen, čakati z odprodajo svojih produktov, dočim jih mora zadolženi kmet vreči za vsako ceno na trg, da dobi v kritje svojih dolgov potrebni denar.
Več strokovnega pouka na deželi
Kriza, ki danes pritiska na našega kmeta, ni v najmanjši meri povzročena po njegovi neukosti in neorganiziranosti. Zato bo treba v bodoče posvečati največjo skrb strokovnemu pouku našega kmetskega gospodarja in njegove družice. Da se poglobi njiju strokovno znanje, odpreti jima bo treba še mnogo kmetijskih strokovnih šol, katerih nadomestilo naj bodo v prvi sili kmetijske nadaljevalne šole z gospodinjskimi tečaji, ki se morajo osnovati vsepovsod. Prav tako bo treba polagati v bodoče veliko važnost organizaciji našega kmetijstva, ki se mora brez izjeme strniti v krepko zadružništvo. Le tako je mogoče rešiti kmeta prekupcev, ki pri kupčiji s agrarnimi produkti posnemajo vso smetano. Sploh je nevednosti in neorganiziranosti našega kmeta pripisovati v prvi vrsti, da pri tej veliki agrarni krizi, ki jo preživljamo, uvažamo v našo izrazito agrarno zemljo za težke milijone tujega agrarnega blaga, kot je sadje, olje, vino itd.
Četudi je sedanja agrarna kriza zelo velika in na videz neozdravljiva, vendar jo bomo s pametnimi protiukrepi z lahka ublažili in končno popolnoma ozdravili.
Razširjajte Jugoslovana!
Televizor
Tvdka Spencer & Co., komisija in agentura, Je imela svojo pisarno v petindvajsetem nadstropju enega nebotičnikov v Chikagu. Mister Spencer, duša vsega podjetja, je sedel vzlek-njem v sami srajci v svojem naslanjaču; noge je po amerikan3ki navadi položil na pisalno mizo. Pravkar si Je prižgal svojo sedemintrideseto cigareto in očitajoče je zrl na svojega družabnika, mistra Smitha, ki je tudi v sami srajci sedel na nasprotni strani mize in sr "bal whisky s sodo.
»Well, Billy,< je dejal Spencer in vrgel užival m na tla, »ti si popustil in nobena nova Ideja se ne rodi več v tvoji glavi. Daj, na^ni vendar malo tvoje izsušene možgane. Rabimo novih idej, idej, ki bodo kaj nesle, razumeš I Po čemu pa mi bo družabnik brez glavnice, ki nima nobenih idej? — — — Ali me razumeš?«
Smith »e je popraskal po pleši in v zadregi odvrnil: »Seveda razumem, Jaak — pusti me še nekaj dni v miru. Si bom že izmislil spet kaj uovega.t
Spencer je hotel ravno nepotrpežljivo nekaj odgovoriti, ko je zapel telefon. Prijel je za ■lušalo ne da bi izpremenil svoj grotesken položaj.
»Hallol Tukaj Spencer & Co.«
»Mister Spencer,« je zazvenel po telefonu •onoren glas, »ne zdi se mi posehno vljudno od vas, da govorite z menoj, pri tem pa držite svoje noge na pisalni mizil«
»K-a-a-j?« Je od začudenja komaj hlipnil Spencer in nehote spustil Bvoja dolga bedra na tla. Cigareta mu Je od zaprepaščenosti padla iz ust.
»Tako — hvala za vašo pozornost,« je nadaljeval glas po telefonu. »Ampak, m is! r Spencer, vaša cigareta vam je padla na Ca in vžgala vam bo nelep madež v parket. Vsaj pohodite jok
Spencer se je kar davil.
»Damned!« je vzkliknil in pomignil Smithu, naj po drugem slušalu sledi razgovoru.
»Človek božji, kako a morate — — ?«
»Well, mister Spencer,« je nadaljeval glas,
morem še mnogo, mnogo več. Vidim, kaj se dogaja v vaši pisarni in prav zadovoljen sem, da se tudi vaš družabnik udeležuje najinega razgovora.«
Spencer je razburjen vzel iz šatulje novo cigareto.
»In kaj hočete z vsem tem, sir?« je vzkliknil od osuplosti ves zadihan v slušalo.
»Predvsem oprostite, mister Spencer, du vam od tod ne morem prižgati cigarete,« je glas prijazno nadaljeval razgovor, »toda tako daleč še nisem s svojo iznajdbo. Pa k stvari, sir. Sklenil bi rad z vami kupčijo, lepo, gladko kupčijo. Če vam je prav, se oglasim v četrt ure v vaši pisarni?«
»Pridite I« je dejal Spencer in se zaman trudil, da bi še kaj povedal. Ko je slišal, da je zveza prekinjena, je odložil slušalo.
»Kaj praviš k temu?« je čez nekaj časa vprašal Smitha. Ta je zmignil z rameni. »Bomo videti,« je suho dejal, »toda zdi se mi, da gre za prav velikansko stvar.«
Minulo je komaj deset minut, ki pa »o za oba poslovna človeka trajale celo večnost, ko je potrkal in vstopil v pisarno mlad, smarten mož. Ljubeznivo je segel obema v roko, nakar se je vsedel, ne da bi čakal, da mu kdo ponudi stol. Tudi odkril se ni.
»Gentlemen,« je pričel, »prejle sem vam praktično pokazal vrednost moje nove iznajdbe, televisorja, priprave, s katero Je možuo videti na vsako daljavo. Kakor sem med našim pogovorom razbral iz vajinih obrazov, sta bila prav tako osupla kakor bo presenečen ves svet, ko bo zaznal za mojo epohalno iznajdbo.
— Čudovita stvar, gentlemen, s katero bo prav lahko zaslužiti milijone. Nekaj kolobarčkov žice, enostavna motna steklena plošča in moj televizor se lahl. priklopi na vsak telefon.«
»In vi bi radi, da bi mi--------------?«
»Cisto prav, mister Spencer,« ga je Ijube-znjivo prekinil mladi mož, »rad bi, da bi vi vso zadevo financirali. Glejte, jaz sem inženjer
— Hunter je moje ime — in ne trgovec. Nimam niti glavnice, niti izkušenj, kako se mora taka iznajdba širokopotezno izkoristiti. — Kaj lahko storite?«
»En milijon lahko vložimo v tako stvar, če Je treba, mC -r Hunter,« se Je oglasil Smith.
»Seveda pa moramo vašo iznajdi >o preje preizkusiti I«
»Prav za to sem vas hotel presiti,« je p.i-jazno odvrnil Hunter. »Ce vam je prav, preizkusim mojo iznajdbo jutri ob desetih dopoldne v mojem stanovanju.« S temi besedami je izročil Spencerju posetnico s svojim naslovom.
»Well,« je J ial Spencer, »privedla bova s -boj izvedenca in potem bomo sklenili briljantno kupčijo.«
»Allright!« (Dobro) je odvrnil Hunter in vstal, »še nekaj! Ce si vaš izvedenec samo trenutek orrleJa moj aparr*, je tajnost izd \ Konstrukcija moje iznajdbe je namreč naravnost bajno enostavna. Zaradi tega se moram preje seveda na kak način zavarovati, to i boste gotovo priznali, gentlemen. Pri pogajanjih bo navzoč moj notar, pri kater mu boste pred razkritjem moje tajnosti založili varščino v obliki čeka, glasečega se na desettisoč dolarjev v gotovini.«
Spencer in Smith sta se za hip spogledala. Smith je neopaženo pomežiknil z levim očesom.
»Razumem vašo previdni d,« j? mirno dejal Spencer, »in sprejmem vaše pogoje. Pred preizkušnjo bo vaš notar prejel zahtevani ček.«
»Allrightt Torej jutri ob desetih. — Good by, gentlemen.« Hunt je segel gospode ■ v roko in odšel. — Spencer je smehljaje napravil nekaj korakov po pisarni.
»Dečko Je greenhorn!*) se je smejal ln se
*) zelenec neizkušen mož. ozrl na Smitha. »Z malo denarja bova napravila milijonske dobičke!« Stari lisjak ga je takoj razumel. — »Jes, z desettisoč dolarji!« se je zarežal — — —
T čno ob desetih dopoldne naslednjega dne sta stopila Spencer in Smith s svojim izvedencem v skromno opremljeno stanovanje, kjer ju je smehljaje sprejel Hunter.
»Kar naprej, gentlemen,« ju je pozdravil, »notar je že tukaj.«
V majhni sobi ju je seznanil z notarjem Brownom, častitljivim gospodom z belo brado.
»P<x vašem ustnem dogovoru z mistrom Hun-terjem,« je prišel notar, »založite pred pregledom njegove iznajdbe v moje roke ček na desettisoč dolarjev kol varščino. Prosim vas.
da presedate moje legitimacije. In tukaj je r ra-vilno izstavljena pobotnica.«
Formalnosti so bile kmalu urejene in Spencer je izstavil ček na desettisoč dolarjev, ki ga je Smith sopodpisal. Notar je spravil ček v svojo listnico in se je poslovil.
»Tako, sedaj smo čisto sami med seboj,« je dejal Hunter. »Potrpite samo trenutek, takoj prinesem svoj aparat.«
Odš'1 je v sosednjo sobo in zaprl vrata za seboj.
»Tak osel,« je šepnil Spencer svojemu družabniku, »pusti oditi svojega pravnega svetovalca, predno so končana pogajanja 1«
»Toliko lažje bova opravila z mladim možem!« je prav tako tiho odvrnil Smith.
Minilo je nekaj minut, toda Hunter bo Se ni vrnil. Spencer je pričel postajati vznemirjen. Čakala sta četrt ure, pol ure Iznajditelja Se vedno ni bilo na spregled. Nenadoma pa je vstopila gospodinja in vprašala, če sta morda gospoda od tvrdke Spencer & Co.
»Seveda sva!« je besno zavpil Spencer. »Kje za vraga pa tiči mister Hunter?!«
»Nekdo je pravkar oddal tole pismo za vas,« je odvrnila gospodinja. — »Mister Hunter pa je z nekim starim gospodom že pred pol ure zapustil stanovanje. Dejal je, da se takoj vrne.«
Zla slutnja je spreletela Spencerja in hiti o je iztrgal gospodinji pismo iz rok ter ga odprl. Ko ga je naglo preletel, Je prebledel in se spustil v najbližnji naslanjač.
»Tu, čitaj, ti idijoti« je zahropel in pomolil pismo Smithu.
»Dear sirs!« je čital Smith. »Moj notar ln Jaz sva pravkar pri banld vn čila .aš ček. Izredno naju veseli da je bilo dovolj krilja. Tajnost televizorja morata sedaj na žalost dognati seveda brez moje navzočnosti, kajti 1* iahkoumljivih vzrokov si ne želim ponovnega srečanja z vami. — V sedemindvajsetem nadstropju vašega poslovnega poslopja stoji prazna pisarna. Ako stopite tamkaj k oknu, morete preko dvorišča opazovati vse, kar se dogaja v vaši, ravno nasproti ležeči pisarni, kakor sem tudi jaz napravil. Nikar se ne jezite I Morda lahko kdaj z mojo iznajdbo tudi vi zaslužite denar. — Vaš udani Hunter.«
Kultuva in
Prav za prav ne vem, kako bi Človek učeno In prav definiral kulturo, mislim si pa vendarle, da so kultura tudi vsa tista duhovna sredstva in stvari, ki pomagajo Človeku v njegovih bojih pod solncem tako, da mu dvigajo duha in krepijo srce in ga počasi vodijo navzgor, kamor je namenjen. Vede so, da Človek ve, kako je £ njim in s svetom, v katerem šivi, in da na svoji hoji skozi življenje neprestano ne buta z nosom in čelom ob trde reči, umetnosti so, da človek najtišje, najfinejše strune svojega bitja preizkuša in ubira ob njih in da tako polagoma raste v sebi do čiste, urejene podobe in moči. Vse, kar si kakorkoli prilašča kakršnokoli kulturno titulo, vse mora biti v neposredni službi zdravja človekovega obstanka in njegovega duha.
Mi smo že nekajkrat imeli priliko ob čisto konkretnih primerih ugotoviti, da delo današnjega zvočnega kina v svojem dosedanjem efektivnem uspehu nikakor ne odgovarja tem kulturnim zahtevkom. Človek se ne bi rad spuščal v takozvane moralne očitke — ljudje namreč nikoli ne bodo mogli na nobenem umetniškem ali diletantskem področju reproducirati toliko takozvane nemorale, kolikor je je že zdavnaj na svetu. Toda zvočni kino, kakor ga imamo dandanes pri nas, je vkljub tistim redkim mrvicam resnične kulturne tvornosti, ki jo predstavljajo Jannings, Tauber in še kdo, v pretežni meri samo sredstvo nekakšne kičarske antiživljenjske, antiumetniške, antinacijonalne ln antisocijalne propagande — in na taka dejstva bi bilo greh molčati.
Tako je, da imamo pri nas priliko videti sceno nemške in zdaj pa zdaj kak ameriški film. Duh, ki na obeh kontinentih preveva filmsko produkcijo, je en sam: obakraj oceana leži podjetnikom na srcu predvsem profit. Preprost, reven človek po navadi ni že kar sam od sebe vržen na samo umetnost, poslovni človek današnjega sveta gre po krizah, katarzah in triumfih svojega dnevnega dela prav tako rajši mimo umetnin, ki bi ga samo pretresale in mu segale do srca. In tako na račun človeške preproščine in utrujenosti — utrujenosti od dela in utrujenosti od življenja — pro-sperira film, njegova misija je, da v lahkih, bežnih urah prikaže na platnu in odpoje v avtomatu svetle, sijajne fate morgane in da se potem človek po dveh urah sam in brezupen, kakor je prišel, vrne na sive ceste svojega življenja. Kakor, opij zazibava film človeka v bolestno izmišljene pokrajine, mu kakor z nekim sadizmom razkazuje slike najvišjega, najbolj fantastičnega luksusa, razvrata in eroto-manije in na koncu celo vrsto ekscesov zoper vsak čut spodobnosti in estetike krona s poroko v cerkvi in z orglami — kakor smo prav zadnje dni videli pri ameriškem zvočnem filmu Cilly, ki so ga reklame brezstidno razkri-čavale za najslajšo in najlepšo filmsko opereto sveta in ki je bil v resnici samo zmes operetne pevske povprečnosti, najklavrnejšega igralskega diletantizma in najabsurdnejših scenič-nih neokusnosti.
Prav posebno grajo in prav brezobzirno obsodbo pa zasluži način, kako je zvočni film pri nas polagoma postal sredstvo dosledne antinacijonalne propagande. To dosledno razkazovanje tujega sveta — domalega vsi zvočni filmi, kar jih pride k nam, so nemški — do katerega je bilo razmerje našega naroda še do nedavna vse prej kakor harmonično — to dejstvo obče umetniške in kulturne nedostatke sodobne filmske produkcije v naših razmerah še prav usodno poostruje. Toda še hujša kakor neposredni efekt — da je nemški zvočni film namreč po-atal že kar priljubljena hrana za nacijonalno mlačnost ln nezavednost nekaterih ljudi — je
Napoleon Bonapairte:
Proroška maska
Lota 100. po hedžri je vladali v Bagdadu Mdkado, velik plemenit dm prosvitljeai vladar, pod čigar vlado je njegovo carstvo uživalo blagodejni mir. Vlivajoč svojim sosedom strah in apoštovanje je podpiral znanosti in pospeševal napredek. Toda ta mdr je začel motiti Hakom iz skrajnega Korasama, ki je začel pridobivati pristašev po vsej državi. Hakem, mož visok« postave in sitne zgovornosti, se je pro-gftasiil ra božjega poslanca. Pridi gova.1 je novo moralo, ki je močno ugajala ljudskim mno-iioaim: enakost stanov in posesti je bila običajna vsebina njegovih govorov. Ljudstvo se je zbralo pod njegovimi zastavami. Haikem je imel že lastno armado...
Kalif in vsi velika« *o se zavedali, da morajo že v kali zatreti ta talko nevarni upor. Toda njihove čete so bile že večkrat premagane in Hakem je vsak dan pridobival na svoji moči.
Med tenn pa je sirašna bolezen, posledica velikih naporov vojne, začela kaziti prorokov obraz. To ni bil nič več najlepši Arabec. Blesk njegovih o®, nekdaj polnih ognja, je obledel. Haikem je oslepel. Ta izprememba je vsekakor zmanjšala navdušenje njegovih pristašev. Zato je sklenil nositi srebrno masko.
Ko »e je zopet pojavil med svojimi pristaši, ni ničesar izgubil na svoji prepridevalnocti. Sila njegovega govora je ostala nezmanjšana. Prepričeval je ljudi, da nosi srebrno maeiko le eato, da ne bi slepil ljudi blesk njegovega dbraea.
Bolj kot kdaj ee je Hakem zanašal na blaznost ljudskih množic, v katero jih je pripravil
zvočni film
bilanca njegovih posrednih učinkov: najhujše orožje je postal, s katerim se dandanes naš človek od lastne, domače kulturne tvornosti odvaja v sužnost tujega duha. In iz interesov našega Narodnega gledališča, naše glasbe, naše umetnosti, naše kulture bo treba najti sredstev, da se ta nevarnost še o pravem času zaduši.	—T—
Tri usode
Blok, Jesenjin, Majakovski.
Vsi trije so že mrtvi in ljudje so jih pozabili, kot da niso živeli, iskali, trpeli, padali in umrli za vso milijonsko čredo, ki Ji niso vtisnjeni v dušo tisti usodni, neizprosni imperativi, ki oblikujejo in pačijo obraz pesniku in pro-roku.
Aleksander Blok, Sergej Jesenjin, Vladimir Majakovski. Ne mislim pisati o njihovem življenju in delu, rad bi opozoril samo na neko težko, usodno nujnost, ki je v njihovi smrti in še bolj o njih umiranju; zakaj smrt je samo zaključek umiranja.
Aleksander Blok je umrl 11. avgusta 1921. Nič mu ni bilo, tako so ugotovili zdravniki, ki mu niso pustili v inozemstvo. In je vendar umrl. Zadušila ga je praznota. Tista, obupna, dolgočasna, vse obsegajoča, vse zameglujoča, sama v sebi krožeča praznota, ki objame človeka, ki je nemiren, iščočen gnanju preizkusil in preživel vse višine in globine in je povsod ostal sam s praznim srcem in žalostno dušo. To ni dano vsakemu, največjo in najbolj grizočo bolest morajo nositi največji, ki jim je prihranjeno srečno proklet-stvo, da žive za vso topo in blesteče prazno generacijo, ki se smeje nad njihovimi kriki in nad njihovimi grobovi. Bloku ni niti revolucija, ki je v njej zrl zadnjo rešitev in morda rešilni obstanek svoje poti, dala tega, česar je iskal, in ko je odkril, da je vsa sodobnost duhovna in tvarna bolj ali manj dolgočasna oblika, ki se zove tako ali tako, je umrl in bledo dekle je poljubilo njegovo mrtvo roko na zadnji poti z vzdihom: »Zdaj je vsega konec.«
Sergej Jesenjin je drugi v tem začetem mrtvem krogu. Ni vzdržal na razorani zemlji in na stepi, kjer so jutranje rose tako lepe, šel je iskat večera večjega, zadnjega in ni našel. Nikjer, ne v Moskvi, ne v revoluciji, ne v kokainu, ne v vinu, ne v sebi, ne drugih ljudeh. Ni bilo resnice ne resničnosti, zato jo je iskal v omami in ob svetih hipih je stiskal iz sebe čudovite, žalostne pesmi, ki jih je bral potepuhom in vlačugam po beznicah. Ni se mu zdelo vredno, da bi zaživel v tako»vanem novem življenju, ki je prišlo v Rusijo, ker je vedel, kaj bo našel v njem. Izidora Duncan je bila njegov izlet v prazno življenje. V smrtni, moreči dolgočasnosti si je na prvi božični dan 1925 odprl žile in z lastno krvjo napisal zadnjo pesem. Ker je bila kri počasnejša od hrepenjenja, je končal v zanki šala, ki ga je pripel na kljuko centralne kurjave. Morda je našel mir.
Vladimir Majakovski je pol življenja slepil sebe in svet, da je našel, kar je v nemirnem, vzvalovljenem življenju iskal. Obupal je nad vsem, še nad poezijo, in postal dvorni poet boljševikov. Prevrnil je — geniji si lahko do-volio šale, ki so za slabiče usodne — vse teorije in smernice pesniškega ustvarjanja zasovražil vse oblike in vso staro laž in 8 tem še povečal praznoto, ki je grizla v duši. Bil je človek skrajnosti, ki je v vsem šel dosledno do konca, a ni našel nikjer svojega mesta v prostoru in času. Upal je, da se bo to zgodilo, če vrže vse s sebe, sentimentalnost, lepoto, hrepenenje, ljubezen, in se razdedini vse človeške dediščine. Ostala je samo praznota, nič drugega,
s svojo zgovornostjo. Tedaj pa je ena izgubljena bitka začela rušiti njegove uspehe, zmanjševati število njegovih pristašev ter njih vero. Oblegan v svoji trdnjavi med svojimi maloštevilnimi vojaki, si je dejal: »Hakem, treba bo umreti, ali pa se te bodo polastili vsak čas tvoji sovražniki. Zato je zibral vse svoje in jim dejal: »Moji zvesti! Na«, ki sta nas izivoiiila Bog in Mohamed, da vzpostavimo svojo viado, Ln poveličamo naravo, kako nas more plašiti število sovražnikovi Oujtel Zadnjo noč, ko ste globoko spali, sem molil k Bogu: Oče moj, ki sii me ščitil toliko let! Ali smo te razžalili jaz in moji, da na« zapuščaš? Trenotek nato pa sem začul glas božij: Hakem, le oni, ki te niso zapustili, so tvoji prijatelji In le oni so izvoljeni. Delili bodo e teboj bogastvo tvojih sovražnikov. Počakaj prihodnjega meseca, skoplji široke jarke, kamor bodo »trmoglavili tvoji sovražniki kakor muhe, omamljene od dima.
Takoj so skopali jarke, napolnili enega k apnom ter obložili mize e vrči, polnimi opojnih pijač.
Po vsem tem so med obedom vsled strupa v opojnih pijačah pomrli vsi vojaki. Hakem pa jih je zavlekel v jarke, napolnjene z apnom, ki je popolnoma razjedlo njih telesa, zažgal opojne pijače ln se končno še sam strmoglavil v apno.
Naslednjega jutra eo ee čete na pohodu v trdnjavo vstavile ob pogledu na odprta trdnjavska vrata. Previdno so vstopili in niso našli tam nikogar razen Hakeanove žene. Takšen je bil konec Hakema, ali kakor ae še Imenuje Durhaija, e katerem njegovi pristaši trdno verujejo, da je odšel v nebesa.
Ta tako neverjetna zgodba tam pove, kako daleč more pripeljati človeka elavohlepje.
kljub govorjenju, dokler se ni izpolnila želja, ki jo je zapel nekoč v divji mladosti: »Srce mi hrepeni po strelu, vrat koprni po nožu. Dušo zebe med ledenimi stenami brez upa na osvo-bojenje.« 14. aprila 1930 si je po predivjani noči pretresli izmučeno čelo in ljudje ne vedo metati na njegov grob drugega kot očitanje, da Je zapravil in prodal svoj pesniški talent. Kdo ga ne bi, če bi zanj dobil rad življenje.
Opozoril sem na te tri usode, ker niso nekaj slučajnega, ker kažejo na neko zakonitost, ki bo zahtevala najbrž več žrtev, zakaj, kdor se do dna zave in zaveda prazne, gnile sodobnosti, temu je težko na svetu.	Ja.
Kuhumo življenje Afrike
Čudno je, kako so se od vojne seiu vsi kontinenti zbližali med seboj. Če pravimo zbližali, mislimo predvsem na zemljepisno zbližanje — najbrž smo si ljudje v Evropi pa v Ameriki, Aziji in drugod prav tako daleč, kakor smo si bili. Toda radio, prekooceanski poleti in vse te stvari utegnejo zakriviti, da bodo oceani, ki so doslej kosali svet, polagoma postali neznatne luže in da nam bodo vse daljne dežele, ki so se nam včasih zdele Indija Koromandija, postale blizu kakor le kaj. Dejstvo je, da se evropski človek dandanes ne zanima več samo za Ameriko, temveč da	so	mu	vsi	kontinenti po-
Btali prezentni in da	se	z vsemi	ukvarja skoraj
z enako resnim, premišljenim političnim in kulturnim realizmom, in tako je tudi Afrika postala tesen, intimen član v sferi njegovega zanimanja.
Svetovna vojna je uničila ravnotežje, ki je bilo prej v Afriki med črncem in belcem. Črnci so do tedaj smatrali Evropejca za božanstvo, toda veliko svetovno	klanje,	pri	katerem so se
tudi oni udejstvovali	in	kjer	so	smeli sami ne-
kaznovano klati Evropejce in »o bili celo za hrabrost odlikovani, je pred njimi vrglo belca * piedestala nedotakljivosti. Razen tega je velikanski razmah industrije in agrikulture po vsej Afriki privedel črncev v nov svet in novo življenje. Farme in ruldniki so zahtevali ogromno število delavcev. Tu se je Afričanu nudila prilika, okusiti vse dobrote in vse grehe civilizacije. Zahotelo se mu je boljšega življenja in na farmah in v rudnikih so črnci služili denar, bogateli in začeli živeti po evropsko. Čez noč je bilo na tisoče črncev, ki so postali sužnji evropskega kapitala in 8 tem prevzeli vse vezi bodisi materijelne, bodisi duševne — ki so jih spajale z njihovim starim svetom. Na žalost v svojo nesrečo, kajti črnec, ki ga je dobila evropska civilizacija v svoje pesti, propade materijel-no in moralno.
Tako se godi veliki večini. Nekateri se sicer organizirajo, toda le malo jih je, ki bi imeli kaj moči v rokah, pa bodisi da je ta moč v denarju, v posestvih ali redko v službah. Vsi, brez iajeme pa pozabljajo na svojo domovino, pozabljajo, da so črnci in Afričani. Civilizacija jih osvaja. In vendar niso belci. Drže se jih bolj slabe kot dobre lastnosti obeh ras in so vedno pod dojmom neke krute, muki podobne podzavesti, da ne pripadajo ne eni ne drugi, in da so izvrženi iz človeške družine.
Izmed evropskih držav, ki imajo pod seboj črnce, je imela Velika Britanija največ sikrbi z njimi, dočim druge države, posebno Španska, Portugalska in Italija ne poznajo črnskega problema.
Angležem je največ pomagala ona vojska, ki je sicer tu pa tam kaj zagrešila, ki pa se je v vzgoji črne rase izkazala za najbolj uporabno: to so misijonarji. Izmed vseh tujcev, ki so prinašali v Afriko »srečo«, so črncem prinesli še največ koristi misijonarji. Naučili so jih prezirati čarovnike, naučili so jih brati, pisati in računati in drugo, kar je bilo potrebno.
Po vojni se je začelo vzbujati zanimanje za kulturo črncev. Prvi korak k temu je storila ameriška komisija, ki je a svojega potovanja prinesla lepe uspehe. Temu je sledilo neka] konferenc, ki so dale smernice vzgojiteljem Afričanov. črnec naj ne bo več za Evropejca črna opica, on mora samega sebe zopet najti in spoznati. Vrniti se mora k svoji zemlji in k svojim ljudem. Zapusti naj običaje svojih očetov, kadar mu ti le škodijo, tako: medsebojne boje, množico jezikov in narečij, fetišizem, kanibalstvo itd. Namesto tega naj se vpeljejo res dobre evropske pridobitve, iz katerih bo nastal nov afriški človek, ne morda pobeljen z evropsko lažicivi-lizacijo, ampak v duši prenovljen 8 pomočjo prijateljskega Evropejca. Tak Afričan se bo 8 ponosom zavedal svojega afričanstva.
Glavno delo na tem polju pa je raziskovanje afriških jezikov. Do sedaj so evropski razisl"i-valci dognali 600 afriških jezikov. Gotovo je, da se vsi ti jeziki ne bodo ohranili. Ta kaos jezik >v ne more biti Afričanom v trajno korist. Zato sl mednarodni zavod za afriške jezike in kulture, ki se je pred petimi leti ustanovil v Londonu, prizadeva, da bi ustvaril t. zv. glavne jezike. To so tisti jeziki, ki je njih govor lažje razumljiv in ki bi lahko služili kot trgovski jezik.
Berlinski vseučiliški profesor D. Westermann je na poziv kolonijalnih oblasti prepotoval Zlato obalo, Nigerijo, vzhodni in južni del Sudana, da točno prouči jezikovne razlike. Na svojih potovanjih od 1. 1927. do 1929. je imel v različnih krajih konference, kjer so razpravljali o principih glede ustaljenja jezičnih tendenc. Na ta način eo ugotovili jezike, h katerim naj bi stremele posamezne pokrajine.
V južnem Sudanu bo n. pr. obvladal sudansko-arabski jezik, ki se bo pisal z latinico. London-akl zavod za afriške kulture pripravlja tudi akupno avtografijo »a praktično pisanje afriških jezikov. Dosedanji uspehi tega delovanja so genijalnl. Mnogo slovnic In slovarjev je že tiskanih v tem alfabetu.
Tako so zamisionarje, ki so storili prve korake na poti humanizacije afriškega prebivalstva, prišlj v modernem času nadaljevat njih delo novi misijonarji — misijonarji književnosti, maaosti, kulture in duha.
Siegfried Jacobsohn
Izpoved gledališkega kritika
. . . JeM pa vse to, zlasti še, preden je prešlo v preteklost, vredno toliko besed? Prenekateri zanikavajo to vprašanje in se mi posmehujejo. Tuje in bedasto da je, ako si kdo domišlja, da ime premiera iz Hauptmanna ali pri Reinhardtu še kak pomen. Slaba igra ali dobra predstava ne zagrenjuje in ne osrečuje, pravijo, nobenega človeka več. Ljudje dero v gledališče kot na dirkališče ali letališče, kot v kino, kot v krčmo. Radi bi se raztresli, se dali ščegetati, hoteli bi, da vidijo in da jih vidijo. Tisti, za kogar se borim, bije množici v obraz. Zato se ga ogiblje. Kaj naj buržua, potiskač, ženščfe — kaj naj vsi tl počnejo z uprizoritvijo, ki njihove idole zasmehuje in razkraja? Naj mar še ploskajo na to? Zakaj neki? Iz estetičnih razlogov? Saj sploh ne vedo, kaj je to. Iz prepričanja? Tedaj bi se morali preobraziti. To jim pa niti na misel ne pride. Ali pa se lažejo. Če so odkritosrčni, potem so mogli včeraj k Sudermannu, danes k Hartu. Povrnejo se iz gledališča, kjer so slučajno videli Strindbergov »Smrtni ples« ali Tolstega »Živega mrtveca«, in se vedejo doma, v svoji trgovini, s svojimi sozemljani tako, kakor da nebi nič hilo. Pa v resnici tudi nič ni bilo ali vsaj njim ni bilo nič.
Tu pa pridem jaz in napravim toliko hrupa za pičli drobec koristi, ki bi se ga dalo iztisniti, če bi povsod umetnost pregnala kič? Ta hrup mi ne dela sramote, toda nedvomno je brez koristi zapravljen. Kaj si neki mislim? Se li more izboljšati gledališče, ne da se izboljša tisk, uprava, gospodarski ustroj? Naj bi poprej izvolil reformirati spodaj in zgoraj in vse okrog. Gledališče samo se ne more izboljšati, ker bodo zlobneži zmeraj vzdrževali svoje gledališče, ne pa tako, kakor si ga zamišljam jaz.
Zaradi tega pa nočem odnehati in bom zahteval svoje gledališče. Le povej sviloprejki, da naj ne prede. Joseph Lister in Hermann Grimm nista nikdar vpraševala, je li družabno stanje tako, da bi se njun, zdravnikov in estetikov, nasvet dal pametno uporabiti in da bi obrodil sad; udejstvila sta svoje darove. Od mene pa narobe zahtevajo, da naj že vendar prepoznam, kako blizu sem si v rodu s Sizifom; da naj se na stara leta rajši lotim stroke, ki se bolj izplača. Toda tega ne bo mogoče doseči z razlogi razuma. Pa saj ti razlogi razuma niso prav nič po razumu. Mar se naj zato, ker tako rad storim vse, kar mi veleva poklic in nagnenje, in ker na vsakem področju javnega življenja ni človeka, ki bi bil tako zaverovan v svojo dolžnst kakor jaz — mar Be naj zategadelj vržem na vsa ta področja, zaradi tega naj grem opravljat delo mnogih drugih? Zato pogrešam nagnenja in poklice; pa če bi ga tudi ne od tega bi imelo škodo moje delo. In jaz temu delu ne maram prizadejati škode.
Poslej ne bom opustil nobenega poskusa, da bi privabil ljudi od nečednih k čistim dramam, iz trgovskih gledališč v umetniško gledališče. Preganjali bomo šušmarje ne samo zato, ker šušmarijo, ampak zlasti še, ker s šušmaretvom maličijo etos. Tako bomo čutili in tako ravnali, ko da ne bi bilo ne v nebesih ne na zemlji nič, nič in epet nič važnejšega od gledališkega odra; kot da mi je naloga, da ga ohranim snažnega, zakoval v srce pravi živi arhangel. Zakaj ene stvari sem si popolnoma v svesti: da je samo ta, kdor ima svoje delo za globoko nujno, za tako, da ga ne more opraviti nihče drugi, in ga zatorej smatra za vsebino in geslo svojega življenja — da je samo ta zmočen, spraviti na dan in v pri ’ splošnosti uporabiti vso oč, marljivost, vednost, pogum in volio. kar je je v njem.
Jaques Offenbach
Letos 4. oktobra je preteklo 50 let, odkar je umrl kralj francoske vesele muze v glasbi, Ja-ques Offenbach. Rojen je bil 21. junija 1819. v KSlnu kot sin židovskega kantorja. Osnovnih 'naukov glasbe se je Jaques naučil pri svojem očetu, kmalu pa se je preselil v Pariš, ki mu je postal druga domovina. Tam je nadaljeval študije na konservatoriju. Najprej se je udejstvoval kot čelist, pozneje pa je postal dirigent in operni podjetnik. Pisati je začel operete v najlažjem, gracioznem žanru, spočetka same enodejanke, ki so jih Parižani posebno radi gledali in poslušali ter so jih imenovali »musiquette«. Manj znano je, da je Offenbach pisal tudi pesmi in skladbe za čelo. Glasbenogledaliških del je napisal 102. Navezal je najprej nekako na Hervč-jev slog. (Mali Faust, Mamselle Nitouche). Prve Offenb<>-cliove enodejanke (operete) so bile Pascal et Chambord, Mariette, Pepito, Barkouf, Renske vi-le, Robinson, Vert-Vert (Kakadu), Fantasio i. dr. Kdove kakih uspehov spočetka ni imel, vendar so ga priznavali odlični vodilni glasbeniki. Zlasti Halčvy ga je podžigal in bodril k delu. Tako so nastajala dela, ki so še danes na repertoarjih: Zaroka pri svetiljki, Orfej v podzemlju, Lepa Helena, Veliko vojvodinja iz Geroldseina, Zlatar i* Toleda (Cardillac) in Hoffmanove pripovedke. Za obe poslednji je vzel snov iz Bpisov fantasta E. T. A. Hoffmanna. Besedilo za Hoffmannove pripovedke mu je sestavil Jules Barbier po novelah omenjenega pisatelja (Peščeni mož, Zgodba o izgubljeni podobi v zrcalu, svetnik Crespel in Si-gnor Formica). Prednosti Offcnbachove glasbe »o zlasti: lahka, živa invencija, izredno posrečeno parodiranje in jasna, prikupljiva inštrumentacija. Škoda, da namesto tolikih nemških operet nimamo na našem repertoarju kake »Lepe Helene« — seveda v operni zasedbi.	Slavko Osterc.
Razstava ženskih ročnih Jel v Zagrebu
0 priliki kongresa Narodne Zenske Zveze v Zagrebu je bila v Umetniškem paviljonu v Zrinjevou razstava ženskih ročnih del, katera je bila jako dobro obiskana.
Takoj pri vhodu so bila razobešena dela mariborskega splošnega ženskega društva in sioer par krasnih starih slovenskih peč ter nekaj modernih svilenih in platnenih prtov, vezenih po vzorcih iz naših peč ter obrobljenih s svilenimi klek-lanimi čipkami, katere so bile izvršene po originalnih risbah v ljubljanskem Osrednjem zavodu za ženski domači obrt. Ta dela, ki so nam že znana, so vzbujala vsled svoje finoče in krasne izvedbe splošno zanimanje in so učiteljice, ki so pripeljale svoje učenke iz višjih dekliških šol na razstavo, posebno opozarjale na ta dela ter dolgo postajale pred njimi ter jih občudovale. Istotako je vzbujal splošno pozornost oddelek naših čipk iz Osred. zavoda za ženski domači obrt, katerih obiskovalke niso mogle prehvaliti vsled njihove prvovrstne izvedbe kakor tudi vsled finega materijala, ki se zanje uporablja.
Sremska Kamenica je razstavila večinoma cerkvene omate v narodnem slogu, bogato vezene z zlatom. — Gospe Ljubica in Darinka Maleševič sta imeli vsaka svojo zbirko del, večinoma vezenine s križnim vbodom in tkaničenje, ki so nam že znane iz lanske razstave v Ljubljani.
Petrinjska Zenska udruga, ki jo je ustanovila gospa Zlata Kovačevičeva, je Imela krasne stvari v najrazličnejših tehnikah, starinske motive uporabljene na modernih predmetih. Poleg drugega je bilo tudi par kosov keramike neke Petrinjke, katera sedaj študira svojo stroko v Varšavi. Videli smo tam tudi nekaj pohištva
z izrezljanim drobnim venčkom, istotako delo pridnih ženskih rok. Zanimiva je tudi zbirka belih ažuriranih domačih tkanin razne širine.
Izredno lep je bil oddelek Ženske udruge v Cavtatu, ki izdeluje različne tehnike, toda vse po štetih nitkah. Tu se vidi razlika takega vezenja, ako se primerjajo štete vezenine z enakimi vzorci, izvršenimi po risbi, kakor jih je imela n. pr. humska Kamenica. Cavtatska udruga je razstavila med drugim dragoceno zbirko do 150 vzorcev iz južne Srbije, ki so pač najfinejše, kar zmore pridna roka selske žene. Voditeljica Udruge, gdč. Miš, je z velikim naporom zbirala vzorce ter v to svrlio potovala več mesecev po Južni Srbiji deloma peš, deloma na kmečkih vozovih. Vse te vzorce odlikuje izredna harmonija barv, med katerimi vidimo najče-šče črno in rumenkasto rdečo (maton). Ministrstvo prosvete je poslalo v Cavtat tri učiteljice, katere izdelujejo vzorce, ki se bodo potem posojali šolam.
Prekrasno in čisto svojevrstna je bila razstava zagrebške »Ženske udruge za očuvanje i pronicanje narodne umjctnostk, katere predsednica je znana ljubiteljica narodne umetnosti, bar. Turkovič, tajnica pa gospa Frangeš, katera je duša organizacije. Specijaliteta zagrebške udruge je uporabljanje starih narodnih motivov na modemih oblekah, šalih, torbicah itd. Harmonija barv raznih šalov, svilenih jutranjk itd. se sploh ne da opisati, treba je videti. Vsak komad je umotvor rafiniranega ukusa. — Zagrebška Zenska udruga nam je pokazala smer, po kateri se naj ravna naša domača vezilna industrija, ako se hoče kdaj uveljaviti na mednarodnem trgu.
»Sestre« na ulici
Enaka obleka za sestre ni moderna. Nekdaj so se oblačile vse sestre enako, da bi jih ja bilo že oddaleč poznati, da so sestre. Danes je to dopustno le pri malih otrocih. Lepo je, ako sta bratec in sestrica enako oblečena. Nikdar pa ni lepo, in je proti pravilom današnje mode, da se dekleta, posebno pa še starejše ženske oblačijo po dve ali več v enako obleko. To je dopustno samo še baletkam »Sisters« v serijah. »Sisters« na ulici moda ne dopušča. Vsaj za enkrat ne; mogoče, da se bo tudi to še kdaj spremenilo.
Pri nas se pa kaj rado zgodi, da srečamo tako »sestro« na ulici. Če kupim plašč v ljubljanski trgovini, in naj se mi zdi plašč še tako »xtra«, in naj mi prodajalka se tako zagotovi, da je »model«, t. j. edini tega kroja in tega blaga, prej ali slej se mi bo gotovo pripetilo, da bo prisedel k meni v tramvaju ali avtobusu prav enak plašč, isti »model«, samo da je dama za kako »številko« obilnejša ali manjša od mene. S klobuki je pa še hujše. Izdelujejo se kar cele kolekcije enakih klobukov v enem modnem salonu. Zdaj ga nudijo stari dami kot zanjo najbolj primernega; za staro damo pride komaj šoli doraslo dekletce, pa dobi isti model kot njej najprimernejši. In ko se potem stara dama in mlado dekle srečata, sta obe nejevoljni: prva, ker se ji zdi njen klobuk preveč mladosten, druga, ker so ji vsilili klobuk »za stare babe«. — Dejstvo, da si ljubljanske dame rade naročajo svojo konfekcijo in svoje klobuke v inozemstvu, ima v veliki meri svoje vzroke v goriomenjenem nedostatku. Dama, ki ima količkaj okusa, ne nosi rada uniforme. Če bi se naši modni saloni malo več na to ozirali, bi se najbrž tudi naše dame počasi privadile kupovati doma svojo konfekcijo in svoje klobuke.
Modni izrodki
Mnogo je ljudi na svetu, ki vidijo v modi izvor vsega zla; gotovo je pa še več takih, ki vidijo v modi in njenih spremembah nekako več ali manj potrebno zlo. Kateri od teh zastopajo pravo stališče, je pač težko dognati, posebno težko pa za nas, zenske. Ce lahko pokažemo na tisoče žen, ki jih jo ugonobila moda in njen© kaprice* stoje na drugi strani stotisoči žen, ki imajo zahvaliti svoj obstanek in često obstanek njihovih družin javno modi in njenim kapricam.
So pa med modnimi kapricami tudi take, ki se zde, da jih uvaja hudomušen humorist ali pa učenjak, ki bi rad dokazal, koliko je še — opice v ženski. Kako bi si sicer mogli razlagati gorostasnosti, ki jih moda registrira.
Tako n. pr. poročajo iz Washingtona o norostih v šminkanju, o katerih so razpravljali na zborovanju nastavljenk olepševalnih salonov in manikuristinj. Sence okrog oči se ne bodo več slikale z modro ali rjavo barvo, kakor doslej, marveč z rožnato. Zato bodo pa — nohti črno ali zeleno pobarvani! Sploh se bodo nohti barvali vedno v soglasju s toaleto. S črnim klobukom, rokavicami in torbico, črni nohti. Barva nohtov se seveda menja po barvi obleke.
Zlate medalje tudi ne zasluži, kdor je iznašel — baržunaste uhane! Bodisi iz sa-
mega baržuna ali pa samo prevlečeni z barzunom so najnovejši uhani, ki morajo biti, seveda, zelo veliki. In vedno iste barve z obleko. Včeraj zlate in srebrne (Ca-mč) pidžame, danes baržunasti uhani — za spremembo!
Modne novosti
Zapeljiva — kakor vsaka, je tudi sedanja nova moda; čeravno se je še nismo privadile, jo sprejemamo brez zadržka, ene takoj, druge pa pozneje —
Koliko spremembe je samo v rokavih! Nosa jo se kratki ali dolgi ali dvotretjinski, kakor se kateri zljubi. Mali puf ob komolcu se često zamenja z malo volanco ter se lahko pomakne višje ali nižje, kakor je kateri všeč. Volance so lahko vezene, opremljene z resami ali samo obrobljene s kovinasto nitko.
Potem imamo bolero, ki daje obleki nekak eksotičen značaj. Bolero se mnogo nosi sedaj v jeseni in se bo nosil pozimi še več. Pri vseh oblekah ga vidimo, bodisi podnevnih ali večernih.
Imate rade visok pas, ki je zadaj zategnjen? Tak pas napravi vitko postavo ter da bokom moderno linijo. Mnoga krila so opremljena na obeh straneh z žepki, katere obrobimo s porto.
Črn žamet obvladuje modo ter ga mnogo uporabljajo tudi za klobuke. Najelegantnejši med elegantnimi nosijo plašč, klobuk, torbico in šal — vse iz črnega žameta.
Pri oblekah iz krepžoržeta, svilenega muslina, tila in organdija in čipk se vidijo pasovi iz črnega žameta, kar je povsem novo in šik. Če liočemo biti prav moderne, moramo mešati kožuhovino s tkaninami. Tudi tkanine, ki imitirajo kožuhovino, so zelo moderne, posebno v zvezi s suknom, lakiranim satenom ali z žametom; celo pri klobukih jih uporabljajo. V tej sezoni so prišle spet drobnarije na površje: drobni robčki, plisirane volance, vezenine.
Kaj
je novega!
Bele porte, ki se prišijejo na obleke iz temnega blaga okrog vratu, ob robu krila in na manšetah.
Bluze, ki se nosijo ob pasu v krilu in telovniki, ki se nosijo vrhu krila.
Tesno k životu se prilegajoče bluze in krila
za zvečer.
ME5TNI-TM
Bolero, ki tvori nad krilom obliko bluze.
Kombineže za večerne toalete, ki so izrezane zadaj do pasu.
Bluze iz satena, žoržeta, krep romen in muslina za elegantne kostime.
Biserne vezenine ob vratu in na obleki.
Široki robovi iz tila na oblekah iz težke svile.
Male kapice, ki se nosijo le na eni strani glave in puščajo odkrito čelo.
Dežniki z ročaji iz želvovine, roga in kače.
/
Dva moderna popoldanska plašča.
Razgled po ženskem svetu
46 milijonov ženskih glasov proti vojni.
Zastopnice šestih velikih mednarodnih ženskih organizacij so naslovile v Ženevi v imenu preko 46 milijonov žen v 56 državah sveta državnikom vsega sveta apel, v katerem protestirajo proti naraščajočemu materijednemu in moralnemu oboroževanju k novim vojskam. Zahtevajo od državnikov, katere je volHa volja narodov, naj se pokažejo dorasli svoji nalogi in naj zastavijo vso svojo nacijonalao moč in čast za striktno izpolnjevanje in brezpogojno spoštovanje Bniond-Kellovega pakta. Poziv so podpisale: Jane A d d a m s, lady A b e r d e e n, mrs. Corbett Ashby m.me d’Arcis in druge vodilne žene ter so ga izročile predsedniku in delegatom enajstega zasedanja Društva narodov.
Mario von Ebner Eschonbach je hila prva žena, ki je bila imenovana kot častni doktor dunajske univerze. O priliki lOOlelnice njenega rojstva je imenovala dunajska občina po njej velik park v 8. okraju.
Zveza Angleških ženskih društev je zborovala prve dni t. m. v Portsmouthu. Poleg mnogih zanimivosti je bila na dnevnem redu revizija ječ z ozirom na ženske kaznjenke in sicer se je izrazila želja, naj bi se ženski zapori preuredila po vzoru mnogih zaporov v Zedinjenih državah, takozv. »Cottage Homes«, kjer imajo ženske možnost, da se izučijo v gospodinjstvu in drugih poklicih ter tudi delajo na prostem.
Prva žena šef-redakterka unlverzitetskega lista »Daily Califomian« v Kaliforniji je Kathryn Eshleinan. Ima v svojem uredništvu dvajset reporterjev in mnogo pomožnih urednikov.
Zenski radio-inženor. Pač malokotero 211et-no dekle se lahko ponaša s tem naslovom kakor mi« Helen Klein, katera je res zaposlena v tem svojstvu pri Orostey-Radio Corporation v Oinoinatiju, enem izmed največjih podjetij te vrste na svetu. Kot desna roka šef-inženerja preiskuje ter določa ceno neštevilnim iznajdbam, katere se predlagajo tvrdki. *
angleSkega In ieSkega suknaI
BOGATA IZBIR Al
A.	& E. SKABERNŽ
LJUBLJANA
Ijali papirnate prtiče; koliko pranja in likanj: imamo ž njimi brez potrebe. Dobe se dane: že zelo lepi papirnati prtički, sortirani k vsa konšmjemu servisu, da celo z monogramon: se dobe. Ne le za usta se uporabljajo taki pr tički, ampak tudi tase pokrivamo ž njimi in pa pod skledice jih stavimo; niso le praktični ampak tudi lepi in služijo v okras vsaki mizi
Ako diši posoda po ribah, po čebuli in slič no, odstranimo neprijetni duh s tem, da dam« v vodo malo limonove lupine; to odvzame ves duh in se posoda lepo sveti.
Presoljena juha se popravi, ako denemo v juho par koščkov surovega krompirja ter pu sirimo, da se kuha še par minut.
Volnen šal očistimo na ta način: položim« šal v suho posodo, ga potresemo s pšenične moko ter delamo, kakor da ga peremo. Natx otresemo iz šala vso moko ter ga okrtačimo Ako še ni popolnoma čist, ponovimo še en krat.
Modna špijonaža
Pariški policiji se je posrečilo zaslediti ob širno organizacijo trgovskih špijonov, katera s< je bavila v glavnem s tem, da je kradla p( velikih modnih zavodih osnutke za nove mo dele. Pariški kriminalni komisarji, spremljan od zastopnikov velikih modnih hiš, so našli pr: nekaterih zastopnikih amerikanskih modnil podjetij mnogobrojne posnetke modelov in kljui za šifrirano korespondenco s svojimi centralam v Ameriki.
Gospodinjsko
Likanje kot razkuževalno sredstve
Poskusi v nekem bakteriološkem laboratoriju so dokazali, da se perilo z likanjem v velika meri razkuži. Enkratno likanje z vročim likalnikom pomori vse bakterije, ki so pri pranju ostale žive. Tanke obleke, kakor robčki, bluze in predpasniki, kakor jih nosijo bolniške strežnice, se popolnoma razkužijo z enkratnim likanjem; da razkužimo debelejše tkanine, moramo večkrat podrsati z likalnikom.
Papirnate servijete.
Med vojno in prvo leto po vojni smo se že privadili na papirnate prtiče, v zadnjem času so se pa že skoro popolnoma nadomestili s prejšnjimi platnenimi ‘in damaslnimi. Vendar 'bd morale gospodinje pomisliti, koliko dela in stroškov hi si prihranile, ako bi upotrebljale papirnate prtičke vsaj pri kavi, čaju, za sadje in slaščice. Slaščice in sadje puščajo grde madeže na perilu, ki se dajo prav težko odpraviti in pri tem trpi perilo ter se kmalu trga. Tudi dela tol si prihranili precej, ako bi zopet vpe-
Kostim iz črno-belega kaša s pelerino, ki se d. sneti, je posebno praktičen za deževne dni.
U&Jbl
0
mei
$
Iz Mežiške doline
P«sem iz koroSkega dela Jugoslavije (po melodiji »Kje so tiste stezice«).
Kjer med Strojno in Urško temna Meža drvi:
Izpod Pece prot’ Dravi, tamkaj dom moj stoji.
!n ob Dravi in Savi e zemlja krasni: tam je pesem slovenska še povsodi doma.
Me otožnost objame,
Ce mislim na to: da KoroSci, Primorci neodrešeni so.
Trije bratje zgradili so dom si močfin:
Jugoslavija tebi s celim srcem sem vdan.
J. G,
Antonija G.t
Snop
Ugi bijete, ljubi mladi bralci, kakšen Je nekd ta Snop in kaj bo iz njega, kaj ne?
E, to je poseben »Snop«!
Ni velik, ni majhen, ni grd, pa tudi ne lepi lana pa tako razumne oči, da »poznaš v njem takoj nenavadnega psa. V hiši živi v naijl epžl »logi z mlajšim sorodnikom Piko in z dvema mačkama: malo in veliko mačko.
Za to družbo ne veljajo besede, da bi se »gledali ko ped in mačke«, ne, najboljše soglasje je med njimi, da, Snop ima celo veliko skrbi s tema dvema nagajivkama.
Šla nas je nefcoč večja družba izletnikov po travnikih in gričih. Snop je bil tudi z nami. Takrat mi še mi so bile znane vse vrline te žival. Naenkrat se zljubi gospodarju Snopa, da si sname kapo dn jo vrže daleč preč. Čudno gledam, pa vendar ničesar ne vprašam. Snop je bil daleč pred nami kot kažipot, Je včasi se je ozri, da vidi, če je vse v redu. Ko smo prehodili že lepo poit, pokliče gospod Ivan evojega Snopa in mu pravi:
»Vidiš, Snop, tvoj gospodar nima kape«, lin pokazal je glavo »zgubil jo je. Pojdi in poišči!«
Poslušal ga je verni Snop in v očeh se mn je poznalo, da razume. Obliznil se je, pomah-Ijail s kosičem svojega repa in se vrnil po poiti. Zdaj je krenil na desno, zdaj na levo an skoro ga mi bilo videli več. Gospod Ivan pa je dejali »Le pojdimo naprej, pride že za nami!« In res, ni minilo dolgo, pa je bil Snop za nami — • Ikapo v gobou! Postavil se je pred gospodarja ter ga veselo in bistro pogledal, češ: »Načel sem jo, pohvali me!«
»Ah, to je Šival!« smo vzkliknili v zboru. Pa je Snop zares vreden pohvale. Kakor eem vam že povedala, iivl v lepi in dobri družbi Pike In dveh mačk. Ko se včasi vieže, truden od dolge poti, ki jo je prehodil z gospodarjem, pa sita že pri njem oni dve nagajivlki in 8e Pika povrhu.
Vse tiri mora revež držati na hrbtu, na šapah ali celo pod vratom v objemu. Predober je, zato ee mu pa tako godi. Včasi pa mu je vendar dovolj. S šapo objame mačko naga ji v-ko, češ, tu pri meni spančkaj, a bodi mirna! A mehkodlačka le noče mirovati. Snopu mineva potrpljenje, vstane to gre, da sl poišče mirnejši prostor, da 'bi ga ne zalotili neubogljive! Toda komaj leže, alo, že »o za njim! Ko vidi, da tudi tu ne bo pokoja, ee spravi na vrt. A nič ne pomaga, zbrali so si prav njega, da dražijo.
Muckam bi, seve, bolj p-uri »jalo, če bi prežale na vrabce ali pa na miši. Pa ne, prav Snop je izbran za žrtev. A Sniop je trdih živcev. Vstane, prime mlajšo muco za virat in jo nese po stopnicah v stanovanje. Tam jo odloži pod mizo in se vrne na virt, kjer ga čaka večja. Pa prime tudi to za vrat, a ker je velika, jo le s težavo nese dn drsa po tleh, dokler je naposled ne spusti še pred sobo.
S tema dvema je opravil, a čaka ga še Pika. To ibom že lažje ugnal, si misli in jo objame s šapo, spravi pod vrat in nasloni nanjo glavo, da se ne more ganiti. In tako zaspita oba.
Kolikokrat je moral ubogi Snop nesli mlajšo mačko po stopnicah g6ri dn dflid! Ce je pri obedu preveč sitnarila, pa je gosipod Ivan ukazal: »Snop, nesi muco na vrt!« In mii bilo breiba dvakrat reči — takoj je bila dOli. Te dini pa je Mo nekoliko razblinjenja v hiši. Zginila je namreč mlajša muoa. Vsem je bilo žal po njej, pa so ukazali Snopu:
»Snop, mucke mi, poišči jo! Takoj jo poišči!« Nekaj časa je gledal pes s svojimi bistrimi očmi, kot bi premišljeval, potem pa odide, nekako negotovo, iz hiše. Gledali so za njim, kakšno pot bo ubral. In mahnil jo jo proti bližnji vasii. »Videli bomo, če jo iztakne?« »o menili domači. In iztaknil jo je.
Našel Jo je v vasi, povedali so ljudje, prijel J za vrat dn jo prinesel domov, naravnost pred gospoda Ivana. Razume se, da plačilo ni izostalo.
Zdaj pa povejte, če ni to zares posebne virste Snop.
»Jugoslovan
se naroča t Ljubljani r Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 80-68.
€4
Pesmi o kraljevicuMarku
Prevaja Radivoj Rehar.
Kraljevič Marko in spor o carstvu.
In tako bo odbežale ure,
dan miniil je, temna noč je pala.
Ko pa v jutro zora je zardela ln oznanili eo dan zvonovi vsa gospoda zgodaj že je vstala, odmolila v cerkvi je molitve in pred njo se na posvet sestala} sedla je na vojvodske stolice sladkor jedla, žgano žganje pila.
Vzel tedaj je Marko knjigo v roke, vanjo gledal, tole spregovoril:
»Kralj moj Vukašin, moj dragi oče, mar premalo ti je kraljevima?
Res premalo? Naj ostane pusta, ko za tuje se prepiraš carstvo!
In M stric moj, moj despot Uglješa, vse premalo ti je despoti ja?
'Vse premalo? Naj ostane pusta, bo za tuje se zavzemaš carstvo!
Pa ti striček, vojvoda moj Gojko, mar premalo ti je vojvodina?
Mar premalo? Naj ostane pusta, ko za tuje se bojuješ carstvo.
Vidite 11, Bog vam greh odpusti,
da le Uroš car postati more?
Po očetu sin njegov naj vlada, irodni ein, on, kri krvi njegove; njemu oče krono je zapustil, njemu v uri zadnji je izročil!« 1 Ko Vukašin sodbo to začuje brž na noge ves razarjen plane, lz nožnice handžar svoj potegne, da odsekal ž njim bi sinu glavo.
Ali preje še pobegne Marko, ker se njemu, bratje, ne spodobi’, da bi z lastnim se boril očetom. Teče Marko okrog bele cerkve, okrog bele samodreške cerkve; teče Marko, besen kralj sledi mu.
Ko že trikrat sta okrog cerkve tekla, okrog bele samodreške cerkve, skoro oče dohitel bi sina, da iz cerkve glas se ne oglasi:
»V cerkev beži, vanjo skrij se, Marko! Mar ne vidiš, da sicer poginil pod očetovim boš ostrim mečem za pravico, ki pošten jo braniš?« Sama vrata se tedaj odprejo, skoznje Marko v hišo božjo plane, v njej zaščite pred očetom najde. Besen kralj zažene se na vrata, s handžar jem po trdem lesu udari in h njega — topla kri se ulije... Ves prepaden kralj tedaj obstane, te besede v grenkem kesu reče:
»O gorje mi, pri edinem Bogu, sina lastnega sem tu pogubil!!«
Glas iz cerkve pa mu odgovarja:
»Cuj Vukašin, čuj me kralj ponosni, nisi Marka sina tu pogubil, angela le božjega si ranil.«
In zjezi se zopet kralj Vukašin, sina kolne, Marka kraljeviča:
>Sin moj Marko, naj te Bog ubije, brez potomcev bodi in brez groba in pokoja v smrti prej ne najdi — dokler turškemu ne dvoriš carju!« Kralj ga kolne, car ga blagoslavlja? »Boter Marko, Bog naj ti pomore, naj ti čelo od modrosti sije, slavne boje roka naj ti bije, naj ko ti nikdar ne bo junaka, naj ime se tvoje ne pozabi dokler solnca bo in mesečine!«
Kar sta rekla — vse se je spolnilo .., (Konec.)
Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Pod Trančo št. 2
Uganka
Ko po nebu pluje,
vsak ga opazuje, ko se v dol spusti, ga nikjer več rui.
—o—
Rešitev uganke v prejšnji prilogi: avto-
m o b i 1. Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo tokrat 46. Nagrado, mladinsko knjigo, dobi Janko Grampovčan, učenec lil. razreda prve deške osnovne šole v Mariboru. Rešitve današnje uganke sprejema uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede 29. t. m. opoldne.
Mrazele
Buška narodna. Poslovenil Ivan Matelič.
1.	Mačeha in pastorka.
Starec in starka sto imela trd hčere. Starka Je Mia najstarejSi hčeri mačeha in ta ji je bila pa-
u
stoika. Radi tega je starka ni ljubila, ampak Jo Je od jutra do večera oštevala in revi nalašč nalagala preveč dela. Pastorka je morala vstajati pred svitom, drva in vodo nositi, ogenj kuriti, pod pometati in živino krmiti.
No, starka tudi s tem ni bila zadovoljna, ampak kot da bi ne imela drugega dela, je nad
Marto neprestano godrnjala: »Oh, kakšna lenu-hinja, oh, kkšna nemarnica! ?'etla ni na svojem mestu, Skal ni prav postavljen, izba je vsa smetna!«
Deklica je molčala in plakala. Vedno je pazila, da bi mačeho zadovoljila in ugodila njenima hčerama. Pa tudi hčeri, ravnaje se po materi, sta Marto žalila, se z njo prepirali in jo mnogokrat pripravili do solz. To jima Je bilo prijetna in zabavno. Sami sta vstajali pozno, «e umivali v pripravljeni vodi, „e otirali v čisto brisačo in se šele po zajtrku lotevali dela.
Hčerke so rasle, dorasle in bile že na ženbo. Hitro se pravljica pove, a dogodki se počasi vrše.
Starcu je bilo žal starše hčere. Rad jo je imel zato, ker je bila po lušna, delavna, se ni nikdar upirala, nikomur ugovarjala, kar so ji ukazali, je tudi naredila. A starec ni vedel, kako bi ji bil pomagal. Sam je bil nadložen, starka Je bila godrnjava, a njeni hčeri lemuhinji in trmoglavki.
2.	Kako s« Marto odpeljali v gozd.
Stara <va sta bila v velikih skrbeh: oče — kako bi preskrbel hčere, a mačeha — kako bi se iznebila pastorke.
Nekdaj reče starka starcu: »No, dedec, čas bi bilo omožiti Marto«.
»Dobro!« reče stari in zleze na peč.
Starka pa za njim: »Jutri vstani zarana, za-prežl v sani in odpelji se z Marto. A ti, Marta, pripravi si culo in obleci čisto srajco: z očetom se popeljeta v goste«.
Dobra Marta 6e obradovala, ker se popelje v goste in je vso n v sladko ala. Zjutraj je rano vstala, se umila, počesala, pomolila, pripravila culo in se napravila in bila je tako de-
kle kot najlepša nevesta.
Starec je že pred svitom napregel, pripeljal pred hišo, š 1 v izbo, sedel na klop in dejal: »No, jaz sem že. Pa ti Marta, si se la pripravila?«
»Da, oče!«
»Ce sta pripravljena, sedita in žri ta!« je kriknila starka.
Oče to hči sta sedla za mizo, starka pa Je prinesla kos trdega kruha in skledo pogretega zelja in r. Ja: »No, golobička, hitro se najej in spravi se mi že izpre oči; dovolj sem se te že nagledala. Ti, dedec! odpelji Mnrto k ženinu in pari, stari dren: najprej vozi po cesti, potem zavij na desno, k temnemu boru — veš, naravnost k oni visoki smreki, ki raste na holmu in tam oddaj Marto dobremu mladeniču Mra-zku«.
Starec je izbuljil oči, odprl na široko usta ln prenehal jesti zelje, a Marta je glasno zajokala.
»No, kaj si pa tako ■	Veš, ženin je
kraeen in bogat. Glej, koliko premoženja ima: vse jelke, smreko in b>-eze v samem puhu; takšno življenje je vredno zavidanja in sam Je pravi junak«.
Starec ju molče vstal, odnesel culo na Bani, ukazal h? rl, naj obleče kožuh in zdirjala ta po cesti.
Ali je vozil dolgo, ali Je privozil kmalu, n« vem; hitro se pravljic,- pove, a aogvdki se počasi vrše.
Končno je privozil do bora, zavil s ceste in vozil skozi neprehodno Su' , se ustavil in velel hčerki zleziti s sani. P<v’ velikansko smreko Je i- '*avdl culo, poeadil nai njo hčer in dejal: »Sedi ln čakaj ženina ter pazi, la ga sprejme*
p ”nTno<-.
Nato je obrnil in oddirjal domov.
3.	Kaj se je zgodilo v gozdu k Marto.
Dekle sedi na cula in trepeta: mrščavica jo spreletuje. Hotela je zajokati, ali solz na mogla iztisniti iz oči. Kar zaSliši: nedaleč Mrazek na jelko potrkuje, z jelke na jelko poskakuje in potleskuje.
Zagleda dekle in jo ogovori z visoke smreke: »Ali ti je toplo, devica? Ali ti je toplo, krasotica?«
»Toplo, toplo, Mrazek!«
Mra-^k se spusti niže, še bolj potrkuje, glasneje potleskuje in izprašuje dekle: »Ali ti je toplo, devica? Ali ti je toplo, krasotica?«
Dekle govori brez duše: »Toplo, toplo, Mrazek!«	.
Mrazek še hujše potrkuje, 5e gl meje potleskuje, dekle izprašuje: »Aid ti je toplo, devica? Ali ti jte toplo, krasotica?«
Dekle je začela zmrzovati In komaj slišno odgovorila: Oj, golobček, Mrazek! Toplota je od Boga, pa tudi "raz je od Boga.«
Zdaj se je Mrazek dekleta usmilil: ovil jo j« s ko* tii, ogrel jo z odejo. —
Zjutraj pravi starka možu: »Odpelji se, stari dren, v gozd budit mladih p.ročencev.«
Starec je zapregel in zdirjal.
Ko se je pripeljal do hčere, jo je našel živo, na njej prelep kožuh, predrago ruto in košaro z bogatimi darovi. Ne gube? časa s povpr Sevanjem, je starec zložil •■se na sani, sedel • hče<rj.> in pognal domov.
Kako se je mačeha začudila, ko je zagledala pastorko živo in zdravo in še v novem prelepem kožuhu in z drago ruto.
»Ej, golobica, le počakaj, mene ne uk- :š!«
(Konec prihodnjič.)
IgM&gEl
.
5000 let razisEiaianja Afrike
Narodi, ki so stanovali oib obrežju Sredozemskega morja, so že zgodaj začela .prodirati v notranjost »črnega« dela zemlje. Mi vemo, da so stari Egipčani že prav dobro poznali dežele, ki so mejile na Egipt na zaipadu in na jugu. Starogrški pesnik Homer tudi ne omenja samo »zamorcev«, ampak govori tudi o »piigmejih«, ki so jih pa ljudje dolgo imeli le za bajeslovna bitja, ki jih v resnici nikjer ni. Šele moderni afriški raziskovalci so naleteli v pragozdovih centralne Afrike na človeško pleme, čegar pripadniki so bili zelo majhne postave, prav kar opisuje Homer »/pigmeje«. Starogrški zgodovinar Herodot, ki ga imenujejo tudi »očeta zgodovine in zeinljepisja« in ki je živel 500 let pred Kristusom, pa pripoveduje, da so stari Femičani že ob j adrali oelo Afriko 600 let pred Kristusom. Omenja dalje tudii ekspedicijo preko puščave Sahare v kraje južno od puščave. Izvir reke Nil so tudi dolgo iskali. Egipčanski faraon Psametih je dal braniti precejšnje število dečkov le z ribami, da bi se že zgodaj navadili na hrano, ki jo baje uživajo ljudje ob izviru Nila. Druge dečke pa je treniral na žejo, da bi lažje prenašali težave v Sahari, kamor jih je hotel poslati na raziskovanje dežele.
Tudi starorimski ivojaki so prodrli iprefco Sahare do Sudana (južno od Egipta).
Kartažani pa so prodrli celo do Gvineje (na zapadu Afrike), kjer so našli »kosmate ljudi«, kii so jim dali ime »gonila«.
V srednjem veku pa je raziskovanje Afrike zelo napredovalo. Portugalski princ Henrik, ki so ga imenovali »mornarja«, je poslal več ekspedicij ob zapadno-afrišk.i obali, ne samo zaradi zlata in slonove kosti, ampak da bi na-61 pot v Indijo. Toda šele leta 1497^98. je dosegel Indijo po poti okoli Afrike Vasco de Gama. Ko pa so odkrili Ameriko, kjer je ljudi čakalo ogromno delo, 60 se tudi v Ameriki »pomnili na Afriko in ladja za ladjo je pilula tja, da so vozili iz Afrike v Ameruikio črne sužnje. Proti tej trgovini se je sicer civitlizi-rani svet uprl, zato ipa so začeli sužnje izvažati Arabci.
Leta 1788. pa so ustanovili v Londonu »družbo za raziskovanje Afrike«. Najiprej so hoteli prodreti do mesta Timbuiktu, toda do tj« je prišel šele Francoz Gaiillž, ki ee je preoblekel v mohamedanca. Tja je prišel z neizmernima ra'p-01'i, a videl je, ko je tja prišel, da mesto
le ni tako bajno bogato kakor so pripovedovali.
Najznamenitejši raziskovalec Afrike pa je David Livingstone. To je bil prvi Ervopejec, ki je prepotoval Afriko od zapada do vzhoda, kjer je odkril »Vifctorijac-jezero, jezero Njassa in izvir veletoka Kongo. Livingstone pa je nenadoma »zginil« in da ga najdejo, so organizirali v Ameriki veliko afriško ekspedicijo, ki jo je vodil Stanley, ki je Livingstona tudd res našel v bližini jezera Tanganjka.
Leta 1922. so .prvič poskusili potovati po Afriki z avtomobilom. Peljali so se iz Alžira v Timbutku v sredini Afrike, kamor so res srečno prišli v 3 tednih.
Danes pa raziskujejo Afriko že z letali in upanje je opravičeno, da bojno kmalu imeli prav natančne zemljevide »črnega« dela zemlje.
bilo cenjeno to premoženje pred 100 leti na 60 milijonov goldinarjev. To premoženje pa so prepisali 2. julija 1. 1818 na avstrijsko državno blagajno. Seveda je ta vsota v dolgih letih silno narastla in presega danes vrednost več sto milijonov avstrijskih šilingov.
Vprašanje je danes le to, kdaj bo ta pravda končana in kje bo avstrijski državni zaklad dobil toliko denarja, da bo dedščino izplačal, če slučajno pravdo izgubi.
Odkod imamo mline na veier?
Slikoviti mlini na veter, ki so včasih tako prijetno oživljali in lepšali tudi kakšno sicer pusto pokrajino, vedno bolj izginjajo, ker jih preganja moderna tehnika. Izginjajo pa ti mlini celo na Holandskem in v Španiji, kjer se je nekdaj boril proti njim znani junak Don Kišot g svojim pomočnikom Sanchom Panza. Zato pa so postavili v obeh deželah stare in znamenite mline na veter pod zakonsko zaščito kakor zgodovinske spomenike in zaščititi jih hočejo sedaj tudi v Angliji.
Predlog, naj tudi Anglija zaščiti mline na veter, je dal pa povod zgodovinarju Powles-u, da je napisal študijo, kako so ifflini na veter nastali in kako so prišli na Angleško. Prej so mislili, da so prinesli mline na veter v Anglijo križarji, Powles je pa dokazal, da to ne drži, ampak zanesli so jih tja Vikingi, ki so jih razširili tudi po ostali Evropi. Vikingi so potovali daleč v Rusijo po kožuhe, odkoder so prinesli s seboj tudi vsakovrsten orijentalski denar. Perzijski denar pa so našli tudi na Švedskem, na Islandiji in na Grenlandiji in ni dvoma, da so ga prinesli tja Vikingi. Perzija pa je domovina mlinov na veter in če so Vikingi hodili tja, so videli tudi mline in so jih potem napravili tudi doma. Na Holandskem pa so vpeljali mline na veter v 9. stoletju.
in kar predrznim glasom rekel: »Nujno rabimo
50.000	mark. Pošljite denar takoj!« Pri banki so se začeli opravičevati in stokati, toda gospod bratranec ni odnehal, ampak je zopet predrzno zavpil: »Prosim takoj! Ni odloga!« Banka se je zopet opravičevala: »Več kot 25.000 mark ne moremo dati!« — »Torej pošljite jih 25.000!« — Bratranec je kmalu nato res dobil denar, toda potreboval Je v resnici le 10.000 mark.
To se pravi z drugimi besedami: Bodi predrzen in vedno boš imel denar!
Žrtev znanosti dr. Deetjen.
Rentgenolog dr. Kristjan Deetjen v Baltimore ju ee je d a J nedavno že 67-ič operirati zaradi poškodb, ki jih je dobil pri raziskovanjih z rentgenovimii žarki. Dr. Deetjen je star nekaj nad 60 let. Pri zadnji operacij je prišel ob roko, vendar pa bo svoje poskuse nadaljeval z drugo rok'1
Letalo »Do X« bo
Začetkom novembra bo odletelo veliko letalo Kot balast bo vzelo letalo s seboj na stotine
naša
Vouui iivno:
1. žuželka, 7. Del glave, 9. Trgovec z denarjem, 11. Branitelj domovine, 13. Žito, 14. Ploskovna mera, 15. Telesni del zveri, 18. Del telesa, 22. Tatarska tolpa, 24. Denarni zavod, 2C. Denarni zavod, 29. Arabski kalif, 30. Del kolesa, 31. Trojanski junak, 32. Veznik, 33. Predlog, 34. Otok ob francoski obali, 36. Ptica, 38. Krma, 39. Naziv za očeta, 40. Sveto opravilo, 42. Medmet.
Navpično:
2. Žensko ime, 3. Drevo, 4. Medmet, 5. Francoski spolnik, 6. Večerna turška molitev, 8. Perzijski kralj (stari vek), 10. Posoda, 12. Dežela v Grčiji, 16. Žensko ime, 17. Znak za prvino, 18. Kazalni zaimek, 19. Mesto na Švedskem, 20. Re ka v Italiji, 21. Osebni zaimek, 22. Kis, 23. Bi vališče naših prastaršev, 25. Grška črka, 27. Ni k lnica, 28. Veznik, 30. Predlog, 33. Jugoslovan ska reka, 34. Jutranja vlaga, 35. Nasprotje dobremu, 37. Števnik, 41. Igra.
Za pruvilno rešitev križanke razpisujemo kul nagrado knjigo: »Vohun« (Berndorf). Rešitev je vposlati do četrtka.
*
Prejeli »mo 20 pravilnih rešitev križanke »Planinski orel«. Žreb je določil nagrado: g. Marelju Marjanu, dijaku realne gimnazije v Novein mestu — knjigo »V oklopnjaku okoli »veta« (R. Krafft).
Velika rudniška nesreča v Alsdorfu.
O strahoviti nesreči, kd se je dogodila v Alsdorfu in ki je zahtevala na stotine žrtev, smo že poročali. Današnje slike nam kažejo sorodnike in znance in prijatelje ponesrečenih rudarjev, ki čakajo pred upravnim poslopjem na nova poročila, druga slika pa nam kaže stolp nad rovom, s katerega spravljajo ponesrečence na zemljo. Na stolpu visi črna zastava.
Zanimiva pravda
Dunajski odvetnik je vložil v imenu rodbin Pichler, Bichler, Ptichler, Pigler in Bigler proti avstrijskemu državnemu zakladu zanimivo tožbo, s katero se bodo pečala sodišča na Dunaju, v Linzu in v Steyru.
Pravda se suče okoli ugotovitve, čegavo je danes fidejkomisno premoženje nekdanjih grofov Pichlerjev in čegava last je graščina Steyr.
Ko so namreč Švedi okoli 1. 1640 v znanih verskih bojih zasedli tudi »notranje avstrijske dežele«, se je pridružil grof Martin Pichler Švedom, 8 tem pa je zakrivil zločin veleizdaje, ker se je uprl svojemu cesarju. Proti svojemu cesarju se je vojskoval ob strani švedskega generala Torstensona. Ko pa so Švedi zapustili avstrijsko ozemlje, se je cesar Ferdinand nad upornim grofom maščeval in je postavil vse grofovo premoženje pod eekvester. Za oskrbnika premoženja pa je imenoval cesar Ferdinand barona Ivana Lamberga, kateremu je bil dunajski dvor zelo naklonjen.
Grof Martin Pichler, katerega so zasledovali zaradi veleizdaje, je pobegnil na Švedsko, njegova žena in takrat 8-letni sinček Tobija pa sta ostala pri baronu Lambergu.
Na prizadevanju švedskega kralja Gustava Adolfa pa je cesar Ferdinand grofa Martina Pichlerja, nekdanjega upornika, pomilostil ter mu vrnil njegovo premoženje, predvsem njegova posestva. To se je zgodilo 1. 1653. S tem Je vrnil cesar Ferdinand rodbini Pichler zopet
vse njene pravice, naslove in premoženje.
Grof Martin Pichler pa svojega zadoščenja ni več doživel in tudi njegova žena je kmalu za njim umrla. Živel je še edino sinček grofa Pichlerja mali Tobija.
Temu pa baron Lamberg ni nič povedal, kdo in kaj da je in kakšne pravice ima, ampak je kar lepo naprej oskrboval ogromno premoženje in je z dohodki gospodaril po svoje. Ko je Tobija, ki je bil pravi lastnik premoženja, dora-stel, ga je napravil za svojega nadlovca in ž njim sploh ravnal kot s svojim uslužbencem. Dovolil mu je tudi, da se je oženil s priprosto kmečko deklico, seveda brez grofovskega naslova.
Potomci Tobije Pichlerja so še bolj osiroteli in so živeli kot rokodelci, dninarji in bajtarji, pa tudi svoja imena so počasi spremenili v »Bigler« itd. namesto Pichler.
Ko pa je oskrbnik baron Lamberg umrl, se ni upal po krivici prisvojenega veleposestva izročiti svojim dedičem, ampak je izročil vse skupaj »gornje-avstrijski deželi.« Tako je prešlo to premoženje v cesarsko in deloma v državno in deželno last.
Sedaj pa se je posrečilo dr. Lisztu, kateremu so izročili nasledniki rodbin Pichler, Bichler itd. svoje pravno zastopstvo, da je po 300 letih odkril važne listine, ki dokazujejo, da so pravi lastniki oziroma njihovi dediči tega premoženja Se tu in da imajo oni nedvomno pravico do njega.
Odvetnik dr. Liszt je tudi ugotovil, da je
»Bodi predrzen in dobro se ti bo godilo«
Umetnost, kako priti danes v splošni krizi in v splošnem obupu do denarja, je jako težavna. Nekemu gospodu, recimo gospodu Otmarju, pa se je le posrečilo iznajti imeniten recept, da je mogel lepo in udobno živeti na tuj račun.
Gospod Otmar torej je stanoval v Berlinu, kjer je dosti velebank in podobnih podjetij, kjer je denarja na kupe. Pri nekem takem velepodjetju je bil zaposlen kot generalni ravnatelj gospod Izak Kohn. Pa se oglasi nekega dne telefon na mizi gospoda Kohna in znan glas se predstavi gospodu Kohnu in mu naroča, naj tega in tega človeka vzame v službo kot prokurista. Gospod Kohn je bil v silni zadregi in se je začel opravičevati: »...ni prostora za nikogar več... huda kriza ... polom ...« — Pa se oglasi na drugi strani zopet finančni magnat: »Pa ga imenujte vsaj za vodjo oddelka.« — Gospod Kohn se zopet opravičuje, zelo vljudno seveda in ponižno. Pa se zopet oglasi finančni magnat: »Torej bom tega človeka poslal k vam s svojo vizitko, pa mu dajte vsaj kakih 100 mark podpore.«
Ni trajalo dolgo, ko je res stopil pred gospoda generalnega ravnatelja čedno oblečen človek s pismom v roki. Gospod Kohn mu je odštel 100 mark.
Nesreča pa je hotela, da sta prišla zvečer tistega dne skupaj gospod generalni ravnatelj Kohn in finančni magnat. Kohn mu je omenil dopoldanski razgovor na telefonu, a glej finančni magnat ni o vsem tem nič vedel. Ker je bilo jasno, da gre za sleparja, ata zadevo javila policiji.
Policija je gospoda Otmarja, ki je jako spretno znal na telefonu posnemati glas finančnega magnata, kmalu zasledila in gospodu Otmarju so sodniki naložili prav občutno kazen.
Njegov odvetnik je pa to zgodbo pripovedoval v veseli družbi svojim prijateljem. »To je pa nekaj imenitnega,« je rekel odvetnikov bratranec, ki je bil vodja nekega velikega podjetja, »prav imenitno je to! To si mora človek zapomniti!«
Že naslednji dan je zapel telefon v neki veliki banki, a katero je bil odvetnikov bratranec ▼ zvezi in bratranec je s trdim, odločnim
letelo v Ameriko.
»Do X« v Ameriko. Letelo bo v presledkih, vreč peska; nagromadeni pesek nam kaže slika.
AMAAAAAAAAAAAAAAAAAA^
„ ELITE** o. io.i.
LJUBLJANA, Preiernova ulica 9
prodaja damske, moške In deške konfekcije. Na drobnoI	Na	debelo)
Prvovrstno izvrševanje po meril 560
'YV>wvvvwyyvyyyyvyyvY
Sokdslvo
ialoge Sokola v Kočevju
Veliko težijo in važnejšo nalogo, kakor jo Imajo sokolska društva v drugih krajih naše domovine, ima v Kočevju Sokol.
To pa zlasti zato, ker je prebivalstvo Kočevja narodnostno mešano: nemško in slovensko. Prva naloga Sokola bi bila tedaj, idr užiti res slovenski živelj v močno sokolsko žeto. Vendar ne mislimo e tem reči, da bd Sokol začel kako protinemško borbo. Ravno nasprotno! Tak boj bi bdi premalenkosten in nesmiseln. V svestii sd svojega poslanstva mora ibiti Sokol napram drugo rodnim sodržavljanom prijateljska dn jih priznati vse, kar jim gre.
V nesrečni dobi političnih strank so bili Kočevarji razcepljeni z ozirom na majhno Število prebivalstva v mnogo strank. Cesto je zato prišlo do sporov. Ker pa ni bilo prave sloge, niso mogla uspevati niti nepolitična društva. Na ta način so se torej cepile delovne silo. Vendar pa lahko danes s ponosom kon-etati ramo, da se je položaj v tem pogledu bistveno spremenil. Ravno Sokol je bdi tisti, ki je zopet zbral »pod svojim okriljem vse, kar misli, čuti in dela sokolsko, jugoslovansko. To je prvi veliki korak, ki ga je napravil naprej. To je mnogo, posebno če se spomnimo na razmere, ki so vladale tu v prejšnjih letih. Minila je doba politiziranja; zamenjala jo je doba pozitivnega složnega dela, ki ne pride nikjer tako jasno do izraza kakor v Sokoiu.
V mjem je danes življenje, kakršnega prej nismo videli. Samo pomanjkanje telovadnice ovira nekoliko njegov razvoj, drugače bi bili uspehi še večji.
Povdaniti moramo dejstvo, da se je oprijelo Sokola kočevsko srednješolsko dijaštvo. Ni ostalo samo pri telovadbi, ampak je šlo še dalje. Večkrat na moaec, navadno ob nedeljah dopoldne, se zberejo dijaki v ljudski šoli na sestankih, na katerih nastopajo e predavanji saani. To je brez dvoma velikega pomena. Ni dovolj bili samo dobeir in krepak telovadec, dober Sokol se mora poglobiti tudi v miselnost, v idejo Sokolstva. Sokolstvo je treba študirati. Samo oni bo njegov pravi član, ki ve, kaj je Sokol in ki bo znal braniti sokolsko misel v vsakem času in proti vsakomur. Biti si mora na jasnem, kaj je prav za prav Sokol, ki zahteva veliko vež, kakor pa samo telovadbo.
V tem leži velika važnost teh sestankov. Preteklo nedeljo pa se je osnoval celo dijaški odsek v Sokolu. Na vrsti so sedaj tudi kočevski akademiki, da tudi oni pokažejo, kaj zmorejo. Nadejamo se, da ne bodo zaostali za srednješolci.
Pni tem se moramo ozreti še na naše delavstvo. Veliko se je že o njem govorilo, napravilo pa se je malo. V glavnem je ono še danes neorganizirano in prepuščeno samo sebi. Tu mora zopet zgrabiti za delo Sokol, ki mora delavce zbrati dn prinesti pod sokolsko zastavo. Ni potrebno, da M ravno morali telovaditi, udejstvuje se lahko drugače. Telesno itak delajo dovolj. Zato bi moral Sokol skrbeti bolj za njihov duševni napredek. Ker pa v Kočevju nima svojega lastnega doma, bi si moral najetij kje sobo, ki bi služila za Stalnico, za knjižniioo itd. Nabaviti bi si moral tudi svojo knjižnico. Semkaj bi lahko zahajali delavci z vseh »tovarn; z njimi bi pridobil Sokol zelo, zelo veliko. Delovali bi lahko v mnogih odsekih, predvsem v glasbenem. Prepričani smo, da bi delavci -Sokoli v najkrajšem času osnovadi svoj tamburaškd zibor. Mnogi bi se mogoče poskusili na odru. Treba bi jim ibdlo prirejati predavanja. Samo na ta način bi jim mogli vzbuditi veselje do dela. Treba je samo poguma in vztrajnosti in uspeh ne bo izostal. Ko bodo delavci uvideli, da jim prihaja Sokol nasproti, se mu bodo približali tudi sami. Ne bodo več mislili, da se v Sokolu zabavajo samo otroci uradnikov in druge gospode, ampak da so vrata v telovadnico od-
prta vsem, delavcem, kmetom, uradnikom, da Sokol ne pozna stanovskih razlik, ampak samo bratstvo. In potem ne bodo več tako črno gledali na Sokola, na državo, ampak navadili se bodo zanjo delati, pa tudi žrtvovati. Kolikor 'bodo koristili državi, bodo koristili samim sebi. sedaj gledajo tako nezaupno na novi položaj, kar ga ne razumejo. Podučiti jih je treba o tem. Tu naj začne Sokol z delom. Ravno tukaj mu bo dijaška odsek mnogo pomagal, ker za to so potrebne mlade sile.
Pa še ena naloga čaka na rešitev. V smeri Ljubljana—Kolpa je Kočevje zadnja sokolska postaja. To je približno na sredi poti. Dalj Sokol nd prišel, nitd ni poskušal priti. Toda za vedno to ne more in ne sme ostati. Razširiti se mona tudi v te zapuščene slovenske kraje ob Kolpi. Težko bo šlo tukaj; ovire in težave so velike. Ne bo se obnesel že prva poskus; mogče šele deseti. Toda, začeti je treba; če ne bo prvega poskusa, tudi desetega ne bo. Poleti bi Sokol moral delati izlete z nastopi tudi v te kraje; razvil naj bi agitacijo za Sokola s predavanji, začne naj z organiziranjem. Kočevje mora postati središče sokolstva za ves okraj. Strankarstva ni več. Zato je protivlje-nje Sokolu brez zmisla, ker je državna organizacija. Koristi od njega bodo imela vsi državljani, zato pa naj tudi delajo zanj.
Človeku, ki pozna razmere v naših krajih, se bodo zdele te naloge, težke. Res je to! Toda kdor ima pogum, se jiih ne bo ustrašil. Posebno mladina naj se poprime organizacije v okolici. Težka je naloga: toda zaupamo naši srednješolski, pa tudi akademski mladini.
Novi sokolski domovi
Sokolsko društvo v Šabcu zida sokolski dom, ki bo do zime pod streho. Proračun za lepo stavbo znaša 550.000 Din.
Sokolsko društvo v Stari Pazovi ima svoj dom že pod streho. Zemljišče v vrednosti
70.000	Din je darovala občina in je pridala še 30.000 Din v gotovini.
Tudi pri nas v Sloveniji bi morale posvetiti občine več pažnje sokolskim društvom, ki gotovo vršijo odlično delo v korist naroda države in tudi občine ter bi jih morale podpirati vsestransko. Koliko je še društev, ki nimajo še svojega letnega telovadišča in tudi telovadnice ne. Telovadba se mora vršiti večinoma v zatohlih, nehigijenskih prostorih, pogosto celo v gostilni. Vsaka občina, ki ima sokolsko društvo, bi mogla darovati prostor, kjer hi se uredilo vsaj letno telovadišče. Mnoge bogate občine bi pa lahko dale sokolskim društvom tudi primerne denarne podpore.
Lutkarski odsek »Ljubljanskega Sokola«
Osnoval »e je zopet lutkarski odsek »Ljubljanskega Sokola« ki se je sestavil sledeče: nač. Kovač, režiser Markič, 9kružny, Pustišek, Valentinčič. Odsek bo dedoval skupno s čeho-slov. obec v Ljubljani. Predstave se bodo vršile vsako nedeljo popoldne, izmenoma češke in naše. Prva predstava bo danes 26. t. m. popoldne ob 4. uri v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste). Predvajal se bo v češkem jeziku »Švanda dudak«. Prihodnjo nedeljo b naša otvoritvena predstava »Doktor Fauste.
»Bundesturnzeitung« o zletu v Beo gradu
Nemška »Bundesturnzeitung« prinaša poročilo o vsesokolskem zletu v Beogradu, kd priča o popolnem nepoznanju naših razmer. Piše, da je bilo v sprevodu 100.000 Sokolov, kar je sicer za nas jako laskavo, vendar ne odgovarja resnici. Piše nadalje, da je »Jugosokol« moral marširati v Beograd, da tam nastopi zn enotnost Jugoslavije, v kateri^	^	in
da smo si »naročili« udeležence iz vseh slovanskih držav. Z ozirom na udeležbo češkoslovaške in romunske vojske, kakor tudi ude-
ležbo francoske delegacije in z ozirom na ofi-cielne pozdrave gostov po najvišjih vojaških funkcionarjih, sklepa in namiguje na panslavistične, imperijailistične in militaristične cilje našega Sokola. Popolnoma nerazumljiv pa je stavek: »Kakor vedno so se udeležili beograjskega zleta tudi nemški delavski tumerji (deutsohe Arbeiterturner), ki naravno nimajo nič iskati na tej sl o va nsko-n ac jonali s tičnd slavnosti.« Najbolj jih boli pa to, da so se zleta udeležili tudi lužiško-srbska Sokoli iz Nemčije, katerim »se je prireddl posebno svečan sprejem dn katere so povsod navdušeno pozdravljala. K vsem tem netočnostim nemškega lista pač ni potreben noben komentar.
»Le G ym n a ste«
Uradno glasilo francoskih gimnastov »Le Gy-mnaste« od 10. t. m. prinaša obširen projekt novih statutov unije telovadnih društev v Francija in otvarja posebno rubriko za teoretične diskusije teh statutov, ki se jih lahko udeleži vsak čl-n kateregakoli telovadnega društva v Franciji. Prihodnji mesec izide pri nas knjiga »Organizacija«, ki bo obsegala vse statute m pravilnike naše organizacije. Tiskana bo tako, da bo vedno ena stran prazna, na kateri si bo vsakdo lahko zapisal opazke in predloge. Mislimo, da bi bilo dobro, ako bi se istočasno tudi v »Sokolskem glasniku« otvorila rubrika po vzorcu »Gymnasta«.
»Deutsche Turnzeitung« o tekmi v Luksemburgu
Službeno glasilo nemških telovadcev »Deutsohe Turnzeitung« prinaša obširno poročilo o mednarodna tekmi v Luksemburgu, kd je sicer dobro in objektivno pisano, vendar pa dokazuje, da so nemški turnerjd o mednarodnih tekmah slabo informirani. Članek je spisan zato, da informdra nemške turnerje o zahtevah in pogojih pri mednarodnih tekmah, ker se leti nameravajo udeležiti olimpijade v Los Angeles. Piše, da »o se naziranja glede programa mednarodnih tekem od Amsterdama načelno spremenila, ker so prvič v programu tudi lahkoatletske vaje in da bo drugič tak program tudi v Los Angeles. Vddd se torej, da jdm je popolnoma neznano, da je bala lahka atletika na vseh tekmah, kd jih je priredila mednarodna telovadna federacija (Ant-werpen, Bordeaux, Praga, Luksemburg, Turin, Pariš, Ljubljana, Lyoe in zopet Luksemburg), na olimpijadah pa (Antwerpen, Pariš in Amsterdam), da je bila samo poverjena mednarodni telovadni federacija organizacija in vodstvo tekme, ampak pod pogojem, da ne bo vsebovala lahke atletike. Isto bo veljalo tudi za olimpijado v Los Angeles.
Pisec hvaili naše Sokole kot najboljše na konju, Cehe kot najboljše na krogih. Z velikimi simpatijami piše o češkoslovaški vrsti, ki je šla v borbo z geslom »zdaj, kakor vedno«, kot odgovor na geslo francoske vrste »zdaj, ali pa nikdar«. Prinaša tudi poročilo o triumfalnem ipovraitlku zmagovalne češkoslovaške vrste v Prago, kjer je sprejela nebroj vencev in šopkov. Najbolj mu je všeč lepa gesta vrste, kateri je bila prva pot pred Tyršev spomenik, kjer so položili vse to cvetje, kot bi hoteli
flDELMAVSAKOVKSTHlHSPSCllAlKlHHSARHtSKItlHOKlU DEU SOLIDNO IH €fiRAHTlRBHO.CENE KONKURENČNE.
reči: »Ne naša, ampak Tvoja zasluga je!« Pisec graja slabo organizacijo in pripravo tekme, kar je imelo za posledioo tragično smrt našega Maleja in več drugih nezgod in se strinja z zahtevo Sokolov, da se organizacije in prireditev takih tekem poveri samo narodom, ki •bodo lahko dali popolno garancijo za gladek potek tekme in 'za popolno sigurnost peodinih tekmovalcev. Na koncu je pridan še pregled vseb dosedanjih mednarodnih tekem in seznam prvih treh zmagovalnih vrst in poedin-cev.
‘Radio
DIBNCOS
mizarstvo
VVDLFOVA1Z*
Ljubljana, nedelja, 26. oktobra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 12.20 Kmetijska ura. 11.00 Radio orkester: Trobenta-solo, Hawad-jazz. Vmes duet: gg. Jože Gostič in Roman Petrovčič. 12.00 Tedenska pregled. 15.00 Ing. Jeglič: Pogovor s prijateljico vrta. 15.30 Plošče: slovenska glasba. 15.45 I. Benko: Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. 16.00 Shakespeare: Julij Cezar, drama (Ljudski oder). 19.30 Prenos iz Brna: »Knez Igor«, opera. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. 23.00 Napoved programa za naslednj dan.
jubljana, ponedeljek, 27. oktobra:	12.15
Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Dr. Ivo Pirc: Hiigijenska razstava v Dresdenu. 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 28. oktobra: 12.15 Plošče (Arije jugoslovan. umetnikov, šlagerji iz zv. filmov). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Napredek tehnike. 19.00 Prenos iz Prage, opera. 22'00 Časovna napoved dn poročila. 22*15 Radio orkester. 23*00 Napoved programa za naslednja dan.
Zagreb, nedelja, 26. oktobra: 11.30 Dopol-dauski konec. 12.00 Opoldansko zvonenje cerkve sv. Marka. 12.05 Nadaljevanje dopol. koncerta. 12.30 Nasvet za kuhinjo. 17.00 Popoldanska koncert akad. kvarteta (Mozart). 19.10 Kulturna in društ. poročila. 19.20 Uvod k prenosu. 19.30 »Knez Igor«, op. v 4 dej. Preno« iz Prage. Med odmorom novice in vreme.
Magreb, ponedeljek, 27. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Pl. 13.30 Dnevne vesti.
17.00 Prenos zvočnega filma. 18.30 Novice. 19.20 Književna ura. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 B. Smetana: »Moja domovina« (»Me vlast«), Simfonični spev. Prenos iz Prage. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Lahka češka gl.
Zagreb, torek, 28. oktobra: 12*20 Nasveti za kuhinjo. 12*30 Pl.: češka glasba. 13*30 Dnevne vesta. 17*00 Prenos glasbe iz kavarne »Corso«. 18*30 Novice. 18*40 Higijenska ura. 19*10 Kulturne m društvene vesti. 10*20 Uvod k ipreno-su. 19*30 Prenos iz Prage: opera »Libuša«, Vmes poročila.
Beograd, nedelja, 26. oktobra. 9.00 Preno« iz Sabome cerkve. 10.30 Poljedelsko predavanje. 11.00 Pl. 12.30 Ciganska glasba. 13.30 Novice. 16.00 Narodni napevi. 17.05 Zdravstveno predavanje. 17.30 Plesna glasba. 19.30 Jugosl. civilizacija; govori dr. P. Bul at. 21.00 Pl. 21.30 Cas, novice, eport. 21.45 Jugosl. konc. 22.45 Tamburice.
Beograd, ponedeljek, 27. oktobra: 10.30 Pl.
12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 17.05 Pl. 18.00 Prenos glasbe iz kavarne »Moskva«. 2°.00 Prenos simf. koncerta iz Prage. 22.00 Cas, dnevne vesti. 22.15 Ciganska glasba.
Beograd, torek, 28. oktobra. 10*30 Plošče.
12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Novice. 17*05 Citre. 18*30 Češkoslovaška dn Jugoslavija; g. Momčilo Miloševič. 19*00 Preno« opere iz Prage. 22*00 Čas, novice. 22*15 Po tujih postajah.
Conan Doyle:	19
Pczna	osveitf*
(lz angleščine prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
»Da, videla jo boš, draga.«
»In ti tudi. Povedala ji bom, kako zelo si bil dober do mene. Stavim, da nama pride do nebeških vrat z velikim vrčem vode naproti, in s kopico kolačkov, vročih in na obeh straneh praženih, takih kakor sva jih z Bobom rada imela. Kako dolgo pa bo to trajalo?«
»Ne vem — ne posebno dolgo.« Možakove oči so se uprle proti severnemu obzorju. Na sinjem nebeškem svodu so se prikazale tri drobne pike, ki so z vsakim trenutkom naraščale, tako hitro so se bližale. Kaj kmalu so se razvile v tri velike rjave ptice, ki so nekaj časa krožile nad glavama teh dveh potnikov, nato pa sedle na bližnje vzvišeno skalovje. Bile so kanje, jastrebi za-pada, ki s svojim prihodom oznanjujejo smrt.
»Petelini in kokoši,« je vzkliknilo dekletce veselo, pokazalo na usodne ptice in tleskalo z rokami, da bi jih prepodilo. »Čuj, ali je Bog tudi to deželo ustvaril?«
»Svoje čase jo je,« je odvrnil mož nekoliko izne-naden spričo tega nepričakovanega vprašanja.
»Ustvaril je pač deželo tam v državi Illinois, ustvaril jo je tudi tam v državi Missouri,« je nadaljevalo dekletce. »Zemljo v teh krajih pa je ustvaril kdo drugi, mislim. Niti iz daleka ni tako lepo ustvarjena kakor tam. Pozabili so na vodo in drevje.«
»Kaj pa, ko bi malo molila?« je vprašal možak nekam boječe.
»Saj še ni noč.«
»Nič zato. Ni sicer popolnoma po redu to, toda On gotovo ne bo imel nič proti temu. Moli tiste molitve, ki si jih vsako noč molila na vozu, ko smo bili še tam na oni ravnini.«
»Zakaj pa sam ne moliš?« je vprašal otrok z začudenimi očmi.
»Ne spominjam se jih več. Nisem molil že od takrat, ko sem bil komaj polovico tako velik kakor tista-le puška. Mislim pa, da ni nikoli prepozno. Moli ti naprej, jaz pa ti bom pomagal in odgovarjal.«
»Potem pa moraš poklekniti in jaz seveda tudi,« je rekla in je v ta namen pogrnila svoj	šal.	»Skleniti mo-
raš roke tako-le. Tako; dobro.«
Čuden je bil ta prizor za vsakogar ki bi še bil razen kanj tam navzoč. Na ozkem šalu sta klečala oba popotnika drug poleg drugega, malo brbljavo dekletce in neustrašni, utrjeni pustolovec. Njen polni obraz in njegovo suho, špičasto obličje sta bila v prošnji, iz srca prihajajoči, obrnjena proti onemu mogočnemu Bitju, pred katerim sta bila na poti, dočim sta se njuna glasova — eden tenak in razločen, drugi nizek in hripav — združevala v prošnji za usmiljenje in odpuščanje. Po končani molitvi sta sedla nazaj v senco velike skale, dokler ni otrok zaspal, položivši glavo na široke prsi svojega zaščitnika. Nekoliko časa je čuval nad njunim spanjem, toda narava ga je kmalu preobvladala. Tri dni in tri noči si že ni bil privoščil niti miru niti počitka. Očesne vejice so mu počasi zlezle preko trudnih oči, in glava mu je padala niže in niže na prsi, dokler se ni osivela brada pomešala z zlatimi kodri	otroka	in sta
obadva trdno in brez sanj zaspala.
Ako bi bil popotnik samo še pol ure čul, bi njegove oči ugledale čudovit prizor. Daleč na skrajnem robu alkalijske ravnine se je dvigal oblaček prahu; izpočetka je bil zelo rahel in ga je bilo komaj razločevati od meglic v daljavi; polagoma pa je pridobival na obsegu, tako da je bil naposled res podoben pravemu oblaku. Ta oblak je bolj in bolj naraščal, dokler ni postalo jasno, da ga je le velika množica živih bitij mogla dvigati. Ako bi bila pokrajina bolj rodovitna, bi prišel človek do zaključka, da se tamkaj nemara bliža kaka velika čreda bivolov, ki se pasejo po prerijah. V tej puščavi pa je bilo to seveda nemogoče. Ko se je prašni oblak že približeval samotni skali, kjer sta počivala ona
dva nesrečnika, je bilo mogoče razločevati z žakljevino pokrite vozove in postave oboroženih jezdecev. Pokazalo se je, da je to velika karavana, na potu proti za-padu. Toda kakšna karavana! Ko je čelo karavane dospelo do vznožja gore, zadnjega konca še ni bilo videti na obzorju. Širom prostrane puščave se je raztezala dolga vrsta voz in dvokolnic, jezdecev in pešcev. Brez števila je bilo žensk, ki so omahujoče stopale pod bremeni, in otrok, ki so tekali poleg voz ali kukali izpod debelih odej. To očividno ni bila navadna družba naseljencev, marveč nomadsko ljudstvo, ki je bilo po neugodnih okoliščinah prisiljeno, da si poišče nove domove. Sredi škripanja koles in rezgetanja konj se je vzdigalo iz te velike človeške množice nerazločno brbljanje in bobnenje. Dasi pa je bilo zelo glasno, vseeno ni moglo zbuditi onih dveh utrujenih potnikov nad njimi.
Na čelu te množice je jezdilo kakih dvajset resnih, neustrašnih mož, ki so bili oblečeni v preprosto domačo obleko in oboroženi s puškami.. Prišedši do vznožja skalovja so se ustavili in se na kratko posvetovali.
»Studenci so na desni, bratje,« je dejal golo obrit, sivolas možak z ostrimi potezami okrog usten.
»Na desni od Sierre Blance — tam pridemo do Rio Granda,« je dejal drugi.
»Ne boj se za vodo,« je vzkliknil tretji. »Oni, ki jo je mogel izvabiti iz skale, ne bo sedaj zapustil svojega izvoljenega ljudstva.«
»Amen! amen!« je odgovorila vsa družba.
Ze so hoteli nadaljevati svoje potovanje, ko je eden najmlajših, ki je imel zelo dobre oči, naenkrat vzkliknil in pokazal na razgrapano skalovje nad njimi. Z vrha skalovja je plapolal majhen kos bledo rdečega blaga, ki se je ob sivem skalovju razločno opazilo. Spričo tega prizora so ustavili konje in zgrabili za puške, medtem pa so pridirjali še drugi konjeniki, da okrepijo sprednjo stražo. Vsem je bila na jeziku beseda »rdečekožci«.
Franjo Pavlica, Maribor:
Mlekarska kriza
Prav malo je krajev v naši državi, kjer se je dosegla tako zvišana mlečnost, da bi mogli sedaj govoriti o mlečni hiperprodukciji.
Dobrega masla, da čajnega niti ne omenjam Izven maloštevilnih izjem, ni dobiti. Na naših trgih se prodaja še vedno samo tako maslo, ki pride v poštev za skuho, nikoli pa užitno v navadnem stanju. In če tudi dobimo kdaj nekaj boljšega, ni trajno, se hitro pokvari. Nič bolje kakor pri maslu ni z mlekom. Zato pa mogoče tiči tu oni vzrok, da naše gospodinje jemljejo le toliko količino mleka, da kavo prebarva, namesto da bi jo nadomestovalo ali vsaj izboljšalo.
In, ko nismo dosegli niti eno niti drugo, že tičimo v mlekarski krizi. Zakaj neki? Po mojem mnenju je kriva v prvi vrsti premajhna mlečna produkcija, vsled katere nismo zmožni znižati cene mlečnih izdelkov. Kot drugi vzrok navajam neorganiziranost mlekarstva, ki je edino krivo, da se konsum ne poveča. Dalje pa trdim, da se za pitje mleka med našo trezno mladino še ni ničesar ukrenilo, med tem ko se za razne brezalkoholne pijače dela toliko propagande.
Na drugi strani pa opazimo, da se je cena manjvrednih maščob znižala, da so tako uprav-ljene in s tako reklamo ovenčane, da se je njih konsum zelo povečal in ravno na škodo dobremu maslu.
Tudi opažamo,, da izpodrivajo dobro mleko najrazličnejši preparati, ki po bobneči reklami vsebujejo vse mogoče snovi, kot neobliodno potrebne manjši deci. Zanimivo pa je pri tem, da pridejo do popolne veljave taki preparati pri nas šele tedaj, ko jih tujina že odklanja. In kakor maščobe, tako tudi čudodelni preparati prihajajo iz inozemstva.
Je pa na tisoče otrok, ki mleka niti ne dobivajo. Trditi pri tem, da je vzrok siromaštvo, ne drži; za to so nam: dokaz mnoge prilike, zlasti gotovi dnevi v mesecu.
Kako odpomoči mlekarski krizi? Pri tem nam morejo služiti kot vzgled edino države, ki so mlekarstvo organizirale v prvi vrsti za domači konsum. Poleg Avstrije nam more služiti kot vzgled Češkoslovaška, četudi je industrijsko-agrarna država. Češkoslovaška je vsa posejana z mlekarnami in prav malokje dovaža mleko v mesto prekupčevalec ali manjši producent. V
drobni prodaji v trgih in mestih se pa prodaja samo upravljeno zdravo mleko iz mlekarskih obratov. Poleg tega se je zavedlo na Češkem nekako obvezno pitje mleka v šolah. Pri odmoru razdeli šolski sluga na vsakem oddelku izvestno število četrtink napolnjenih s pasteriziranim mlekom. Premožnejši štarši plačajo mleko sami, siromašnejšim pomorejo razna dobrodelna društva. Po nekod dobiva mleko dija-štvo dnevno, drugod pa trikrat tedensko. Da bi se pridobilo pa še več mlekopivcev, se prirejajo od časa do časa filmske predstave, ki kažejo še večje mlekopivce, amerikansko deco. Veliko reklamo za uživanje mleka dela časopisje in najrazličnejši plakati v slikah.
V nekaj letih so dosegli na Moravskem precejšnjo vporabo mleka. Tako pripada na osebo letno 1201 mleka. V načrtu pa imajo dvigniti konsum tako, da bi pripadalo dnevno na osebo pol litra mleka. Tudi konsum masla hočejo dvigniti od 4'5 kg na 6 kg na osebo letno.
Da bi preprečili uvoz tujih sirov in masla, so češkoslovaški mlekarji dobro posnemali uvoznike. Zvedli so v svoje obrate vse vrste sirov in tako so še pred par leti celo izvažali v neko sosedno velemesto sir roquefor, ki je veljal meščanom kot originalni francoski sir.
Češkoslovaško mlekarstvo je večinoma zadružno, vendar sila, ki ga vodi in ki ga je do današnjega stanja privedla, je javna. Ne da bi bila država dajala tolike subvencije za zgraditev mlekaren, ali dala je strokovnjakov, ki so vse to ustvarili in ustvarjajo še dalje. Velemlekar-ne prispevajo k reklami po svoje, kjer imajo prodajalne mlečnih izdelkov, država pa dela reklamo povsod. Podobno Je danes tudi že na Poljskem, zato pa se pojavljajo mlečni izdelki teh držav na trgih v tujini. Mi smo pred par leti tudi poskušali z izvozom masla, vsled ne-odgovarjajočega blaga pa smo ostali le pri prvem poskusu.
Ko bomo organizirali svoje mlekarstvo kakor Cehoslovaki in bomo tako enotni, zreli, kot so Danci, pa prevzame lahko vse mlekarstvo v roke nekaka mlekarska zveza, kakor je to skoro že na Danskem ni pa še na Češkem. Do tedaj pa naj bi se posvečala mlekarstvu pri nas vsestranska pažnja s strani vodilnih oblasti, ki morejo edine pomagati k boljšemu razvoju.
Kmetijska produkcija in boj za trg
Dve skupini držav sta si v tem boju nasprotni. Prvo skupino tvorijo agrarne, drugo pa pretežno industrijske države. Slednje pa ne favorizirajo samo svoje industrije, ampak ščitijo tudi svoje kmetijstvo dostikrat tako, da ne more biti nam, agrarnim državam prav, ki Smo obenem porabniki Industrijskih Izdelkov dotič-nih držav.
Nemčija je taka izrazito industrijska država, da je njeno kmetijstvo v celotnem nemškem gospodarstvu vendarle komaj drugovrstnega pomena. In vendar se je za zaščito svojega kmetijstva obdala z visokimi carinskimi zidovi in vsak hip čujemo o njenih uradnih in privatnih prizadevanjih za dosego samopreskrbe s kmetijskimi pridelki.
V najnovejšem času gre po Nemčiji živa agitacija proti uvozu pšenice na ta način, da se racionalizira odn. rajonira nemška žitna produkcija. Rži imajo v zadnjih letih preko doma-če potrebe, pšenice pa uvažajo povprečno po dva in pol milijona ton na leto. Agitira se zmanjšanje pridelovanja rži in zvečanje pridelovanja pšenice, da se tako najde ugodno ravnovesje in obenem skoraj doseže popolna samo-preskr-ba v žitu.
Nič manjše niso težnje, ki stremijo po znižanju produkcijskih stroškov pri kmetovanju, in ■fcer na ta način, da bi se bolj zmehaniziral. ^o mehanizacijo uspešno podpira Traktorban-ka, ki financira kmetovalcem nabave modernih strojev. Pri večjih posestvih pa gre stremljenje sa tem, da se te posesti popolnoma mehanizirajo po vzoru ameriške Campbell Farm Corporation v Montani. Te vrste obrat Je urejen tako, da vsa dela obavijo stroji ter za pridelovanje žita zastostuje na vsakih 6 ha en sam delavec, da gladko vse ob pravem času izvrši. V Nemčijo se uvaja traktor kot univerzalna moč,
ki tudi omogoča uporabo stroja, ki žilo požanje, oinlati in očisti mimogrede kar na njivi. Za veleposestva do 300 ha zadostuje strojna oprema s straktorjem za četveroglavi plug, ki omogoča, da se vsa dela na posestvu gladko izvrše s 4 delovnimi silami. Tudi tu bomo poleg drugega prizadeti, še posebej s tem, ko bodo naši ljudje, ki so ob žetvi hodili v Nemčijo na sezonska dela, izgubljali še ta zaslužek.
V zadnjih letih je agrarnopolitični znanstvenik, svetovno znani nemški profesor dr. Aere-boe zastopal tezo, da bi se nemško kmetijstvo preorientiralo v tem smislu, da bi se žitarstvo kolikor mogoče opuščalo in žito uvažalo kot surovina, ki bi služila ustvarjanju žlahtnejših dobrin potom živinoreje. Ta se je oziral tudi na potrebe sosedov-žitarjev, ki jim Je vnovčenje svojega žita gospodarsko nujno. Četudi je imel dosti pametnih pristašev, je vendar zmagala teza ministra prehrane Fridricha, t. j. da se Nemčija obda s carinskim obzidjem in svoje žitno vprašanje reši sama zase, brez ozira na sosede. V tej stvari je tudi nekaj demagogije, ker gre za izvajanje teze, katere oče je partizanski človek. Prof. Aereboe je popolnoma utihnil.
Spričo tega je jasno, da bo boj za trg postal še bolj ogorčen, tudi agrarne zemlje se bodo morale pobrigati za rešitev vprašanja cenejšega pridelovanja žita. In kaj bo takrat počela industrijska Nemčija, če se ji odtuji naš trg glede odvzema njenih industrijskih dobrin? Prilike se tako zaostrujejo, da bo potemtakem tudi ideja Panevrope spričo takega gospodarskega separatizma ostala samo na papirju, ako se kmalu Evropa ne spametuje ter se dogovori za primerno rajoni ran je evropske gospodarske produkcije in se b tem razbremeni boj za vnov-čenj agrarne produkcije.	A.	J.
Živinorejska razstfava v Selcih
Lepa selška dolina v škofjeloškem sodnem akraju je praznovala v soboto, dne 18. oktobra t 1. pravo kmetijsko slavje. Kajti v Selcih se je vršila tega dne velika zadružna živinorejska razstava za šivino članov tamošnje živinorejske zadruge. Razstava je zadrugi laliko v ponos! Zadruga obstoja že 25 let in da je v tem času, kljub težki vojni in povojni dobi, vseeno lepo napredovala, to dokazuje zadnja razstava B prigo-nom 65 glav odbrane zadružne goveje živine. Prignanih je bilo 13 bikov, 37 krav in 15 telic, skoro brez izjeme same lepe živali gorenjske pinc-gavske pasme, zenačenih oblik in visoke mlečnosti. Z zadoščenjem lahko gledajo zadružniki na plod svojega dela, katero naj služi mlajšim in najmlajšim zadrugam kranjskega okraja za vzgled in posnemanje. Za trudapolno delo zaslužita priznanje načelnik zadruge g. Janez Rant iz Dolenjcvasi in tajnik g. župan Franc Šmit !z Selc.
Ocenjevalna komisija, v kateri so med drugimi sodelovali predsednik sreskega kmetijskega odbora gg. Franc Jamnik, sreski kmetijski referent
Josip Sustič iu sreski veterinarski referent Franc Goljar, je razstavljene živali strogo ocenjevala in vendar je bilo število višjih ocen prav veliko. Prvo nagrado za bike Bta dobila Franc Demšar iz Zalega loga in Matija Megušar iz Selc, prvo nagrado za najlepše krave so prejeli Matija Ber-iz Ševlja, Janez Habjan iz Dolenjevasi, Franc Hainrihar iz Selc in Franc Demšar iz Zalega loga. Za telice je komisija priznala I. nagrado Francu Debeljaku in Lovru Benediku iz Dolenjevasi. II. nagrad je bilo pri bikih 5, pri kravah 17, pri telicah 3. III. nagrad se je priznalo za bike 6, za krave 13 in za telice 7. Skupaj je bilo izplačano za bike 13 nagrad, za krave 35, za telice 12 nagrad, skupaj 60 nagrad in 5 prispevkov za prigon. Razdeljeno je bilo za bike 2750 Din, za krave 4810 Din, za telice 1040 Din, skupaj 8600 Din nagrad. Prispevali so: kr. banska uprava 5000 Din, občina Selce 2050 Din, hranil nica in posojilnica v Selcih 1000 Din, okr. hranil nica v Škofi Loki 300 Din in ljudska posojilnica v Škofji Loki 250 Din.
Selški živinorejski zadrugi gre polno priznanje za njeno 25-letno zadružno delovanje. Pričakovati je, da bo zadruga svoje delo še bolj poglobija in razširila, zlasti glede vodstva rodovnika in mlečne kontrole. Prva, ki bi imela že davno
slediti vzgledu Selške zadruge, je sosedna občina Sorica, pri kateri najdemo najboljše pogoje za vzrejo prvovrstne plemenske živine. Kdaj se bo zdramila Sorica, kdaj Poljane?
Gospodarske vesti
X Konstituiranje Ljubljanske borze. Danes se je vršila seja borznega sveta ljubljanske borze za blago in vrednoste, na kateri se je konstituirala uprava. Za predsednika je bil izvoljen industrijalec Dragotin Hribar, za podpredsednika Ivan Jelačin ml. in gen. ravnatelj Zadružno gospodarske banke dr. Ivan Slokar, za člane uprave dr. Josip Basaj, Karol Ceč, Fran Heinricher, Viktor Meden, Ferdo Nikels-bacher, Mihajlo Perkovič, inž. Vladimir Remec, gen. ravnatelj Trboveljske Rihard Skubic, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke Rihard Schwinger, veletržec Andrej Šarabon, ravnatelj Avgust Tosti in gen. tajnik dr. Fran Windi-scher. V upravni odbor pa sedeči: Dragotin Hribar, Ivan Jelačin ml, dr. Ivan Slokar, dr. Josip Basaj, Rihard Schwinger, inž. Vladimir Remec in dr. Fran Windischer.
X Državna industrijska banka. Posebna komisija v ministrstvu pravde je končala osnutek zakona o Državni industrijski banki, ki je bil predložen ministrstvu pravde v pregled. — Zakon je zamišljen na modemih principih bankarstva in so se sestave udeleževali odlični strokovnjaki cele države. Centrala banke se bo nahajala v Beogradu. Deniški kapital je predviden na 150 milj. dinarjev in razdeljen na 150.000 delnic po 1000 dinarjev. Po zaključkih upravnega sveta in z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije, se ta kapital luliko zviša do 1 miljarde dinarjev. Na delniškem kapitalu purticipira tudi država. Delnice so neimenske. Banka se bo predvsem ukvarjala z izdajanjem kreditov industrijskim podjetjem (vključno hotelska industrija), izdajanjem industrijskih obveznic in založnic, kakor tudi z drugimi bančnimi posli. Nadzorstvo banke je poverjeno poleg nadzorstvenega sveta tudi posebnemu državnemu komisarju, ki ga imenuje na predlog vlade kralj. Zavod bo imel parastatalen značaj in bo v svojih pečatih nasil državni grb. Banka uživa vse pravice in ugodnosti analogno, kakor Drž. Hipotekarna banka. Država jamči za VBe od banke izdane industrijske obveznice in založnice, kakor tudi za izplačilo vseh banki zaupanih vlog. Vrednostni papirji banke se bodo lahko uporabljali kot kavcije pri dobavah v nominalni vrednosti. Kuponi delnic so oproščeni vseh državnih in samoupravnih davščin in taks ter drugih kakršnihkoli pristojbin.
X Nakup plemenskih svinj v Dravski banovini. Iz Beograda poročajo, da je odpotovala v našo banovino posebna strokovna komisija poljedelskega ministrstva, ki ima nalog, da nakupi v naši banivini večje število plemenskih svinj jorkšilske pasme. Te svinje se bodo razdelile v svrho raz-plemenjcnja po posameznih banovinah.
X Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1930 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 1. decembra 1930. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
X Švica se brani evropskih vlog. Kakor smo že pred par dnevi poročali, se v jvici stalno večajo ponudbe za plasiranje kapitala, ki beži pred nesigurnostjo iz posameznih evropskih držav. Tako zatrjujejo švicarske banke, da prihajajo velike ponudbe iz Italije in Nemčije. Ker pa je svetovni denarni trg prenasičen, odbijajo švicarske banke te ponudbe, ker ne morejo uspešno in zanesljivo investirati niti svojih lastnih odvisnih sredstev.
X Švica jorsira produkcijo surovega masla. V zadnjih letih se v Švici stalno pojavlja tendenca omejevanja produkcije sira v korist izdelovanju surovega masla. 2e v letih 1927-28 je 232 švicarskih sirarn pretvorilo svoja obratova-lišča v proizvodnjo surovega masla. V letih 1929-30 pa se je to število pomnožilo za nadalj-nih 639 sirarn s skupno količino mleka preko pol milijona litrov. V pretečeni zimski seziji je bilo dobavljenih v Švici 301 vag. surovega masla po 10 ton za vsak vagon, torej skoro polovico več, kakor v zimski seziji 1927-28. Zvezna vlada je nakazala za pospeševanje izdelovanja surovega masla 1,700.000 frankov. Zimska produk cija sira v letu 1929-30 je znašala 929 vagonov, medtem ko je v prejšnjem letu še dosezala 1115 vagonov. Švicarska živinoreja se giblje pod geslom: »Več surovega masla in manj sira«.
X Povečan uvoz ameriške moke v češkoslovaško. V mesecu septembru je uvozila Češkoslovaška v istem času preteklega leta uvozila le 393 vagonov žitaric.
X Tipiziranje prašičereje v Češkoslovaški, »Venkov« poroča, da je osrednja zveza češkoslovaških prašičerejcev sklenila, da ustanovi posebno institucijo, ki se bo ukvarjala z intenziv nim proučevanjem kako ustvariti poseben tip prašičev, ki bi v vsakem oziru zadovoljeval češkoslovaške potrebe. Ta nova ustanova se bo predvsem ukvarjala z gradbenimi problemi .hlevarstva, prašičereje, živinozdravniškimf In juridičnimi vprašanji. V teku letošnje zimske sezije se bo pričelo z uspešno propagando.
X Mednarodna perutninarska razstava na Dunaju. Od 15. do 17. novembra se otvori na Dunaju mednarodna perutninarska in golobja razstava pod krilatico »Vindobona — Schau 1930«.
Dobave
Dne 10. novembra t. 1. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofcrtalna licitacija glede dobave rezervnih delov za Hiusove aparate; pri Direkciji držuvnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani pa glede dobave raznega lesa. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih).
Dne 10. novembra t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1 motornega čolna. (Oglas je ua
vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi).
Oddaja pleskanja železnih mostov se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled).
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 500 kg firneža. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. no-vembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 35.200 kg katrana in 12.000 m» gramoza; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 2000 kg mila za pranje, 2000 kg kristalizirane sode ter glede dobave ma-terijala za čiščenje kovin. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave, 650 kg žebljev, 200 kg bele kovine, 100 m3 hrastovega lesa ter raznega tesarskega orodju. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do novembra t. 1. ponudbe glede dobave jekla, železa ter glede dobave kolesnih delov. Direkcija državnega rudnka Velenje sprejema do 10. novembra t .1. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov.
Prometno - komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. okt.
1.1.	ponudbe glede dobave 3700 komadov naluč-nikov in 115 komadov spiralnih svedrov.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave decimalnih tehtnic in uteži.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. oktobra t. 1. ponudi-e glede dobave 250 pričvrstilnih plošč, 200 vijakov iu 150 vijakovih priložkov za vodilne tračnice.
Dne 6. novembra t. 1. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 2500 komadov vreč za pismonoše. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).
Borzna poročilo
dne 25. oktobra 1930,
Devizne in efektne borze danes v naši državi niso poslovale.
V prostem prometu so se na ljubljanskem tržišču imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22-73, Berlin 13-444, Bruselj 7-869, Budimpešta
9-885 Curih 1095-9, Dunaj 796-18, London 274-20, Newyork 56 32, Pariz 221-43, Praga 167-35, Trst 295*25
Dunaj, 25. oktobra, d. Amsterdam 285-68, Beograd 12-57, Berlin 16910, Bruselj 98 88, Budimpešta 124-11, Bukarešta 4-2125, Kopenhagen 189-60, London 34-4537, Madrid 76-20, Milan 37-1125, Ne\vyork 709-10, Pariz 27-825, Praga 21-0775, Sofija 5-1385, Stockholm 190-30, Varšava 79-45, Curih 137-71.
Curih, 25. oktobra. Beograd 9'1275, Pariz 20-215, London 25-03125, Newyork 515-80, Bruselj, Milan 20-965, Madrid 55'30, Amsterdam 207-475, Berlin 122-78, Dunaj 72'63, Stockholm —, Sofija 3-73, Praga 15-273, Varšava 57-70, Budimpešta 90'20, Atene 6-655, Carigrad 2-44. Bukarešta 3'06, Helsingfors 12-975.
Vrednostni papirji Dunaj, 25. oktobra, d. Bankverein 17-40, Kre ditni zavod 47"20, Dunav-Sava-Adria 11-40, Prioritete 88-45, Trbovlje 45-50.
Žitna tržišča.
Novi Sad, 25. oktobra. Koruza: stara, baška, sremska 105-107K, ban. 100-102M, nova, baška, sremska 70—7214, baška, sremska dec., jan. 77K—80, baška, sremska, marc, april, maj 95—97H, ban. sept., jan. 7‘2K— 75, sremska posušena 90—92H, sremsk posušena ladja Dunav 87)4-92X. Moka : baška Og, Ogg 260 do 270, 2. 230—240, 5. 200—210, 6. 160—170,
7.	110-115, 8. 77X—82!4. Fižol:	baški,
sremski 275—285. Otrobi : baški, sremski, ban. 62H— 67K. Vse ostalo neizpreinenjeno. Promet: pšenica 15 vagonov, koruza 21 vagonov, moka 6 vagonov. Tendenca: slaba.
Budimpešta, 25. oktobra. Tendenca slabša. Promet majhen. Pšenica: marec 16—16"01 (16 do 16-01), maj 1630 (16-30-16-31). Rž: marec 9 16—9-20 (9-81—9-20. Koruza: maj 12-26 do 12-33 (2-33-12-35).
IISKARNA
MERKUR
L|IIBL|ANA
Gregorčičeva 23
časopise.
~«4iire,<a
Telefon 1718
f
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana, MUdoMtavn eaata Hov. 86.
Mali	o
Oglati socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
23 Trboveljski premog 23
Specijalni »K 0 K Sc za kurjavo naročite pri »I L I R I J Ic.
I unajslra oeat* 46. — Telefon 28—20, 25—95.
Milili llllll
tapetnlk in dekorater
l(llMlflijSl!(ntl2j
vhod Dvofakova ul. 3 dvorišče (Tonniesova hiša) izvršujo vsa BG9
iapeiniška Jela Rflalo sobo
a posebnim vhodom, v mestu išče gospod za november. Ponudbo na upravo »Jugoslovana1, pod »tiamoo, 87“.
Vilo 640
popolnoma novo. eno-atropno, s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni solnčni legi blizu Leonišča v Ljubljani oddam ▼ najem. Vilo se eventuelno tudi zamenja z enakovredno vilo v Mariboru. Najemnina samo Din 3.000. Pogoje in naslov pove g. dr. Treo L u c e. odvetnik v Ljubljani, Dunaiska29
za urade, apoteke, drogerije, trgovoo izvršujeta
SITU X SVETEK
LJUBLJANA SV. PETRA C. 18
ta.
I a. frjtr tuhoj fibvVU* gjju AoAa
4/;;;ft.;fcta056
o*-. MuaTt <*’
Ustanovljeno L 1852.
Teod. Kom
Ljubljana
Poljanska c. St. 8
(prej Henrik Kom)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija 'vodovodov in centraL kurjave. — Naprava ■trelovodov; kopališke ni klosetne naprave
Restavracija
Roža
Zidovska ul. 6.
priporoča danos
purane, divje zajce, morske ribe
in vse vrste jedila ter dobra štajerska fn dalmatinska vina po nizki ceni. Sprejmejo se abonenti. 643
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
Cenj. občinstvu
se priporoča za vsa kleparska, vodovodna in inštalacijska dela.
Franc Rogel
Ljubljana, Gosposvetska cesta 6, dvorišče. 693
Elektrotehnično
podjetje
Ivan Černe
Ljublj ana Sv. Petra nasip 53
jabolka
kupimo v večji množini. — Ponudbe na upravo pod »Izbrana**.
M! M h
pilit
dajte pravočasno v popravilo tvrdki
Matija Trebar
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 6
ŠIMENC
LJUBLJANA
Izdelaj*
212 in športne ievlje. Ima v zalogi In izdeluje po meri.
A. ZALOKAR
GOSPOSVETSKA C. 8.
KUiASNAIT-DEU
iETAJLNIR TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. pos.)
L. MIKUS
UUBUANA, MESTNI TRO15
TELEFON STEV. 3283.
USTANOVLJENO 1839 Na maloI Na vallkot
HEŽNiKi
(94
Čreva
sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse različe klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame itd. imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvave in jeterne klobase nudim tudi debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva. Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust. Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo.
BERGMAN JOSIP
, trgovina Crav na drobno in dobolo LJUBLJANA - Poljanska cesta it. 85, 87
Zalivala
Marija Guzelj roj. Datola se v svojem in v Imenu svojega sina Leona povodom smrti njenega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
fanko Guzelja
sodnega nadsvetnika
najtopleje zahvaljuje vsem sorodnikom in znancem za krasno ovetje in za častno spremstvo na zadnji potL Posebno zahvalo izreka gg. zdravnikom za požrtvovalni trud, čč. duhovščini za tolažilo, g- predsedniku nadso-dlšča dr. Rogini, kakor tudi vsem pokojnikovim stanovskim tovarišem iz Maribora in Ljubljane in vsem ostalim, ki so predragega pokojnika počastili s svojim spremstvom.
Maša zadušnioa se bode darovala dne 29. t. m. ob tO. uri zjutrej v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1930.	«7,
Izšla je Blasnitcova
VELIKA PRATIKA
za navadno leta 1931,
ki ima 865 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V .Veliki Pratiki« najdeš v te, kar (lovek potrebuje vsak dan: Katoliikl koledar z Debetnimi, solnčnlml, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — »olnčne in lunine mrke;
— lunine tpremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poStne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune: — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vte sejme na Kranjskem, Koroflkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju ta v Julijski Benečiji: — pregled o koncu brejosti živine;
— tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu: — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih ta odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki lih rabita
kmetovalec ta žena v hll'
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vsen večjih trgovinah ln se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni
J. Blasnika nasl. dL<J_
v Liublrani. 619
Agitirajte za JugoslovanaI
A. GasEraun
Ljubija na
Prešernova nllca 42
Tvornlca dežnikov in solnč-nlkov — Sprejemalo se popravila in preobleke
Papir za zavijanje
potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni
liskama »Merkur«, Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23
n o v o s n
Otmkolesi
7 kg
tema od
najlažjega In najmodernejšega lipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprosteišega modela Izdeluieio se tudi po okusu naročnika. Šivalni slroii, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera nalnižle cene. Prodala na obroke. Ceniki .ranko.
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovška cesla šlev. 4.
DUNAV
€€
Zavarovalna delniška družba v Zagrebu Podružnico v Ljubljani
Telefon 24-05 Šelenburgova ulica 3 Zavaruje
po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, av 0-jamstva ter sklepa življenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štediina zavarovanja po najmodernejših kombinacijah tn cenili tarifih. Police naše družbe snrejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavoiio
pri ženitvi gg. ofloiijev.
Vsa potrebna pojasnila so na razpolagro pri vseh naših glavnih ln krajevnih zastopstvih	505
Kmetijska druiba v Ljubljani
n
je glavna zastopnloa kmetovalcev v dravski banovini in šteie nad 380 kmet. podružnio In okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
TURjASKI TRG 3
KMETOVALEC
VSAK KNEI NORA BITI CLAI KMETIJSKE DRUŽBE
«
Ta list iim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Dražba dobavlja članom tudlraznekmetijskepotrebščine
J
rvjo.
m
Oirastlrana krastrukcljnl
Fany Patik, umetno košarstvo
Radovlji ca-Ljubljana, Miklošičeva c. 30
Velika izbira nagrobnih in vsakovrstnih drugih košaric.
Raznovrstna stojala za cvetke in palme. Kupej-ske in potne košare. Bogata zaloga pristnih japonskih in kitajskih preprog (Ohina in Ja-panmatten) (Lanfteppiche)	627
Pri odjemu na debelo Specljalna cena.
Prosto* _ poatoljnlno.
franc Jager
tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip 20
Priporoča svoje najmodernejše spalne lotelje vseh vrst modroce, otomane Itd.
Najmodernejša oblika I
Špedicijsko podjetje
LJUBLJANA
Telelon Si. 20-60
IL RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 22413.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne 1. oktobra do dne 7. oktobra
Sre*
3
to
O
?S| £ a o B
X> I 73
. S*
m —a m
a
D
Krčevita odrevenelost — Tetanus.
Ljubljana (Srez) Maribor levi breg Murska Sobota . Ptuj. , . . .
Srez	! ° 5	na uovu i oboleli I	> 2 'S Q	U 1 D c	2.3 D I aM 2 o n i D ►
Skupina tifuzni Brežice • . .	h bo 3	lezn	l		3 ;
Dolnja Lendava . • •	1	—	1		—
Gornjigrad . . • ■ •	1	—	1	—	- I
Krško ...•••»	2	2	2	—•	2
Laško ....i«.	—	2	—			2
Litija	1	—	—	1	“ i
Ljubljana (mesto). . .	1	—	—		1 !
Ljutomer . . . . .	2	—	1		1 I
Maribor desni breg . .	1	1	—	—	2 :
Maribor (meito) . . .	1	1	—			2 1
Radovljica		—	2	—	—	2 I
Šmarje pri Jellah . . .	2	—	1	—	1 I
Skupaj	IB	8 1	6	1	16
Griža. — Dys Brežice ......	ent< 1	sria.			1
	2	—	1			1
Kranj • . i ■ • • .	4	—	—			4
Krško		1	4	—			B I
Litija ■ . . •; • « •	—	9	—	—	9
Ljubljana (mesto) . .	5	—	—			B !
Novo mesto		18	—	6			12
Prevalje		10	1	—	—	11
Skupaj .	41	14	7	—	48
Skrlatinka. — Brežice	Scar	latin 2	a.		2
Celje	2			—			2
Celje (mesto) . . . .	2	2	—			4 i
	1	—	—			1
Kranj . ......	2	—	—			2
LašKo -.*...	6	2	5			3 '
Ljubljana (srez) . • , Ljubljana (mesto) . ,	4	—	—	—	4 1
	4	1	1	—	4
Maribor desni breg . .	3	—	1			2
Maribor (mesto) . , »	B	1	1	—	B
Murska Sobota . . , ,	2	—	—	—	2 ;
Novo mesto .....	4	—	—	—	4
	—	1	—	—	1
Ptuj........	—	1	—	—	1 |
Radovljica . . . ■ .	2	—	—			2
Siovenjgradeo ....	1	—	1	—	— l'
Šmarje pri Jelšah . . .	6	2	—	—	7 ;
Skupaj	43	12	9	—	46
Ošpice. — Morbilli, Novo mesto	| 1 | —			i		_
Skupaj .	1	-	i	-	-
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice ......	8	1					9 i
Celje . .....	2	1	—			3 ;
Celje (mesto) . . . ,	1	2	1			2 >
Dolnja Lendava , « .	1	1	1	—	1
Oornjigrad .....	1	—	1			— I
Kamnik . . « t . •	4	—	—			4 ;
	3	1	1			3
Kočevje ■■•••»	1	—	—			1 I
Konjice . . • i • »	1	3	1			3 I
Krško •>....»	8	2	2			8 I
Laško	B	2	5	—	2
Litija	2	2	—			4
Logatec • . » i ■ .	—	3	—			3
Ljubljana (srez) . i .	11	3	—			14
Ljubljana (mesto) . .	B	3	—			8
Ljutomer		2	6	1			7
Maribor desni breg . .	4	3	—	1	6
Maribor (meito) . , .	6	1	—			7
Murska Sobota. , . .	—	1	—	1	— 1
Novo mesto .....	2	2	—	1	3 !
Prevalje ...*>•	2	—	—			2
Ptuj..... t 1 >	—	3	1			2
Radovljica . . t . t	4	—	—			4 1
Sl'jvenjgradec ....	2	—	—			2
Šmarje pri JelSab . . .	12	6	8	—	1°
Skupaj	| 87	| 46	22	3 1108	
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis		
eerebroapinalis Brežice		epidem 1 1 -		tca.		1 i
Skupaj	1	1-	—	—	1 i
Dušljivi kašelj.	— Pertussie.				
Kranj ....	21	1 -	1-	1	21 !
Skupaj	21	1-	1-	1-	»i ;
Sen. — Ery Brežice **....	sipe 1	las.			i ;
Celje .......	3	—	—	—	3
Oornjigrad . . , , ,	1		—		1
Kranj ...... ,	1	—			— 1
Laško	1	—	—		1
Ljubljana (srez) . . ,	—	1	—		1
Ljubljana (mesto) . .	1	1	i		1 ;
Maribor levi breg . • ,	1	—	i		—
Maribor (mesto) , , .	1	1	i		1
Novo mesto . . . , .	3					3
Prevalje	1	—			1
Ptuj		1					1
Šmarje pri Jelšah . . .	—	1		—	1
Skupaj	16	1 4	1 4		16 1
Skupaj .
Vranič ' prisad. — \nthrax. Maribor desni breg	1	I — I — I
I
1 -
- 1
Skupaj
Odrevenelost tilnika. — Polyomyelitis acuta.
1 1
Ljutomer . « , Prevalje « • •
Skupaj
Ljubljana. 12. oktobra 1930.
Po odredbi vršilca dolžnosti bana: Zdravstveni inšpektor:
Dr. Mayer.
Razglasi dravske finančne direkcije
tev. 52471/1 ex 1930.	2493—3—1
Razglas o licitaciji
Dravska finančna direkoija v Ljubljani razpisuje na osnovi člena 82—105 zakona o državnem računovodstvu za nabavo 30 tražarskih plaščev (bund)
I. javno olertalno licitacijo na dan 2. decembra 1930 ob 11. uri v sobi štev. 13. Dravske finančne direkcije.
Kavcije v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu se polagajo pri blagajni te direkcije.
Pismeni pogoji so na razpolago proti položitvi takse po Din 10'—, eventualna pojasnila pa se dobe pri tej direkciji med uradnimi urami.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani,
dne 20. oktobra 1930.
Finačni direktor: Zanj Bajič, 1. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 463/30-8	2488
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 2. oktobra 1930., da je Veber Ana, prodajalka dežnikov iz Križeve pri Ljutomeru, kriva po čl. 6 zako. z dne 30. decembra 1922, Ura ’. list št. 60, o pobijanju ’ Tgirije življenskih potrebščin iti brezvestne Spe’ !«cije, storjene s tem, da je prodajala di.j "5. pvgusta 1930. na sej mu v Murski Soboti ’ežnike, ne da b< imela na vidnem mestu niti sumarno niti podrobno naznačenih cen.
Zaradi tega je bila obsojena po čl. 6 navedenega zakona na 1 dan zapora in 2?. dinarjev kazni ali v slučaju neizterljivosti še na 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III.,
dne 3. oktobra 1930.
*
2497
Kps 429/30—8
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 21. oktobra 1930., da je Ro-gan Alojzija, rojena Čontola, trgovka v Večeslavcih št. 108, stara 33 let, kriva prestopka po čl. 6 zakona z dne 30. decembra 1922. ter po § 1 zak. z dne 31. decembra 1929., Služb. Novine št. 307, o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da je dne 15. 8. 1930 na sejmu v Gornji Lendavi kot trgovka manufaktur-nega blaga prodajala blago, ne da bi imela na vidnem mestu bodisi sumarno, bodisi podrobno navedenih cen posameznega blaga.
Zaradi tega je bila obsojena po 61. 6 navedenega zakona na 25 Din denarne kazni ali v slučaju neizterljivosti na 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddel. III., dne 21. oktobra 1930.
Nc IV 27/30—1.
2478—3—3
Oznanilo.
Deželno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je na predlog Josipine Cešnovar, posestnice v Ljubljani, Dolenjska cesta 3, po notarju Hudoverniku v Ljubljani uvedla v smislu § 118. o. z. z. amortizacija naslednjih pri zemljišču predlagateljice vi. š. 1009 k. o. Karlovško predmestje vknjiženih terjatev:
1. Ivana Erkerja iz zadolžnice z dne i. septembra 1865. v znesku 300 gold. spp. vred.
2. Ane Poschnitz v Ljubljani iz plačilnega povelja z dne 13. septembra 1867. štev. 17794 v znesku 200 gold. spp. vred.
Upniki, oziroma njih dediči ali v to opravičenci se s tem poživljajo, da do 20. oktobra 193 0. prijavijo pri tem sodišču svoje pravice do teh terjatev, ker bi se sicer po preteku tega roka na prošnjo predlagateljioe dovolila amortizacija in izbris zastavne pravice istih.
Deželno sodišče t Ljubljani, odd. IV.,
dne 8. oktobra 1930.
C 394/30—1
Oklic.
2482
Tožeča stranka Rutnik Helena, omožena Zagomilšek v Kotu štev. 31, je vložila proti toženi stranki Kumer Štefanu, prevžitka-rice sinu, prej iz Kota, sedaj nekje na Francoskem, radi 1200 Din k opr. št. C 394/30 —1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
14. novembra 1930 ob pol 12. uri dop. pred tem sodiščem v sobi It. 4 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Vončina Milan, sodni oficijal v Konjicah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče t Konjicah, odd. II., dne 9. oktobra 1930.
C 280/30—1	2496
Oklic.
Tožeča stranka Rožič Josip, pos. in župan v Koprivniku št. 15, je vložila proti toženi stranki Loschke Avgustu in Mariji, pos. v Srednji bukovi gori, prvi sedaj v Ameriki, neznanega bivališča, radi 1690 Din s prip. k opr. št. C 280/30—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se j določil na
15. novembra 1930 ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 3 razpravna dvorana.
Ker je bivališče prvo tožene stranke neznano, se postavlja drugotoženka kot nje-^va žena za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno varnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče \ Kočevju, odd. II«’ dne 22. oktobra 1930.
*
2480
A 24/304
Oklic
dediču neznanega bivališča
Strle Anton, vžitkar z Vrhnike št. 16, je dne 5. aprila 1930 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Strle Jakob in Franc z Vrhnike št. 16, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala z ostalimi dediči in z gospodom Žnidaršičem Alojzijem iz Loža, ki se je postavil za skrbnika odsotnima Strletu Jakobu 'in Francetu.
Nc. I
Okrajno sodišče v Ložu, dne 15. oktobra 1930.
*
podpisanem sodišču najkesneje do 20. oktobra 1931., ker se bo sicer po brezuspešnem preteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 16. oktobra 1930.
*
24)98
149/30—1.	2470
Oklic.
Na predlog Šavsa Petra, posestnika na Bregu št. 18 pri Preddvoru, je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 16/10. 1930, oprav. št. Nc. I 149/30—1, uvedbo amort; i-cije nasled .jih, pri predlagateljevem zemljišču vi. šl 22 ko. Breg pri Preddvoru zastavno pravno zavarovanih terjatev:
1. Zaplotnik Urše iz dolžnega pisma z dne 3. maja 1849. v znesku 135 gl. 1 kr. s pripombo;
2. Zaplotnik Marije iz dolžnega pisma z dne 3. maja 1849. v znesku 35 gl. 1 kr. s pripombo;
3. Jurgec Neže iz Srednje Bele iz poravnave z dne 7. julija 1875. Št. 3469 v ostanku 6 gl. 52 kr. s prip. ter
4. Kvedra Tomaža iz Srednje vasi iz gornje poravnave ter odstopnic z dne 30. septembra 1876. in 22. januarja 1877. v znesku 109 gl. 48 kr. s prip.
Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravico do teh terjatev, «te pozivajo, da jo priglase pri
Vr VI 95/28-97
Rešitev.
V kazenski zadevi zoper Vrečkota Matijo, posestnika in trgovca v Trškigori št. 22, radi zločina po §§ 197, 200 in 203, s. k. z., se je s sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 11. VI. 1930, Vr VI 95/28/84, dovolila obnova kazenskega postopanja, sodba okrožnega — kot porotnega sodišča v Celju z dne 11. decembra 1928, Vr VI 95/28—47 razveljavila ter na to kazensko postopanje zoper Vrečkota Matijo dne 21. julija 1930 ustavilo.
Okrožno sodišče ▼ Celju, odd. VI., dne 22. oktobra 1930.
H«
Kps 38/30—26.
Razglas.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I. je s sodbo Kps 38/30—26. z dne 24. junija 1930. obsojenemu:
Belčič Andreju, roj. 31. avgusta 1907. v Planini, pristojenemu v Planino, r. k. vere, sreza Logatec, sinu Matevža in Magdalene roj. Krašovec, ter Molk Francetu, roj. 26. septembra 1900. v Postojni, pristojenemu v Planino, r. k. vere, oženjenemu delavcu iz Planine št. 131, sreza Logatec, sinu Janeza in Katarine roj. Markon, — prepovedalo obisk krčem za dobo enega leta.
Prepoved stopi v veljavo dne 24. oktobra 1930.
Okrajno sodišče ▼ Logatcu, odd.I., dne 20. oktobra 1930.
P 65/30-2	2485
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Gornjem gradu z dne 25. septembra 1930, opravilna številka L 3/30-4 je bil T e s o v n i k Franc, posestnik v Stangrobu št. 33, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Šurk Jože, p. d. Spodnji Sluga, posestnik v Smi-klavžu št. 3.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 14. oktobra 1930.
*
Cg la 215/30-1	2474
Sklep.
V pravdni zadevi Murn Ane, zasebnice na Drski št. 25, zoper neznano kje bivajočega Murna Franceta, radi ločitve zakona, se postavi tožencu kot skrbnik pravni praktikant dr. Gruden v Novem mestu.
Spravni poskusi se določijo na dan 29. oktobra, 5. novembra in 12. nove m b r a 1930, vsakokrat ob pol 9. uri, v sobi št. 58, I. nadstropje.
Okrožno sodišče Noro mesto,
Odd. Ia., dne 17. oktobra 1930;
H*
E 157/30-8	2487
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. novembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Begunje, vi. št. 566, 667 in 239.
Cenilna vrednost: 62.000 Din; najmanjši ponudek: 41.335 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, dne 15. oktobra 1930.
*
E 3800/30-8	2501
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1930 ob 10. u r i b^ pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velike Lipljenje, vi. št. 293.
Cenilna vrednost: 5.881-30 Din;
najmanjši ponudek: 3.920-86 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklis, ki je nabit na uradni desikl tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 5. oktobra 1930.
E 303/30-5.
Ž464
Višina osnovne glavnic©: 80.000 Din,
Na to vplačani zneski v gotovini: 44.000
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1930. ob 9. url bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin, male zidane hiše s Skednjem; 4 njivske parcele, deloma pašniki, deloma Sadovniki in vrt: zemljiška knjiga k. o. Drnovo, vi. št. 260.
Cenilna vrednost 8.166-50 Din; najmanjši ponudek: 5.444-50 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, eicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, dne 10. oktobra 1930.
sj*
E 4969/28-35	2494
Dražbeni oklic.
Dne 8. septembra 1930. dopoldne ob 10. u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. k. o. Podova, vi. št. 503, in sicer stavbena parcela št. 131 v temeni 47 m2 z enim delom enonadstropne hiše;
II.	k. o. Podova, vi. št. 161, en del stavbne parcele št. 81 v izmeri 24 m2 z enim delom enonadstropne hiše.
Cenilna vrednost: I. 44.000 Din, II. 22.000 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, eicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. optobra 1930.
E 3621/30—11	2502
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1930 o b 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k.
o.	Tacen, vi. št. 68; k. o. Vižmarje, vi. št. 239.
Cenilna vrednost: 99.289 Din, 24.577 Din;
vrednost pritikline: 1.100 Din;
najmanjši ponudek: 83.311 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 17. oktobra 1930.
E 422/30—10.	2484
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1930. d o p o 1 -d n e o b 9. u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grliče, vi. št. 47.
Cenilna vrednost: 61.889 Din 70 par; vrednost pritikline: 11.950 Din; najmanjši ponudek: 49.226 Din 47 par.	,
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje p. J dne 15. oktobra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
694. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. oktobra 1930.
Besedilo: Ivo Mihorko, trgovsko zastopstvo tehničnih in elektrotehničnih prodme-tov.
Obratni predmet: Trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti.
Imetnik: Mihoirko Ivo, trgovec v Mariboru, Slovenska ul. št. 20.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 16. oktobra 1930.
(Firm 867/30 — Rg A III 155/1.)
*
695. Sedež: Maribor.
l)an vpisa: 16. oktobra 1930.
Besedilo: »Pri Amerikancu«, trgovina z mešanim blagom, družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Družbena pogodba z dne 29. septembra 19:», posl. št. 7724.
Din.
Poslovodje: 1. Bratož Ivan, hišni posestnik in knjigovodja v Mariboru, Meljska cesta 40,
2.	Simonič Alojz, trgovec v Hočah 104. Za namestovanje sta upravičena poslovodji kolektivno.
Podpis firme: Firmo podpisujeta poslovodji tako, da pristavljata natisnjenemu, s Slampiljo odtisnjenemu ali po komerkoli pisanemu besedilu tvrdke kolektivno svoji imeni.
Oglasi, osobito vabilo na občni zbor, se izvršujejo po vpisanih dopisih tako, da leži med dnem oddaje pisem in občnim zborom najmanj sedem dni.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 16. oktobra 1930.
(Firm 872/30 — Reg C II 67/1.)
*	l
696. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. oktobra 1930.
Besedilo: Brača Tovladijac, družba z o. z. Obratni predmet: izvrševanje mesarske in prekajevalno obrti, trgovina z delikatesami in deželnimi pridelki, trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki ter udeležba pri sorodnih podjetjih.
Družbena pogodba z dne 11. oktobra 1930., posl. štev. 14.782.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 25.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 25.000 dinarjev.
Poslovodja: Tovladijac Novak lz Ljubljane, Langusova ulica št. 23.
Za namestovanje upravičen:	Družba
ima enega ali več poslovodij.
Vsak poslovodja zastopa tvrdko samostojno in podpisuje zanjo na ta način, da pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. oktobra 1930.
Firm 1831/30 Rg C IV 221/1.
*
697. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 22. oktobra 1930.
Besedilo: Tašker Franc.
Obratni predmet: Izdelovanje na zalogo in prodaja vseh kleparskih predmetov.
Imetnik: Tašker Franc, kleparski mojster v Celju, Pred grofijo štev. 12.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 22. oktobra 1930.
Firm 264/30 Reg A III 106/2.
 *---------
II.	Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
698. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. oktobra 1930.
Besedilo: I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 27. septembra 1930. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo tvrdke se glasi odslej: I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidatorja: Maire Henrik st. in Maire Henrik ml., trgovca v Ljubljani, Dunajska cesta 1 a, II.
Družbo zastopa in likvidacijsko tvrdko podpisuje vsak likvidator samostojno na ta način, da postavi pod tiskano, pisano ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke samostojno svoj^podpis.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1930.
Firm. 1799/30 — Rg C IV 52/9.
*
699. Sedež: Hrastnik.
Dan vpisa: 15. oktobra 1930.
Besedilo: Viljem Abel-a dediči.
Podelila se je prokura Stadlbauer Hermanu, ravnatelju v Zagrebu, ki bo ža firmo podpisoval na ta način, da bo natisnjenemu ali po komerkoli pisanemu besedilu tvrdke pristavil svoje ime s pristavkom »pp«.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 15. oktobra 1930.
Firm 233/30 Dr I 186/46.
*
700. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 15. oktobra 1930 Besedilo: Celjska družba s kolonijalnim blagom »Union«, družba z omejeno zave«).
Zaradi smrti se izbriše poslovodja Bračič Ivan.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 15. oktobra 1930.
Firm 249/30 Rg C I 1/70.
*
701. Sedež: Wucliern.
Dan vpisa: 16. oktobra 1930.
Besedilo: Franjo Pahernik.
Obratni predmet: trgovina z lesom in elektrarna.
Vpis tvrdke v dosedanjem besedilu se izpremeni in se odslej glasi:
702. Sedež: Vuhred ob Dravi.
Besedilo: Ing. Franjo Pahernik, lesna
industrija, Vuhred ob Dravi.
Obratni predmet: Lesna industrija.
Imetnik: Ing. Franjo Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 16. oktobra 1930.
Firm 873/30 Reg A I 144/3.
*
703. Sedež: Hoče pri Mariboru.
Dan vpisa: 16. oktobra 1930.
Besedilo:	»Sana«, tvornica čokolade,
družba z o. z. v Hočah pri Mariboru.
Izbriše se poslovodja Reher Anton, vpiše pa nov poslovodja Rajt Ignac, posestnik v Mariboru, Tržaška cesta št. 8.
Prokura se je podelila Ogrizek Srečkotu, komercijalnemu ravnatelju tvrdke.
Družbena pogodba se je izpremenila z notarskim pismom z dne 23. avgusta 1930. opr. št. 4223.
Pravico namestovanja ima poslovodja kolektivno s prokuristom Ogrizek Sreč-kotom.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta kolektivno poslovodje in prokurist, slednji vselej s pristavkom označujočim prokuro.
Družbene objave se priobčujejo v Trgovskem listu v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 16. oktobra 1930.
Firm 558/30 Rg C I 61/11.
Izbrisale so se nastopne firme:
704. Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 15. oktobra 1930.
Besedilo: Nabavna centrala taninskih tovarn, družba z omejeno zavezo v Celju v likvidaciji.
Izbrisala se je zaradi razdružitve.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 15. oktobra 1930.
Firm 176/30 Rg C I 68/25. *
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
705. Sedež: Ribno.
Dan vpisa: 11. oktobra 1930.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Uibncm pri Bledu, registrirana zadruga z neomejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdi-go svojih članov, zalo:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva v obliki kredita;
3. daje svojim članom posojila;
4. oskrbuje svojim članom inkaso terjatev in druge denarne posle;
5. posreduje za svoje člane nabavo gospodarskih potrebščin.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 19. avgusta 1930.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju v zadružni pisarni z nabitjem razglasa (oznanila) in enkratnim oklicem pred cerkvijo v Ribnem, po potrebi pa lahko tudi na drug način.
Načelstvo obstoji iz petih zadružnikov. Člani načelstva so:
1. Kumerdej Valentin, posestnik, Ribno št. 14;
2. Smole Franc, posestnik, Koritno št. 16;
3. Pangerc Miha, posestnik, Bodešče št. 13;
4. Toman Franc, posestnik, Bodešče št. 23;
5. Valant Janez, posestnik, Bodešče št. 22; Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo
zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta pod tvrdko zadruge po dva člana načelstva, ali en član načelstva in en za sopodpisovanje pooblaščen uradnik.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1930.
Firm. 1777/30 — Zadr. IX 205/1.
*
706. Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 16. okt. 1930.
Besedilo: Zadružna hranilnica in posojilnica v Dolnji Lendavi, registrirana zadruga z neomejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdi-go svojih članov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu,
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva v obliki kredita,
3. daje svojim članom posojila,
4. oskrbuje svojim članom inkaso terjatev in druge denarne posle, 5. posreduje za svoje člane nabavo gospodarskih potrebščin. Zadružna pogodba: štatut z dne 28. septembra 1930.
Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo po nabitju v zadružni pisarni.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Horvat Izidor, šolski upravitelj v Hotizi, načelnik,
2. Križanič Nikolaj, pos. in les. trgovec v Kotu št. 23, podnačelnik,
8. Kiraly Josip, posestnik in gostilničar v Gor. Lakošu 111,
4. Kiraly Štefan, pos. v Dol Lakošu št. 23,
5. Kotnik Martin, posestnik v Hotizi štev. 42.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje-ta skupno po dva člana načelstva ali en član načelstva in en za sopodpisovanje pooblaščen uradnik.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 16. oktobra 1930.
(Firm 878/30 — Zadr. IV. 87/1)
Konkurzni razglasi
S 5/30—76
707*	Sklep.
Zrezadolžnec Jurjaševič Matija, trgovec v Središču.
Prisilna poravnava sklenjena pri naroku dne 31. julija 1930. pri okrajnem sodišču v Ormožu med prezadolžencem in njegovimi upniki, se potrdi v smislu § 164 kouk. zakona.
Po tej poravnavi plača prezadolženec upnikom III. razreda 25% kvoto njegovih terjatev. Porok in plačnik je Kuharič Lud dvik, trgovec v Ormožu.
Okrožno sodišče y Mariboru, odd. III., dne 24. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 9138/11.	2424	2-2
Razpis.
Direkcija dx-ž. rudnika Velenje razpisuje na dan 1 5. d e c e m b r a 19 3 0. ob 11. uri nabavo:
1 kompresorjevega agregata z električnim
pogonom za izpiliavanje ovojev električnih strojev.
Pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. oktobra 1930.
Razne objave
Poziv upnikom.
2490
Družba Gombač & Cerkvenik, agentura in komisija, družba z o. z., se je po sklepu izradnega občnega zbora z dne 13. septembra 1930. razdražila in stopila v likvidacijo.
V smislu § 91. zak. z dne 6. marca 1906. se vsi upniki pozivajo, da priglase svoje terjatve pri likvidatorju Gombač Francu v Ljubljani, Miklošičeva cesta st. 34.
Likvidator.
*
2471 3—2
‘Poziv upnikom.
Tvrdka I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine, družba z o. z. v Ljubljani, je stopila po sklepu občnega zbora z dne 27. septembra 1930. v likvidacijo in se razdraži. Radi tega se v smislu § 91. zagona z dne 6. marca 1906. drž. zale. $t. 58. pozivajo vsi upniki, da brez odloga prijavijo svoje terjatve.
I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne
potrebščin", družba z o. z. v Ljubljani,
dne 20. oktobra 1930.
*
2475-3-3
Objava.
Izgubil sem dekret za sprejem v službo fin. kontr., izdan od bivše Delegacije Ministrstva Financ v Ljubljani z dne 20. IX. 1922, štev. III./889/1 F. K. ex 1922, na ime Žerak Ivan, občina Stoprce pri Rogatcu, pristojni odd. fin. k. Ptujska Gora.
Proglašam ga za neveljavnega.
Žerak Ivan, s. r. zvaničnik fin. kontrole.
*	2504 ' Oblava.
Izgubil sem izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na deški meščanski šoli v Ljubljani na Prulah iz 1. 1927. na ime: Jez Joško, rodom iz Ljubljane, ter ga proglašam za neveljavno.
Jež Joško, s. r.
*
250:>
Otoiava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od sreskega načelstva v Ljubljan’
1.	1928. na ime: Kosmač Josip, rodom iz Cerkna (Goriška).
Proglašam jo za neveljavno.
Kosmač Josip, s. r.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MiMlek. — Urednik Jane« Debevec. — Za InseratnJ del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.