Stev. 240. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob n«*-"-* in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedei^iuu ob 8. uri zjutraj. —* Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesefoa K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1#70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu. :» V Ljubljani, sreda dne 28. avgusta 1912. Leto I. stas !r. tggangs Telefon Številka 118. • M IM NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravniStvo: ts Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništva. Nelranklrnna pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. Za oglase >e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor jo priložiti znamko, sj ••• n Telefon številka 118. m „Takozvanim“ okolu »Edinosti ‘. Trst, 26. avgusta 1912. »Edinost« od 24. t. m. je precizirala svoje stališče napram nar. soc. mladinskemu gibanju. Pravi, da je spočetka objavljala vesti, ki jih je dobivala od osnovalnega odbora takozvane nar. soc. mladinske organizacije, ali, da mladi gospodje, ki se skrivajo za to organizacijo niso bili s tem zadovoljni, češ, počeli so se zvijati, suvati, zbadati ter napadati »Edinost« v »Dnevu«. Resnici na ljubo bodi povedano, da je »Edinost« priobčila nič manj kakor dve naši objavi za sestanek, ali moj bog, najbrže bodo zopet rekli, da delamo razdor, če konštatiramo, da smo se šele potem obrnili na »Dan«, ko nain Je uredništvo »Edinosti« zavrnilo majhno notico, potoni katere sino hoteli sklicati sestanek, •i motivacijo, da ima direktivo, ne priobčiti o mladinskem gibanju niti črke več. Kam smo se lioteli torej obrniti? No, če smo potem rekli, da listu, ki ne gre našemu gibanju na roko, tudi ini ne moremo iti na roko, smo li s tem pokazali, da bo glavna ali celo edina naloga naše organizacije, organizacije, ki si šele gladi pot, ki se torej — to je naravno — ne more še izkazati s pozitivnimi uspehi, da bo naša edina naloga zabavljati proti političnemu društvu in političnemu listu »Edinosti«? Moj bog, ali vam moramo zares še priseči, da se naša nar. soc. mladinska organizacija snuje zato, da bo, enkrat osnovana, zidala ln delala, in ne zato, da bo podirala in rušila? Kar se tiče trditve »Edinosti«, da smo izključno 18- do 201etni mladeniči, ki poznamo življenje le iz knjig, dalje, da si domišljamo, da bomo mi preobrnili svet ter rešili narodno in socialno vprašanje, moramo konštatirati, da ta trditev čisto nič ne odgovarja resnici. Je med nami tudi veliko starejših In zrelih mladih mož ln tudi, kar nas 3e mlajših, nimamo drugih vratolomnih idej, kakor, da bomo, kadar bomo enkrat Imel! svojo mladinsko organizacijo, poskusili po svojih močeh izobraževati mladino ter delati v prospeh nar, in soc. napredku svojega zatiranega naroda. Kdor pravi, da je nezmisel snovati nar. soc. mladinsko organizacijo tani, kjer ni nar. soc. stranke, ne vemo, kaj bi prav za prav mislili o njem, kajti to je toliko, kakor če bi kdo rekel, da bl bil nezmisel snovati recimo kje na Kranjskem mladinsko organizacijo s člani naprednega mišljenja, če ne bl tam bilo politične na-rodno-napredne stranke. Smo prepričani narodni socialisti tudi brez nar. soc. stranke in se mislimo tudi v bodoče dekorirati s to dasiravno — kakor pravi »Edinost« — »na Slovenskem že tolikokrat in tako diskreditirano firmo«. Smo si konečno tudi v svesti, da nismo nikogar napadali, k večjemu branili sebe. Spoštujemo tudi zasluge tržaškega narodnega vodstva na polju našega splošnega napredka, da upamo celo, da Če se bomo kedaj zatekli k temu vodstvu za kak nasvet, nas ono ne bo tako nagnalo, kakor so nas nagnali v uredništvu političnega lista »Edinost«. Pripominjamo pa, da v bodoče ne bomo več odgovarjali na take lažnjive in skrpucane notice. Pripravljeni smo resno polemizirati, ne pa hujskati in zasramovati, kakor to prav dobro zna »Edinost«. Z listom, kateri zasramuje celo naslov društva, je pač vsaka polemika brez- pomembna. Stvarne debate so koristne, medtem ko »vse drugo« škoduje. Časa pa tudi nimamo preveč, da bi se bavili z neplodnostmi. Ako ne veste, kaj je to socialno vprašanje, vas vabimo že sedaj, da se udeležite naših tečajev, ki jih priredi nar. soc. mladinska organizacija to zimo. Tam se boste vsaj toliko naučili, da naslov narodno in socialno ne zasluži zasramovanja, kajti naše delo mora biti narodno in socialno, ker je naš narod narodno in socialno zasužnjen. Zato pa se bomo tudi v tem smislu izobraževali, šli bomo naprej, ne pa nazaj. »Edinost«, to smo ti imeli odgovoriti. Po-vdarjamo pa, da smo rade volje pripravljeni, stopiti s teboj v polemiko, katera pa mora biti stvarna — od tvoje strani. Ali bo to zadostovalo? Pripravljalni odbor nar. soc. mladinske organizacije v Trstu. Ugodna prilika za izlet: V nedeljo poseben vlak iz Ljubljane v Trsti Slovenska mladina se probuja. Shod mladine, ki ga je priredilo v nedeljo dopoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani društvo »Bratstvo«, je bil povoljno obiskan. Zbralo se je nad 50 mladeničev in gospodičen. Za Ljubljano je to sicer malo, a ker je vsak začetek težak, se sme reči, da je bila udeležba povoljna. Prihodnjič jih bo gotovo več in tako se bodo množile vrste zavedne slovenske narodne mladine. Shod je otvoril predsednik Trampuž s pozdravom na navzoče in je omenil na kratko pomen društva ter podal besedo poročevalcu bratu F i a 1 i, ki je v prepričevalnih in toplih besedah predaval o mladinski organizaciji. Povdarjal je važnost in nujnost ter koristi take organizacije za narod kot tak in 3e posebej za mladino. Pokazal je, kako se je češka narodno-socialna mladinska organizacija razvila iz malih začetkov v impozantno močno današnjo organizacijo. Slikal je razvoj te organizacije posebno na Dunaju, kjer je tudi govornik kot mlad vajenec sodeloval. Nemški mojstri in pomočniki so šikanirali, da celo surovo pretepali zavedne češke fante, če so zvedeli. da so zahajali na mladinsko organizacijske r’ 'e in sestanke. Pa ideja je bila silnejša kot domišljava moč nemštva, in nasilstva so bila celo bodrilo za njen razvoj. In danes — čeprav še tudi ni nemške nasilnosti konec — ima Dunaj močno in trdno češko mladinsko organizacijo, ki šteje nad 3500 članov in ki jim nudi ne le izobrazbo, temveč tudi gospodarske koristi in pravno varstvo. Govornik je kot pomočnik prepotoval del Hrvaškega, Primorsko in del Kraniskega. Biva že par let med Slovenci ter z velikim zanimanjem zasleduje naš razvoj in motri naše razmere. A te so žalostne, ker se za mladino nikdo ne briga in torej slovenski narod ne napreduje tako, kakor bi moral in kakor bi vsled svoje nadarjenosti lahko. Vzdramiti se pa mora slovenska mladina ter vzgojiti v narodnem in socialnem duhu. Mladinska or- ganizacija mora nuditi mladini ne le razvedrila in izobrazbe temveč tudi gospodarske koristi in pravno varstvo. — Na to je govornik ob-jjrifO razpravljal o tem. — Govor je bil vseskozi izboren, popolnoma na strokovni podlagi in se politike niti dotaknil ni. Za svoja izvrstna izvajanja je žel govornik od poslušalcev burno ploskanje v znak pritrjevanja in soglasja. Res treba je tudi nam Slovencem krepke mladinske organizacije, treba tembolj, ker smo majhen narod in moramo vzgojiti svojo mladino, da bo narodno zavedna, strokovno izobražena in samozavestna, da bo zaupala v svojo lastno moč ter tako lahko tekmovala z našimi narodnimi sovragi. Trdne zavedne može in žene hoče narodno-socialna mladinska organizacija vzgojiti, da bodo v vsakem oziru v življenju trdni kot skale na svojem mestu. Končno je že omenil predsednik Izlet 1. septembra v Trst. Takrat praznuje N. D. O. petletnico in dolžnost zavedne slovenske mladine je, da pohiti ta dan v Trst, da se nasrka ob vrstah izkušenih bojevnikov za narodne in socialne pravice slovenskega delavca navdušenja za enako borbo. Kar so oni danes, hočemo postati tudi ml! Slavja N. D. O. se veselimo tudi mi, in vsak naj torej pohiti ta dan v Trst ter naj še agitira med znanci in znankami za obilno udeležbo. To bo dan slavja slovenkega delavstva, in da bo udeležba velika, veličastna, poskrbimo tudi mi zavedna slovenska mladina. Agitirajmo torej za obilno udeležbo, to naj bo torej naša naloga za ta teden. Opozarja potem na poseben vlak, ki ga priredi društvo »Bratstvo« 1 septembra iz Ljubljane v Trst in ki omogoči vsakomur, da se za nizko ceno lahko udeleži velikega in pomembnega slavja v Trstu. — Tudi za zabavo izletnikov je preskrbljeno, ker se priredi zanje zabavna vožnja po morju. Morje, morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko! Katerega Slovenca, katero Slovenko ne vleče srce s tajno silo k sebi! Tudi nas vleče srce k morju, da mu zakličemo: »Ne bo dolgo, ko bodeš zopet slovansko, kajti v Trstu vstaja zaveden slovenski delavec, ki ima za seboj tisoče In sto-tlsoče bratov In sester, ki so ž njimi ene misli ln enega srca.« — Dne 1. septembra torej vsi v Trst, da si bratski podamo roke za narodne in socialne pravice našega naroda, katerega devet desetin tvorijo ravno takozvani nižji sloji: delavstvo, mali posestniki, inalotrgovci in maloobrtniki, ki si morajo vsi podati bratski roke za našo narodno borbo, ki je obenem borba za zboljšanje socialnih razmer baš omenjenih trpinov. Po eno in pol urnem zborovanju zaključi predsednik zborovanje s pozivom, da bi se na prihodnjem shodu sešli v večjem številu, naj torej vsak agitira med mladino za to. — Po zborovanju je še pristopilo k društvu 14 fantov in 2 gospodični. Počasi sicer, a Število Članov vendarle raste. Želimo, da bi društvo »Bratstvo« pogumno korakalo naprej po začrtani poti, ker je na najlepši poti, da postane središče ljubljanske narodne mladine in tako središče sploh slovenske mladine. POLITIŠKA KRONIKA. 0 Srbsko-turški konflikt. Vedno bolj se kaže, da je turška vlada popolnoma brez vsakih moči, ker niti od daleč ne more preprečiti napadov na kristjanske prebivalce. Strašno klanje v Kočanih, kjer je bilo zavratno umorjenih par sto Bolgarov, še sedaj ni pozabljeno in že prihajajo nova poročila o klanju Srbov v Sjenici in : ---------------------------- 3elcm polju. Turki so popolnoma brez vsakega povoda napadli imenovani dve občini in pobili zelo mnogo srbskih žensk in otrok, med njimi tudi župana Popoviča. Poročila o strašnem masakru so v Srbiji napravila velik vtis. Posebno narod je skrajno razburjen in zahteva od vlade energičnih korakov pri Porti, da se preprečijo eventualni nadaljni napadi na Srbe v Stari Srbiji. V Belgradu jc vse pokoncu. Vse-učiliŠki dijaki so takoj, ko so zaznali o masakru v Sjenici in Belem polju, priredili po vseli glavnih ulicah velikanske demonstracije proti Turčiji, katerih se je udeležilo tudi na tisoče meščanov. Govorniki so povdarjali, da je v tem critiČnem času neobhodno potrebno, da stoji na čelu srbske države močna in energična vlada, ki bo znala braniti in zastopati interese vseh Srbov, ki so turški podaniki. Demonstranti so obstali pred belgrajsko oficirsko kazino, kjer je bilo zbranih zelo mnogo oficirjev, katere so viharno pozdravili in obenem demonstrirali za armado. Demonstracije so sc končale brez vsakih izgredov in so imele le namen pozvati vlado, naj bo previdna in energična. Nadomestna državnozborska volitev .v Novem Jičlnu. Za nadomestno državnozborsko volitev v Novem Jičinu o umrlem poslancu Ulrichu so sklenili najprej Nemci postaviti skupnega kompromisnega kandidata dr. Bodirskega, da tako preprečijo eventualno izvolitev socialnega demokrata. 2e takoj v začetku se je pokazalo, da vsi volilci ne bodo zadovoljni s kandidaturo dr. Bodirskega. To se je tudi zgodilo. Razne nemške stranke so si skočile v lase in postavile sedaj svoje kandidate. Tako kandidirajo sedaj liberalci župana Ku-novskega, radikalci dr. Bodirskega, delavska stranka tiskarja Buršovskega, krščanski socialisti pa še postavijo svojega kandidata. Socialni demokrat se bo torej boril proti štirim nemškim kandidatom. s Turški kabinet — popoln. Po dolgih in težkih pogajanjih se je velikemu vezirju Ahmed Muktar-paši vendar posrečilo spopolniti svoj kabinet, v katerem so bili trije resorti nezasedeni. Novim justičnim ministrom je sedaj ime novan senator Halim-bej, notranjim ministrom Daniš-bej, poštnim ministrom Aristid-paša bivši minister v kabinetu Said-paše. Kabinet je torej sedaj popoln. Razdeljen je v dve skupini in sicer v pristaše Kiamil-paše in pristaše Muktar-paše. Obe skupine imata po pet pristašev. Na strani Kiamil-paše stoje minister za nauk in bogočastje, zunanji minister, finančni minister in trgovinski minister. Grof Stiirgkh. Zdravstveno stanje avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se je obrnilo že toliko na bolje, na prevzame začetkom meseca septembra grof Stiirgkh zopet svoje uradne posle. Nato se bo kmalu vršila seja ministrskega sveta, na kateri se bo definitivno določil program za jesensko zasedanje poslanske zbornice. Pogreb japonskega cesarja. Pogreb umrlega japonskega sesarja Mutsuhita se vrši dne 10. septembra. DOPISI. Kamnik pri Preserju: Dne 1. septembra pri-rede bratska društva iz Cerknice, Logatca, Vrhnike, Borovnice, Ljubljane, Notranjih goric in Iga izlet v Kamnik, pri kateri priliki tudi mi ustanovimo »Sokola«. To bo nekaj izvanred-nega za naš Kamnik. Ob treh popoldne priko- LISTEK. 'CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) On pa se je obrnil zopet k zemljevidu. »Zdaj vama pokažem vajino pot. Do Bazo-chesa jahata skupaj. Nato se ločita. Eden jezdi preko Oulchyja in Neillyja proti Parizu, drugi pa preko Braina, Soissonsa in Senlisa. Ali irrate kaj pripomniti, brigadir Gčrard?« Čeprav sem hrapav bojevnik, vendar spi v meni obilica besed in misli; in bil sem ravno .v najlepšem teku, dajaje duška svojim žarkim čuvstvom za Francijo, ko me naenkrat zopet prekine: »Pa vi, monsieur Charpentier?« »Sire, ali nama je prosto, izbrati si drugačno Pot, ako bi se izkazalo, da je predpisana opasna?« »Vojak ne izbira, on uboga!« S temi besedami se je poslovil in se obrnil k’ Berthierju. Kaj mu je rekel, sicer nisem razumel, a slišal sem dobro, da sta se smejala obadva. Midva sva se seveda odpravila nemudoma na pot; v zvoniku stolnice je bilo polu-dne, ko sva obrnila Rheimsu hrbet. Jaz sem jahal serko Violletto, ki mi jo je zavidal marsikdo ker le bila najjadrnejši bežeč v vseh šestili brigadah lahke kavalerije. Charpentier-Jevo kljuse paje bilo tiste vrste, ki so je vajeni pri grenadirjih ln kiraslrjih; mislite si vrhu-tega dedca samega z njegovo okorno postavo, £a imate sliko pogleda, ki sta ga nudila Jezdec i konj. Vseeno Je sukgl domišljali nore« za- ljubljene poglede po oknih, kjer so mahala dekleta z ruticami, ter si vihal ostudne, rdeče brke, kakor da je ta pozornost namenjena njemu! Ko sva imela mesto za sabo, naju je vedla pot skozi francosko taborišče in nato po vče-rajšnjem bojišču, kjer je spalo toliko naših hrabrih vojakov in tudi Rusov smrtno spanje. In vendar je nudil tabor še žalostnejši pogled. Naša vojska se je krčila očividno. Garda je bila še nekako v najboljšem stanju, četudi je sestojala večinoma iz novodošlih. 'Judi artiljeriji in težki konjenici ni bilo česa prigovarjati, razen pač, da so se mi zdele njene vrste tako hudo zredčene. Toda infanterija! lj ljudje so se mi zdeli kakor šolarji s svojimi učitelji, in rezerv ni bilo nobenih! Da, misel za 80.000 Prusov na severu in 150.000 Rusov in Avstrijcev na jugu je morala pač zresniti najhrabrejšega moža: priznam vam samo to, prijatelji dragi, da so mi tekle solze po licih. Edina misel, da je cesar še pri nas, on, ki mi je še davi položil roko na ramo in mi obljubil veliko častno medaljo, jih je posušila. Nato sem začel peti in izpodbadati Violeto, tako da me je moral Charpentier prositi, naj se vendar usmilim njegovega debelega, sopihajočega in hropečega velbloda. In če sem pogledal razmočeno pot, ki so jo bila razorala kolesa kanonov s čevelj globokimi kolovozi, sem moral res priznati, da ima prav in da to ni primeren kraj za. galopiranje. Charpentier mi ni bil nikoli simpatičen, in tudi njegovo sedanje vedenje mi ni moglo dati boljšega mnenja o njegovi osebi. Ta mračni človek je sedel molče na svojem kljusetu, grbančil čelo In povešal glavo zamišljeno na prsi. Večkrat sem Ka vprašal, kaj mu gre tako po glavi, a vedno mi je odgovarjal, da premišlja o najinem poslanstvu. To me je presenetilo. Res da že prej nisem cenil njegovih duševnih zmožnosti preveč visoko, a vendar se mi ie zdelo popolnoma neverjetno, kako more živ človek pod solncem sploh poizkusiti razlaganje tako jasnega povelja. Nazadnje sva dospela v Bazoches, kjer se nama je bilo ločiti. Ob slovesu me je pogledal s čudno vprašujočimi očmi. > Kakšno je vaše mnenje, tovariš Gerard?« >-0 čem?« »O najini nalogi.« »No, rekel bi, da je jasna dovolj!« »Mislite? Kakšen povod pa ima cesar, da bi nama razodel svoje načrte?« »On ve ceniti najine zmožnosti.« Njegov čudni nasmeh me je dražil. -Kaj pa namer jate storiti, ako najdete vasi zasedene od Prusov!« »To. kar je ukazano!« »Stane vas lahko življenje!« Nasmejal se je tako žaljivo, da sem segel po sablji. Toda preden sem mu mogel razložiti svoje mnenje o njegovi neumnosti in neotesanosti. je obrnil konja in odtopotal okorno po cesti. Zrl sem za njim, dokler ni izginila njegova kučma za bližnjim gričm, in jahal nato dalje, čudeč se še zmerom njegovemu vedenju. Od časa do časa mi je posegla roka v prsni žep uniforme ter potegnila s ponosno radostjo po šumečem papirju. Ali, ta dragocena listina se je imela izpremeniti kmalu v lepo medaljico, ki sem si je želel že toliko časa! Kaj poreče takrat moja mati! Tik pred Soissonsom sem ustavil, da nakrmim Violetto v obcestni krčmi. Poslopje je Skoraj izginjalo med starimi hrasti, kjer je gnezdilo toliko vran, da si komaj slišal svoje lastne besede. Krčmar mi je po^fel, da .se je moral Marmont pred dvemi dnevi uriiekniti in d? so Prusi že prekoračili reko Aisne. In res sem zapazil kmalu nato v polumraku dve njihovi prednji straži vrhu griča na desnici, in ko je napočila noč. so zaplameneli proti severu njih stražni ognji. Vest, da je Bliicher že dva dni v tein kraju, mi je bila kajpada povod, predložiti si vprašanje, ali je bilo cesarju res neznano, da so kraji, po katerih naju pošilja, zasedeni po sovražniku. Toda zopet sem razločno zaslišal glas: »Vojak ne izbira, vojak uboga! «^ in sem pustil vse pomisleke ter sklenil, držati se prepisane poti, dokler more gibati Violetta le še eno kopito in jaz le eden prst ob njenih vajetih. Med Sermoiso in Soissonsom. tam, kjer se vije pot med jelovimi gozdi in se dviga in pada neprestano, sem pazil kakor ris; sabljo in pištolo sem imel venomer pri roki in sem jahal naglo le po takih krajih, koder je ležala pot odprta pred mano, ovinke pa sem jemal skrajno previdno in počasi, kakor smo se bili naučili na Španjolskem. Blizu pristave, ki stoji nedaleč od podobe matere božje na desni strani poti, me je poklicala ženska, ki je delala na polju. »Prusi so v Soissonsu!« je zakričala. »Majhna četa jih je dospela že popoldne, nocoj pa jih pričakujejo še mnogo več!« Še preden le bila pri kraju s svojim obvestilom, sem potisnil Vio-letti ostroge v bok; pet minut nato sem bil v Soissonsu. V glavni ulici so stali trije ulanci, privezali so bili konje in so kramljali, pušeči pipe, ki so bile gotovo tako dolge kakor moja sablja. Cisto razločno sem jih videl stati med vrati, skozi katera je padala iz veže luč svetiljke; oni pa so mogli zapaziti k večjemu Violeftin bok in plašč, ki je yihral z mote r-,y\ rakajo iz postajališča Preserje v vas k »Er-javčku«, od koder napravijo pohod v Preserje. Od tod nazaj k »Erjavčku«, kjer bo nastopilo okrog trideset telovadcev. Nato sledi prosta zabava in ustanovni občni zbor. O celi stvari bomo še poročali po izidu prireditve. Na zdar! Domače občinske volitve. Soda pri Zusmu: Tu smo imeli 24. t. m. občinske volitve. Dasi pri nas ni razvito izrazito strankarstvo, vendar lahko rečemo, da je občina v naprednih rokah. Izvoljeni so možje, katere smo si želeli. Neki zagrizeni klerikalec in par nemškutarjev se zelo jeze nad tem. Klerikalec bi bil rad prišel v odbor, pa se mu ni posrečilo. Nemškutarji in klerikalci nas Žusemčanov ne bodo komandirali. — Napredni volilec. Veselica v Framu. Veselica, ki jo je priredila tukajšnja Ciril-Metodova podružnica dne 18. t. m., je uspela prav dobro. Cisti dobiček prireditve je prav zadovoljiv. Podružnični odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se tem po-tam prav iskreno zahvali vsem faktorjem, ki so z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do narodne stvari omogočili tak lep gmoten in moralen vspeli. V prvi vrsti gre topla zalivala mariborskemu Sokolu, ki je tokrat prvič prihitel v Fram, upamo tudi, da ne zadnjikrat. Izborna je bila telovadba; proste vaje so bile vzorne in naporne. Solnce je močno pripekalo, a telovadcev Sokolov ne straši nič, tudi ne tak telovadni prostor, kakoršen je moral žalibog tukaj zadostovati. Pri telovadbi na orodju pa nisi vedel, koga bi gledal in občudoval, komu ploskal, ali telovadcu na kozi ali na bradlji ali na drogu: vse se je nudilo hkrati. Slišal si pri-proste ženice, ki še take telovadbe seve svoje žive dni niso videle, kako so pri vratolomnih vajah sočustveno vzklikale: siromaki, siro- maki! Mislile s« vsekakor, da se kaj takega ne more vršiti brez škode za sicer čila, zdrava in krepka sokolska telesa. Posebno srčno zahvalo izreka odbor dikama mariborskega Sokola, velecenjenima gospodoma dr. Rosini in dr. Pivku, ki sta se, seveda v sokolskem kroju, rade volje potrudila semkaj v Fram. Upamo, da navduševalne, kremenite besede g. dr. Rosine, ki jih je govoril ob prihodu Sokolov in po 'dokončani gledališki igri, niso zgrešile svojega cilja, ampak da so globoko in -prepričevalno učinkovale na poslušalce. Zasejalo se je s tem sokolskim nastopom morda seme, iz katerega še vzklije za narod kaj dobrega, živeli mariborski Sokoli! Na zdar! — Nadalje se zahvaljuje odbor vsem cenjenim narodnim gospem in gospicam, ki so tako skrbljivo sodelovale pri veselici, ali že da so napekle in prinesle »domu na oltar« izvrstne pohorske gibanice, ali da so pripravile druzega dobrega peciva in ga razpečavale, ali da so prodajale narodne znake, dehteče rožice in drugo. Pri tem naj bo pohvalno omenjeno, da so se veselice v prav obilnem številu udeležili naši vrli Planičani, ki pač ne zamudijo nikdar in nobene narodne prireditve. Kar se tiče pripravljanja pristnih pohorskih gibanic, naj bo tu pribito, da so se v tem oziru posebno odlikovale rodoljubne Planičanke. Bog živi Planičane’ — Iskreno se zahvaljuje odbor vsem igralcem in igralkam. Izvrstno se je vprizorila igra »Trije ptički«. Vzbudila je v občinstvu mnogo smeha in veselja. Zares se je igralo tako dovršeno, da si bil v zadregi, kateremu »ptičku« naj bi se bolj smejal. Nadejamo se, da vidimo te izvrstne igralce še večkrat na odru. — Končno pa še topla zahvala pevskemu zboru, ki je zapel nekaj prav lepih pesmic in s tem pripomogel, da je imela vsa prireditev ►vesel obraz in hvala še vsem ostalim, ki so na ta ali oni način koristili veselici. — Pozabiti se tudi ne sme rodoljubne gostilničarke g. M. Turnerjeve. Dala je podružnici za prireditev veselice vse gostilniške prostore na razpolago in postregla je gostom z dobro pijačo in dobrimi jedili. Hvala ji! DNEVNI PREGLED. Najbolje informiranj dnevnik ali strašna blamaža »Slovenca«. »Slovenec« se silno rad baha, da Je najbolje informirani slovenski dnevnik, zlasti pa da ima najboljše informacije o [domačih dogodkih. Tako je včeraj to odlično Škofovo glasilo prineslo tudi sledečo informativno senzačno vest, zakaj minister dr. Trnka ni prišel inšpidrat v Idrijo: »Glede na notico ,y .Idrijskih novicah’, priobčenih 24. t. m. v našem listu, zakaj ni gospod minister za javna notek kesneje sem šinil skozi celo trumo njihovih fovarišeyk ki so planili izpod nekega .vhoda. Moj konj je vrgel enega izmed njih na tla. 'drugega sem hotel suniti s sabljo, a ga nisem zadel. Pif, paf, sta počili za mano dve pištoli, a jaz sem zletel že okrog bližnjega yogala. preden je dohitelo žvižganje krogel moje uho. Da, Violetta in jaz sva bila veliko-lepna! Divjala je dalje kakor preganjana gazela. in kopita so se ji komaj dotikala tal. Jaz sem stal v stremenih in vihtel sabljo. Zdajci se iztegne roka, da bi mi segla v vajeti, a jaz |o odbijem z enim mahom od života -- in glasno je zatulil mož za mano. Dva jezdeca sta mi zastavila pot. posekal sem pivega, drugemu sem ušel. Še minuto, pa je ležalo mesto za mano; dirjal sem po ši roki, beli cesti, obsajeni s trepetlikami. nekaj časa sem slišal za sabo peketanje konjskih kopit, toda njih glas je pojemal čimdalje bolj, in nazadnje ga nisem mogel več razločiti od utripania svojega lastnega srca. Takrat Sem ustavil, da prisluhnem, toda nič se ni ge-nilo; nehali so me bili zasledovati. Prvo, kar sem storil zdaj, je bilo. da sem razjahal m odvedel vrlo kobilico v gozdiček, po katerem je tekel majhen potok. Tam sem Jo napojil in ji dal dva koščka sladkorja, namočenega v konjak, ki sem ga imel v poljski steklenici. Uboga žival je bila seveda vsa upehana od ostre ježe. toda pol ure počitka jo je pokrepčalo čudovito, in dejal sem sam pri sebi, !da gotovo ne bo krivda mojega konja, ako ne Hospeni srečno y. Pariz. ^ (Dalje.) dela dr. Trnka prišel v Idrijo inšpicirat, moramo pripomniti, da minister dr. Trnka ni službeno na Kranjskem, temveč uživa na Bledu svoj dopust, česar se vsi veselimo, ker mu želimo mir in razvedrilo.« Tako najbolje informirani slovenski dnevnik, ki ima v Idriji celo svojega stalnega poročevalca v osebi kateheta Oswalda. Ne vemo, ali so bili res vsi idrijski klerikalci v ponedeljek slepi, da niso videli ministra dr. Trnko, ki se je mudil v mestu do 5. ure popoldne. Cela vrsta deputacij je bila pri ministru; med njimi tudi deputacija- občinskega sveta, a »Slovenec« ne ve o tem ničesar. Seveda, če dobiva list vse informacije iz škofijskega ordinarijata, je to pač zelo težko! Minister dr. Trnka v Idriji. V ponedeljek dopoldne se je s svojim avtomobilom pripeljal z Bleda v Idrijo minister za javna dela, doktor Otokar Trnka, da si ogleda starodavno naše rudniško mesto, katerega uprava je podrejena njegovemu resortu. Vse mesto je bilo v zastavah z večinoma v narodnih. Takoj ob prihodu je odšel minister na Zemljo, kjer se je po zajtrku podal v rudnik. Potem si je ogledal druge naprave rudnika, ob 1. popoldne pa je v grajski dvorani sprejel rudniško uradništvo. Takoj nato je bila sprejeta deputacija mestnega zastopa ter delavskega krajnega odbora in prometnih delavcev, katere deputacije je vodil deželni poslanec Gangl. Ta je razložil ministru želje in zahteve mesta in delavstva v slovenskem jeziku, nakar je dr. Trnka odgovarjal v češčini, da hoče vso svojo pažnjo posvetiti mestu Idriji, katere napredek mu je posebno pri srcu, hoče pa tudi delavskim opravičenim težnjam posvetiti vso pozornost. — Po obedu si je ogledal minister še žgalnico ter se potem ob 5. uri odpeljal z avtomobilom zopet nazaj na Bled. Vsak dan bolje občuti ljudstvo pogubno delo duhovščine. Po deželi je ljudstvo že občutilo pogubno delo duhovščine, ki je povzročila že toliko gospodarskih polomov, katerih zapuščino je moralo ljudstvo prevzeti samo in plačevati dolgove. Tako propadajo vse proti-narodne kulturne organizacije na deželi, ki so jih klerikalci ustanovili zgolj iz strankarskih ozirov. Pri Sv. Ivanu v Trstu smo imeli lep tak primer. Tamošnji petelinji kaplan je ustanovil vsemogoče organizacije, da bi z njimi sejal med Svetoivance klerikalizem. Pa kmalu je spoznal, da klerikalizem v Trstu ne bode imel nikdar tal. V kratki dobi enega leta so propadla vsa njegova podjetja in revne tercijalke so morale potem plačevati dolgove. Drugi slučaj je bil v Velenju na Štajerskem. Tam ni imel kaplan niti četrtino denarja zbranega za »Ljudski dom«. Vendar je zidal hišo, v kateri bi se prirejale tudi predstave. Ni bilo še eno leto po tem, in kaplan jo je lepo popihal, ubogi slovenski kmetje, ki so mu verjeli, so morali pa za njim plačevati dolgove. Zadnji polom »Ljudskega odra« v Ljubljani je pa blamaža za vso klerikalno stranko. Gotovo je, da je sedaj za klerikalce ves »Ljudski dom« brez pomena in ga k večjemu lahko porabijo še za kako skladišče, Zagrizenost nemškega uradnika. Pri davčnem uradu v Ljutomeru službuje mož, ki čuje na tevtonsko ime Urschitz; o brezznačajnost' tega Nemca govori dejstvo, da se je v družbi sebi enakih celc bahal, češ: Moj oče se je še pisal s kljukicami. Njega si je izbral cenjeni naš Župan, notar Thurn, da iztrga Slovencem še :retji razred v občinskem zastopu. Poveril mu e izpisavanje volilcev in gotovo tudi sestav-janje volilnega imenika, kajti zatrjuje se, da jo IX) njegovih besedah vsaka reklamacija od strani Slovencev brezuspešna. Ta mož, duhteča cvetka gnilega posilinemštva, je državni uradnik; vprašamo pristojno oblast, ali se njegovo početje strinja z intencijami državnega zakona. Slovenske merodajne kroge pa opozarjamo na to, da jih čas ne prehiti. Opomnimo še, da pošilja g. Thurn temu »volilnemu geometru« jerebice in boteljke, da bi mu pri tem delu duh ne opešal, zakaj gospod že vedo, česar mu v prvi vrsti treba. Proti nemškutarjenju naše mladine. Up in nada vsakega naroda je mladina; od te je odvisna usoda naroda. Pokvarjena, popačena, omehkužena in mlačna mladina pa je grobokop svojemu narodu. Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravi stari pregovor. In gotovo je, da so popačene duše naše mladine krivi v prvi vrsti starši, kriva slaba in žalostna vzgoja. Žalibog, da o našem lepem posavskem trgu Rajhen-burgu veljajo v polni meri te besede. In čemu pri naši mladini ta ostudna narodna mlačnost, čemu nikake ljubezni, nikakega spoštovanja do milega nam materinega jezika — do lepe naše domovine!? Je li to vsa naša narodnost, da vpijemo po raznih narodnih veselicah, v gostilni pri polni čašici rujnega vinca svoj glasni živio, povsod drugod pa nemčurimo, in se nam zdi celo nekaj poniževalnega, občevati med sabo v svojem materinem jeziku!? Ali ni ni žalostno, ako hoče n. pr. naša »boljša« mladina, to seveda predvsem nežni spol, imponi rati svojemu okolišu s spakedrano nemščino, ali recimo v cerkvi z nemškimi molitveniki! Pa dejstvo je to, žal! — Da pa je naša mladina tako narodnomlačna in omehkužena, da se sramuje govoriti v svojem materinem jeziku, da je še’vedno v trdnem prepričanju, da dela Slovenca inteligentnega spakedrana in popačena nemščina, a ne morda čista slovenščina, temu so pač v prvi vrsti krivi naši očetje, krive naše matere, ki so nam dajale tak zgled. Radi-tega pa bomo nastopili ostro proti vsem onim, ki so prišli svoje dni z lačnimi in sestradanimi trebuhi k nam, so se nam dobrikali in prilizovali, da so se na ta način izredili. Sedaj, ko se je že ta ali oni navlekel in nasesal naše krvi, je postal mnogi prevzeten. Stopimo v gostilno, pojdimo v prodajalno — razen male izjeme — vlada in gospoduje tod blažena nemščina. In čemu to!? Ali se ne pravi tako prezirati in zaničevati jezik svojih odjemalcev!? Sedaj pač vemo, da mnogi ni imel ljubezni do nas in našega jezika, ko se je nam dobrikal, ampak prilizoval se je, ker je ljubil in ljubi še vedno naše novce. S hinavščino torej proč! Pokažite nam Jasno lice, odgrnite svoj plašč in ae bodite ka- tor ona jabolka ob Sodoini-Gomori! — Ti pa mladina, ko slišiš svoje vzgojitelje govoriti v nemščini, ne ravnaj se po teh, ampak karaj jih. In če nočejo naši stari, da bi zagospodovala po naših gostilnah in prodajalnah slovenska govorica, če je njim neljubo občevati doma v materinem jeziku, skrbimo mi, da se umakne nemščina slovenščini, da bodo ljubili naši očetje in bodo spoštovale naše matere mili nam slovenski jezik. Cvetlični dnevi bi se za Ljubljano pred vsem izplačali v slovenskih mestih. Do zdaj pa so nam došle prijave le iz trgov in večjih vasij. Edino izjemo dela gorenjska napredna metropola Kranj, ki je sklenil, 8. septembra napraviti svoj cvetlični dan. V ta namen vodijo vse priprave združena narodna društva: t. j. moška in ženska podružnica C. M. Družbe in telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom. Želeč zavednim Kranjcem najboljšega uspeha, poživljamo vsa slovenska mesta in trge in sploh vse zavedne kraje še enkrat, naj tekmujejo v prirejanju »cvetličnih dni«, katerih namen je, podpreti C. M. Družbo, pomagati ubožnemu dijaštvu in preskrbeti nekaj dohodkov »Slovenski sokolski zvezi«, da okrepi našo sokolsko organizacijo, ki bo prihodnje leto slavila svoj 501etni jubilej z velikim vseslovenskim sokolskim zletom v Ljubljani. Naj bodo cvetlični dnevi 1. in 8. septembra po vseh krajih lep uvod ljubljanskega cvetličnega dne, ki se priredi 14. in 15. septembra. Velika ljudska veselica v Mokronogu. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, Bralno društvo in mokronoški Sokol prirede 1. septembra, v nedeljo, skupno veliko ljudsko veselico na sodnijskem dvorišču v Mokronogu. Spored: Godba, srečolov, petje, streljanje, komični prizori — panoptikum. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 30 vinarjev. Ravnokar je ustanovilo akademično feri-jalno društvo »Prosveta« svojo 50. ljudsko knjižnico v Borovljah. Knjižnica šteje okoli 250 izbranih knjig in bo pod upraviteljstvom ondot-nega delavnega »Sokola« rodila gotovo lepe uspehe. V septembru pa ustanovi »Prosveta« novo knjižnico v št. Vidu pri Ptuju, v kraju, kjer je vladalo še pred kratkim pogubno štajerci-janstvo. V zadnjem času so se pa razmere zdatno zboljšale in rodoljubi v tej občini so priredili prvo narodno veselico, ki je imela krasen uspeh, kljub konkurenčni prireditvi do tedaj tam še vsemogočnih nemškutarjev. Okrepiti veselo narodno gibanje v ogroženem Št. Vidu pri Ptuju je namen nove knjižnice. Svoj namen pa more izpolnjevati knjižnica le, če je obsežna in dobra. Zato se obračamo do vseh prijateljev ljudskega naobraževalnega in narodno obrambnega dela s prošnjo, da nam pomagajo in nam darujejo prikladne knjige ali pa, da nas podpro denarno. — Odbor akad. ler. društva »Prosveta« v Ljubljani. Licitacija oprave in pohištva grajščine Dol (Thal), ki je znana iz žalostnega poloma »Glavne posojilnice« se je vršila te dni. V grajščini se nahaja staro orožje, slike, pohištvo itd. Večino predmetov je izlicitiral lastnik grajščine Pugelj. S tem so bili drugi nezadovoljni in nastal je tak nemir, da je moral komisar pozvati žandarme-rijo na pomoč, da je napravila mir. Pri tem se je zgodila prav zanimiva dogodba. Lastnik gospod Pugelj je izlicitiral neki oklep za 38 K. Navzoči so protestirali, češ da je nekdo obljubil 39 K. Dražba se je vršila še enkrat in res je nekdo izlicitiral oklep za 39 K. Ko pa ga je vzel v roko, je videl, da je iz — trdega pa pirja. — Nekatere starejše slike so dosegle ceno več sto kron. — Včeraj je bila dražba jelenov, ki jih je mnogo v gozdih. Prišlo je mnogo kupcev od vseh strani. Pozor pred špijoni. Iz Novega mesta se nam poroča: Po tukajšnjih kavarnah in go- stilnah je že od nekdaj taka navada, da gostje ne pazijo posebno veliko na to, kaj govore in kake poslušalce imajo okrog sebe. Pri navadno »Židani« volji se tudi marsikaj govori, kar ni za vsako uho. Pa ker se vobče misli, da v Novem mestu ni vladnih špijonov, se tudi državni uradniki doslej niso mnogo brigali za svojo okolico. V zadnjem času pa se je v eni kavarni pripe tilo, da so vsled neke ponočne debate, ki je potem zašla v neki urad, postali pozorni na nekega domačina, ki je tudi v državni službi in rad sam zase obiskuje dotični lokal. Ko so tega moža kakor pravimo, malo nategnili, je v svoji preveliki gorečnosti skočil v nastavljeno mu zanjko, ter se sam izdal, rekoč: Ja, ich bin ein bezahlter Regierungs-Geheimpolizist.« Za enkrat naj to zadostuje, da je tudi v Novem mestu posebno državnemu uradniku treba biti previden pred vladnimi špijoni. Morgen meine Herren, wieder um 9 Uhr. S temi .besedami se je novi predsednik novo meškega okrožnega sodišča ob koncu prve po rotne razprave poslovil od gg. porotnikov. Občinstvo je ta v novomeški dvorani nenavaden poziv osupnil. Nekateri vročekrvni so na našega poročevalca celo apelirali, naj se to nemško vabilo najstrožje kritizira. Pa za to pot še ne bo nič s »najstrožjo kritiko«. Uvaževati je treba namreč dvoje: prvič, da je novi gospod predsednik prišel semkaj iz Celja, kjer je tako vabilo najbrže kar vdomačeno. Gospod je pač pozabil, da je med tem časom, prestavljen v čisto slovensko mesto in da je imel pred seboj same Slovenke porotnike. Ce človek ves ljubi dan do noči vodi takp^preiskavo, v kateri na stopi 24 prič, se prav lahko spozabi ali se po slovi nemški ali slovenski. Sicer pa je moral vsakdo opaziti, da se je predsednik skozi celo obravnavo skrbno izogibal žaliti slovenski čut pri razpravi interesiranih, ter da je v več sluča jih celo sam želel, da se razprava vrši enotno torej v slovenskem jeziku. Tako n. pr. je bilo pri zaprisegi porotnikov in priče ciganke Reick hard. Iz teh razlogov se torej to pot omejimo le na registriranje dogodka. Nesreča pri vojaških vajah. (12 vojakov utonilo.) Časopisi so te dni poročali o veliki nesreči pri vojaških vajah v Galiciji. Pri Goršici je namreč neki poročnik hotel s svojo patroljo, ki je štela 12 huzarjev. preplavati reko Sano Bilo je okoli polnoči in popolnoma temno. Pa-trolja je hotela priti na drugo stran reke; pri tem pa je zašla v globoko strugo in močni tokovi so odnesli jezdece s seboj. Vojaki so se začeli s konji vred potapljati. Edini oficir, ki je bil bolj lahko oborožen je srečno preplaval reko. Vojaki so od Požuna. Na drugi strani se poroča, da je bil poročnik sam kriv nesreče. Imel je namreč blizu most in namesto čez most je hotel priti na drugo stran preko reke. V temi ni' mogel spoznati, da ie reka na tem mestu globoka in je zašel v tokove. Uradna poročila dc-mentirajo ta dogodek. Boj z roparji. Iz Varšave javljajo, da so vdrli preteklo nedeljo v neko tamošnjo gostilno banditi in oropali goste. Dva gosta, ki sta se branila, so ustrelili. Stražarji, ki so prihiteli gostom na pomoč so začeli na roparje streljati, nakar se je vnela prava bitka med roparji in stražarji. En stražar in 5 drugih ljudi je padlo ubitih. Enega roparja so vjeli, drugi so zbežali. Ljubavna drama. V budjeviški pivovarni na Češkem uslužbeni 27 letni Jože Peška je imel ljubavno razmerje z neko tovarniško uslužbenko. Medtem je pa deklica zvedela, da je peška oženjen in je hotela razmerje pretrgati. On jo je izvabil zadnje dni še enkrat na ples in jo je vračajoč se od zabave ustrelil s samokresom. Nato je pomeril vase in so oba težko ranjena prepeljali v bolnico. Gledališče pogorelo. V Berolinu je izbruhnil v nedeljo opoldne požar v zapadnem gledališču, ki je po poldrugournem trajajanju po-zornico popolnoma uničil. Ravnatelj Monti in lastnik gledališča sta prejela zadnje dni več pre-tjl-nih pisem, da morata na določeno mesto prinesti večje zneske denarja, ker drugače bodo grozilci gledališče zažgali. Gledališče bo moralo biti najmanj 3 mesece zaprto. Ponesrečbe zrakoplovcev. Na nedeljskem Poletu je padel s svojim zrakoplovom v Budimpešti zrakoplovec Tatacs. Mož se je nevarno poškodoval, a stroj je popolnoma razbit. Istega dne je ponesrečil v Nagybanya na Ogrskem: zrakoplovec Prodan. Padel je s strojem 30 m visoko, si zlomil obe nogi in se poškodoval na glavi. Tudi njegov stroj se je razsul in potrl. Umor dečka radi 20 vinarjev. Pri nekem dunajskem peku je služil 151etni sin vojaškega sluge Rusalem. Dečko je napravil svojemu mojstru več nerednosti, nakar je boječ zaslužene kazni 12 svečana t. 1. svojemu mojstru ušel in izginil ne ve se kam. Starši so razpisali nagrado za tistega, ki bi jim otroka pripeljal nazaj. 23. svečana se je javil staršem neki Schoffel, rekoč, da je bil mladi Rusalem pri njem, a mu je neekga dne ob priliki ko sta se peljala s čolnom Čez Donavo, padel v reko in utonil. Ker so bili njegovi podatki zelo nejasni in zmedeni so izročili Schoffela policiji, ki ga je pa kmalu po brezuspešnem poizvedovanju izpustila. Meseca maja so našli truplo Rusalema naplavljenega pri PreBburgu. Prijeli so preteklo soboto Schoffela, ki je priznal, da je tovariša pahnil v vodo, ker mu je bil dolžan 20 vinarjev in mu jih ni vrnil. Ljubljana. — »Ljudski dom« in »Ljudska posojilnica,«. Škodoželjnost ljubljanskih klerikalcev je znana, ravno tako kakor njih ciganska hudobija. Ti rimsko-katoliški švindlarji nimajo večjega veselja, kot takrat, če morejo doživeti ali povzročiti, nasprotniku kako nesrečo! — Zdai, ko je zadel polom njih »Ljudski oder«, pa molče časnikarji pri »Slovencu« in okrog »Slovenca«, kakor poleti cucki. ^Ljudski dom« ima pri »Ljudski posojilnici« nad 44.000 K — dolga. Ljudski oder« čez 30.000 K pri tvrdkah; »katoliška tiskarna« je dolžna »Ljudski posojilnici« SOP.oiiO K -- pa se diznejo upiti, da so naprednjaki ničvredni ljudje! Kar morejo, ti pograbijo ti ljudje iz raznih društvenih in cerkvenih blagajn za svoje falitne zavode, društva in naprave, pa jim še ne ladešča. Kredit, reete puf na vseh koncih in krajih, pa kljub temu povsod falirajo s svojimi »Sv. Nežami« in božjim žeg-nom. Poštenjaki in značajni ljudje! ogibale se te črne internacionale! — V pondeljek ob 6. uri zvečer končal je rok reklamacijskega postopanja za nadomestne deželnozborske volitve dne 4. septembra t. 1. Reklamacij je bilo vloženih okoli 1150. Vložili so jih naprednjaki okoli 950, klerikalci 214, so-cijalni demokrati 1, Nemci pa nobenega. — Klerikalci iščejo po Ljubljani dva pajaca, ki bi hotela pogoltniti — blamažo pri vo-litvi 24. septembra! Pravijo, da neče tudi največji tercijalsk tepec prevzeti te vloge in so klerikalci v grozni zadregi. — Klerikalci love napredne volilce! Vse obletavajo vodilni klerikalni krogi: Trgovce, obrtnike, uradnike, policaje in zasebnike, da bi jih pridobili za volitve. Obljubujejo jim vse mogoče dobrote, kariere, zvišanje plače, službe in podobne dobrote. — Naši kazinotje zopet hujskajo. Komaj so se pojavili glasovi o vseslovenskem cvetličnem dnevu v Ljubljani, že so se oglasili tudi naši kazinoti, katerim ne gre v glavo, kako more slavna vlada v Ljubljani, kjer je polovica prebivalcev Nemcev dovoliti tako hujskajočo slovensko prireditev, ki pomeni pravo izzivanje mirnega nemškega prebivalstva. Naši Nemci se boje, da na dan cvetličnega dneva ne bodo varni pred prodajalkami cvetlic in da jih bodo Slovenci atakirali. Baje imajo v tern oziru že zlo dobre izkušnje od lanskega teta; Sicer smo si pa na jasnem. Ce Nemci lako radi sprejemajo denar od slovenskega prebivalstva, ne store tudi nobenega greha, ce ^žrtvujejo; tudi par vinarjev za naše namene. Slovenski denar bo tako šel zopet v slovenske roke. Če pa je ravno komu toliko za par vinarjev, naj jih pa zapravi v kazini. Nadlegovalo se ne bo nikogar. — Izredna prilika. V nedeljo se nudi Ljubljančanom izredna prilika za cen izlet v Trst. Vožnja stane sem in tja samo 8 K, s tem Je pa že plačana tudi vožnja S parnikom po ihorju. Več, oglejte inseratt — uetoitioniKa pred porotnim souiscem. Frančiška Rink, 261etna dekla v Javorjih nad Škofjo Loko je stala včeraj pred tukajšnjo poroto. Imenovana je zadavila 23. junija t. 1. svoje novorojeno nezakonsko žensko dete. Porotniki so se izrekli z dvetretjinsko večino za nekrivdo, zato je bila dekla oproščena. — Dr. Hudnik smrtnonevarno bolan. Iz Postojne se nam poroča, da se je dr. Hudniku zdravje silno poslabšalo, tako da bo jako težko okreval. Bolnik je popolnoma apatičen proti vsemu in je bil v pondeljek že previden. Včeraj Ro je zadela še ta nesreča, da mu je umrla najstarejša hčerka Zdenka, kar ga je še bolj potrlo. Načelniki vseh v Ljubljani obstoječih obrtnih zadrug imajo danes v sredo 28. t. m. °b 8. uri zvečer v posebni sobi gostilne pri »Rusu« na Marije Terzije cesti št. 8 važno posvetovanje v zadružnih zadevah. Želeti je. da se tega posvetovanja udeleže vsi elani zadružnih načelstev, da se temeljito ponče o zadevali, ki jih ima potem rešiti še vsaka zadruga zase. Posvetovanje sklicuje načelstvo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug in pričakuje, 'da se istega zastopniki vsili zadrug zanesljivo udeleže. — Kinematograf »Ideal«. Sedanji spored je poln samo velezanimivih slik. Omeniti je treba posebno »Patlie Journal« in »Odkritje spomenika Aleksandra III. v Moskvi«. Zvečer sijajna drama v dveh delih »Šala maske« in na koncu izborna burka »Fric dobi majhnega brata«. V soboto »Častna beseda« tragedija iz častniškega življenja v treh delih. „Ljudski oder“. (Razvoj in propad.) ; Pred dvema letoma so klerikalci v Ljub-ijam slovesno otvorili »Ljudski oder«. Parkrat je prinesel »Slovenec« v podlistku obširno poročilo. »Ljudski oder« je stal ogromne svote, kajti preskrbljen je bil z vsemi, najmodernejšimi tehničnimi pripravami in je bil v tein oziru boljše urejen nego oder deželnega gledališča Sam oder je stal okoli 100.000 kron. Klerikalci so namreč računali da imajo svoje gledališko občinstvo. Računali so na stare pobožne ženice, da se v navadnem »teatru« godi sam greh, računali so na kanonike, ki ne zahajajo ,v posvetno gledališče in pa na svoje zveste pristaše, ki vslcd strankarskega prepričanja ne morejo uživati niti gledališke umetnosti, ako ni na klerikalni podlagi. — Tako so mislili klerikalci začeti s svojim gledališčem, ki naj bi počasi uničilo slovensko deželno gledališče. Vse vodstvo je imel v rokah prof. Robida, ki se je že dalje časa zanimal za gledališče. Gledališko osobje so sestavili klerikalci iz diletantov, ki so se izkazali na raznih manjših odrih. Ker niso imeli denarja, so delali z dolgovi in pri tem niso bili varčni. Moderno opremljen oder je draga stvar, poleg tega so nakupili za 14.000 kron barok in za celih 300 kron šmink. Kakor smo rekli »Ljudski oder« se je slovesno otvoril — pri otvoritvi se je govorilo, da Je sedaj konec vsake odvisnosti, da se sedaj začenja novo življenje — da bo oder vzgojil domače igralske moči in pospeševal krščansko umetnost, da se bodo prirejali kurzi za igralce in režiserje po kmetih itd. Res! Predstave so se začele in vršil se je tudi en tak tečaj za režiserje po deželi. Pa ni šlo. Predstave so bile slabe — občinstvo je izostalo, stroškov je bilo mnogo, dohodkov malo. Že letošnjo zimo ni bilo vse v redu. Skušalo se je tu in tam dobiti kakega boljšega igralca, n. pr. g. Verovška, da so prišli ljudje k igri. Kriza je bila čim dalje večja. Da bi klerikalci rešili svoj strankarski oder, so začeli intrigirati proti dež gledališču. Mislili so, da bi si pomagali s tem, ako bi dež. gledališče ubili. Sedaj šele jasno vidimo, kaj je "‘bilo za onimi intrigami. In gotovo bi bili klerikalci zbrali to pot — ako bi ne bili preračunih, [1. da je na »Ljudskem odru« toliko dolgov, da ise sploh ne izplača, da bi ga reševali in 2. da bi tudi to ne rešilo »Ljudskega odra«, ker bi ljubljansko občinstvo ne šlo vanj, tudi če bi ne bilo nobenega gledališča v Ljubljani. Izhoda torej ni bilo nobenega in ni kazalo idruzega, kakor priznati, da ne gre naprej — in dež. odbor je priskočil »Ljudskemu odru« na pomoč ter je kupil kulise in drugo za 50.000 kron. Na^ tečaju, ki so ga imeli nekoč klerikalci za režišerje na deželi, se je prav resno razpravljalo tudi o tem (za klerikalno kulturo zelo značilnem) vprašanju: ali naj se igrajo igre, kjer nastopajo ljudje obojega spola. Našli so se ljudje, ki so rekli, da so take igre same po sebi pohujšljive, in da naj se ne igrajo na odrih »katoliško izobraževalnih društev«. Na tak način Je seveda težko voditi gledališče — zato je »Ljudski oder« propadel. Klerikalci so mnogo gojili diletantske predstave. V nekdanjem »Katoliškem domu« so imeli svoj oder, pozneje so stalno igrali v »Rokodelskem domu« ... Na »Ljudskem odru« se Je imela pokazati njih zmožnost. In prišel ie Dolom. Za nas Ima polom »Ljudskega odra« v sebi dvoje: 1. Kako vpitje je bilo vsako leto o krizi v slov. gledališču zaradi par tisočev deficita. »Ljudski oder« je naredil v dveh letih četrt milijona kron zgube. Pisalo in govorilo se Je o gospodarstvu etc. etc. 2. Gledališče se more razviti le kot svoboden kulturni zavod brez cerkvene cenzure. »Ljudski oder« ima torej četrt miljona dolga. V tem se vidi, da klerikalci veliko precenjujejo svojo moč v Ljubljani, njih teorije o krščanski umetnosti pa so podvsem napačne. »Slov. Bež. gledališče« Je Imelo na leto le par tisoč izgube — In ko bi bilo redno dobivalo podporo kakor dobivajo vsa druga gledališča, bi imeli lahko krasen kulturen zavod Intrige se zdaj nad klerikalci samimi ma-Ičujefo. Umor in uboj 2 ciganov v Vel. Brusnicah. Novomesto, 26. avgusta. Danes se je pričelo porotniško zasedanje pod predsedstvom novega predsednika okrožnega sodišča, pl. Garzerollija ter prisednikoma sod. svet. dr. Furlana in sodnika Kudra. Kot prvi slučaj se je obravnaval umor in uboj dveh ciganov v Vel. Brusnicah. Ker je slučaj kolikor toliko že znan, ga le na kratko obnovimo. V noči 3. meseca je prišla v Vel. Brusnice večia ciganska družba z glavarjema Rak in Reikhardt. Dobili so prenočišče na podu posestnika Jurka. Dočim so šle ciganke k počitku, sta se cigana podala z godali v gostilno, da'si kaj zaslužita. Naposled ju je povabil še nadučitel Sila, ker sta dobro igrala. Proti polnoči sta se vrnila na pod k ostali njiju družbi. Na pod došla, sta se začela prepirati, ker je učiteljica enemu obljubila nekaj obleke, čemur je bil drugi nevoščljiv. Reikhardt je Raka zaklal s kuhinjskim nožem; Rak je takoj na licu mesta umrl. Navzoče ciganke sestri Fuhl in Reikhard so seveda začele vpiti, nakar so prihiteli vaščani. Med tem je cigan Reikhardt še svojo 131etno sestrn štirikrat zabodel z nožem. Jožefu Fuhl kot »žena« Reikhardrova je svojega moža prijela čez pas, tako da je on na pol klečal na tleh na pol počival v njenem naročju. Med fanti, ki so prišli gledat je bil tudi radi tepeža že večkrat kaznovani Franc Brulc in Janez Strniša. Njima je občinski odbornik Miholič rekel, naj ciganu vzameta nož in orožje. Ta dva res skočita vsak oborožen s kolom na pod. Tedaj pa ciganka držeč svojega moža zaprosi Strniša, naj ji že radi otrok pusti moža pri miru. Strniša jo je ubogal. Brulc pa je skočil proti ciganu, prijel z obema rokama za gorjačo ter z vso silo z njo zamahnil po ciganovi glavi. Cigan se je takoj po udarcu na pol onesveščen zgrudil. Težko ranjenega so prepeljali v ječo, kjer je čez 4 dni umrl. Vaščani so soglasno trdili, da je ubitega cigana ubil zaklani tovariš-cigan Rak. Le orožniški stražmojster Munih ni bil tega mnenja. Brulc in njegovi pristaši so začeli zvračati krivdo na Janeza Strniša, deloma tudi na Kosca. Omenjeni stražmojster pa je sprevidel, da tu nekaj ni v redu. Posrečilo se mu je iz ciganke dobiti izjavo, da ji je Strniša nagrozil, češ, naj le kaj izda, potem bo tudi ona dobila svoj del. 1 ako so nagrozili tudi malo ciganko njeno sestro, ki je prizor uboja videla. Ko je orožnik potem aretiral Strnišo in Kosca in mu je o uspehu poizvedb pojasnil, da zna biti zanj in za Kosca stvar nevarna, je Strniša povedal, da ie Brulc bil tisti, ki je ciganu zadal smrtni udarec Prosil pa je. da se njega (Strnišo) ne izda, da ie on to povedal. Uboja obtoženi Brulc svoje dejanje taji. Prizna sicer, da ko je slišal ciganski pretep, je šel tudi on pogledat in za vse slučaje vzel kot sveča debelo palčico seboj. Sicer pa zavrača glavno krivdo na Strnišo. Izmed velikega števila prič navajamo le nekatere glavne: Ciganka Jožefa Fuhl žena ubitega Reikhardta izpove, da je takrat ko sta Brulc in Strniša prišla na pod, njen mož že le-. .V nJepem naročju, da je Strnišo prosila naj ji pusti moža. kar je tudi on storil, da pa je med tem Brulc ozadej stoječ zamahnil po ciganovi glavi in sicer najbrže z vago od voza, ker je tako zarožljalo. Storil pa, da je to že potem, ko je ona sama možu pobrala nože in jih oddala ne ve komu. Strniša pa da ji je nagrozil: »Le poskusite kaj povedat, boste že videli kaj se bo z Vami zgodilo!« V tem strahu je potem izpočetka orožniku pravi položaj tajila. — Druga ciganka Marija Reikhardt »žena« zaklanega Raka izpove, da jo je med tem ko je ona držala svojega umorjenega moža, Reikhardt večkrat sunil z nožem, da je težko ra-nejna prosila krščanske Brusničane za pomoč ali vsaj malo vode, da pa jo ni nobeden poslušal. V ostalem potrjuje izpoved tovarišice Fuhl. — Tretja ciganka Bernarda Fuhl je še-le 13 let stara, pa je bila takrat že noseča. Ona je videla, da je eden fantov vzel od voza vago, drugi pa ročico, da se ji je nagrozilo: boš tiho ciganka!, da oni z ročico cigana ni udaril, pač pa oni z vago. — Izpoved orožn. stražm. Muniha smo že zgoraj omenili. — Priča Franc Kranjc obremeni zopet Janeza Strnišo, češ. da se je ta bahal: »Fajti sem mu dal. En krepelc sem mu jaz prvi zakadil. Najbolj obremenilna priča pa je Neža Miholič. ki izpove, da se je Brulc takoj po dejanju sam bahal rekoč: »Sem mu dal dosti, ne bo nobenega več zaklal.« To so slišale tudi druge priče. — Pri popoldanski razpravi so se zasliševale razbremenilne priče, ki pa niso nič posebnega izpovedale v prid obtožencu. Senat je odločil, da se dozdevno osumljeni Janez Strniša zasliši pod prisego. Izpove, da je najpreje prišel Brulc v družbi s Kranjcem na pod, potem še le je on prišel za njima. Brulc je cigana s tako silo udaril po glavi, da je kar počilo kakor po deski. Nasproti trditvam razbremenilnih prič, da je on Strniša se bahal, da je tudi on cigana udaril, priča izjavi, da se priče motijo, on je le rekel, da bi ga bil udaril, a tega ni storil, ker ga je ciganka prosila. Strniša je bil zaradi grožnje napram ciganki Fuhl obsojen na 3 mesece zapora. Prvomestnik trgovec Miiller iz Črnomlja naznani ob splošni tišini izid tako: Prvo glavno vprašanje glede krivde uboja enoglasno zanikano. Drugo dodatno vprašanje, če jc obtoženec dejanje izvršil v družbi drugih in se ne ve, kdo je ciganu Rihard Reikhardtu zadal smrtno poškodbo, da pa je obtoženi Brulc v tem slučaju zakrivil pregrešek težke telesne poškodbe — enoglasno potrjeno. Franc Brulc je bil nato obsojen na I5me-sečno težko ječo. Poleg tega ima ciganki Jožefi Fuhl plačati 300 K kot odškodnino za ubitega očeta dveh otrok. Kar ciganka več zahteva (1000 K), se zavrne na civilno pravno pot. — Ker je obtoženec sprejel kazen, jo je moral takoj nastopiti. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ‘ SRBSKO-TURŠKI KONFLIKT. Belgrad, 27. aprila. Razburjenje radi po-kolja Srbov v Sandžaku postaja v Belgradu vedno večje. Časopisje vehementno napada Turčijo in zahteva od vlade najodločnejšo intervencijo. Jutri, to je v sredo se vrši velikanski shod vseh strank, na katerem bo sprejeta resolucija v prilog preganjanih Srbov. Iz Sand-žaka in Stare Srbije neprestano prihajajo begunci, ki pripovedujejo naravnost strašne reči o pokol jih. Vest, da je bil ubit tudi župan Popovič se potrjuje. Radi razburjenja v narodu se nahaja srbska vlada v velikih zadregah, tako da ni izključeno, da vlada demisijonira. . SITUACIJA NA BALKANU. Petrograd, 27. avgusta. Po zadnjih poročilih, katere je prejelo rusko zunanje ministrstvo od svojih zastopnikov v Carigradu, Sofiji, Belgradu in na Cetinju, so nasveti velevlasti, ki streme za tem. da se ohrani na Balkanu mir, dosegli popoln uspeh. Kjub temu se smatra v ruskih diploniatičnih krogih situacija na Balkanu kot skrajno nevarna in je potrebna od strani velevlasti velika opreznost. ODSTOP RUSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA. Petrograd, 27. avgusta. Ruski minister za notranje zadeve, Makarov, v kratkem poda svojo demisijo. Kot vzrok se navajajo v prvi vrsti rezultati o preiskavi radi upora v lenskih rudnikih, ki so notranje ministrstvo silno kompromitirali. Nekateri listi tudi poročajo, da je prišlo med notranjim ministrstvom in ministrskim predsednikom do velikih diferenc in da namerava Makarov ravno radi tega odstopiti. pTURŠKA VOJSKA ZA ČRNOGORSKO MEJO. Solun, 27. avgusta. Ibrahim paša poroča, da se nahaja sedaj na črnogorski meji 44 bataljonov turških vojakov. REVOLUCI JON ARNO GIBANJE V RUSKI MORNARICI. Petrograd, 27. aprila. Revolucijonarno gibanje v ruski mornarici zavzema vedno večje dimenzije. Preiskava je dognala, da se je zlasti na črnomorskem brodovju pripravljal velik upor. V Sevastopolu je bilo aretiranih že par sto mornarjev, med njimi tudi zelo mnogo oficirjev. Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteliske tiskarne«. Mali oglasi. Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na poštni predal 38, Ljubljana. 567—3 Vabilo na izlet V nedeljo, dne 1. septembra 1912 slavi v Trstu »Narodna delavska organizacija* petletnico. Ta dan vozi iz Ljubljane v Trst poseben vlak. SPORED: 1) Odhod iz Ljubljane (juž. kolodvor) v nedeljo 1. septembra ob 5. uri zjutraj. Med potje stoji vlak v Borovnici, Logatcu, Rakeku, Postojni št. Petru in na Nabrežini. Prihod v Trst ob 8 36 dopoldne. 2) Sprejem na južnem kolodvoru v Trstu. 3) Izprevod s kolodvora v »Narodni dom* z godbo N. D. O. na čelu. 4) Ob 10. uri dopoldne manifestacijski shod v »Narodnem domu*. 5) Od 1.—4. ure zabavna vožnja po morju iz Trsta v Milje, Koper, Piran, Grado, Grljan, Miramar, Barkovlje in nazaj v Trst. 6) Ob 4. popoldne izprevod po mestu z godbo N. D. O. in nato razvitje prapora zidarske skupine N. D. O. 7) Veselica. 8) Odhod iz Trsta ob 1220 ponoči, in prihod v Ljubljano ob 4 22 zjutraj. Vožnja po morju se vrši na velikem salonskem brzoparniku paroplovne družbe »Dalmacija* ter bo pripravljen za 600 ljudi. Vožnja bo torej prijetna, krasna, ker bodo udeleženci videli velik del istrske obale, najvažnejša okrog Trsta in se vozili daleč okrog po Jadranskem morju. Cas — popoldanski — je za tako vožnjo najbolj primeren ter bo imej od nje vsakdo obilno užitka. Izkaznice za vožnjo s posebnim vlakom iz Ljubljane v Trst in nazaj ter všteta zabavna vožnja po morju stanejo za III. razred po 8 kron, za II. razred po 12,kron, ter se prodajajo v Ljubljani v trafikah Češarek v Šelenburgovi ul., Dolenec v Prešernovi ul, pri natakarici v „Nar. domu* in pri društvu .Bratstvo* istotam. — S pismenimi priglasitvami je obenem vposlati tudi denar. — Pohitimo v nedeljo v obilnem številu v Trst, da bratski stisnemo roke vrlim slovenskim delavcem na obali sinje Adrije. To bo dan slavja zavednega slovenskega delavstva in kdor čuti z njim, bo pohitel ta dan v Trst. Izobraževalno društvo .Bratstvo* v Ljubljani. 756 — BraneaUion je živo odkimal z glave. — Nočem je dejal, in poslušajta me, kaj mi je padlo v glavo. Prišel sem sem, ne da bi vedel zakaj. Tebi, Bruscaille, je vojvoda vse zaupal, ti si naju dozdai vodil in zapovedoval. Danes moramo ubiti kralja, praviš, da bomo bogato nagrajeni od vojvode za to delo. Jaz pa bi dejal, da smo izgubljeni, če to zvršimo ali pa ne. Bragaille in Bruscaille sta zvedavo pristopila. — Kako to misliš? sta ga vprašala zaeno. — - Taka je stvar, je odgovoril Brancaillon. Strela ubij vojvodo. Kar je zamislil, je nekaj strašnega. Če so že njegovi ljudje v palači, če je Occpietonville tu in Scas* zakaj ne udro h kralju in ga ne prebodejo sami? Zakaj mi in zakaj ne oni, vaju vprašam? Odgovorita! Izpraševanje je bilo priprosto, logično in tovariša mu nista mogla odgovoriti. — Ne vesta? je nadaljeval Brancaillon. Hočem vam torej povedati jaz. Radi tega ga moramo ubiti mi in ne Ocquetonville ali Scas, ker vojvoda noče, da bi se dejalo: glejte, ta je dal ubiti kralja. Kdo pa pozna nas? Nihče! Vsi nas smatrajo za prave menihe in če izvršimo uboj mi, ne pade na vojvodo niti senca sumnje. Nas pa zagrabi in nas pokaže Parizu Kot kraljeve morilce. In ali moremo mi pričati proti njemu? Kdo bi nas poslušal? In ko kralja ne bo več, bo gospod v Parizu vojvoda, tako si dejal Bruscaille, kaj ne. Posadi si na glavo krono Francije in kdo se mu bo drznil potem ugovarjati? — 753 — Videti je bilo kakor čudo: niti Brancaillon ni bil lačen! Zato pa je bila žeja toliko silnejša. Ta dan je goltal vino, kakor že dolgo ne. Bragaille se je tudi držal neznansko nevoljno in klel je, kakor bi moliL Edini Bruscaille je ostal hladnokrven. Imel je trše srce od tovarišev in gledal je na cel položaj z najpraktičnejšega stališča. Celo jutro ju je že pogovarjal in jima .slikal važnost dneva. — Prav nič se ne smemo zoperstavljati, tako je govoril, dan je napočil, ura je prišla. Poslanec našega gospoda mi je dejal; ako zaslišite biti poldne, izvršite, kakor vam je ukazano. Poldanska ura je zadnja ura kraljeva... norec se preseli iz tega na drugi svet... — Tako je dober z nami! je zaječal Brancaillon. — Kraljevsko nas gosti, je dostavil Bragaille. —- Tudi meni je hudo, je dejal Bruscaille, pa saj ne bo prvič, kc izkažejo naša oodaia uslugo vojvodi. — Res smo ubijali, je ugovarjal Brancaillon, pa le bodalo proti bodalu, tvegali smo vedno svojo kožo. In tudi ljudi, ki smo jih pošiljali na drugi svet, nismo poznali. Rečeno nam je bilo: glejte, sovražniki so vašega gospoda, ki vas oblači, ki vas hrani, ki vas napaja, ki vam polni mošnje. Strela bočjal, nikdar se nisem bal niti sramoval, zagnati se z bodalom v roki na visokega gospoda obdanega s hlapci in ga pobiti s konja. Sama peSt je zadostovala mnogokrat. Marskivterl1 obriinek na mojem telesu priča o pravi vojski. Ali ubiti tega ubogega Hlia Salnt-Pol. • ■ • m 2 -4. r. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno konic* jonlranl optik m strokovnjak svoj opti