r. Največ j i slovenski dnevnik v Združenih državah 6.00 00 7.00 7.00 n - Velja za vse leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS list. slovenskih _delavcevy Ameriki« TELEFON: CHelsea S—3S7S NO. 76. — ŠTEV. 76. Entered M Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress cf March 3, 1879 a i The largest Slovenian Daily in B i f the United States. 1 □ Iwocd every day except Sundays □ — and legal Holidays. ' 8 ^ 75,000 Readers, j TELEFON: CHelsea I—3871 NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 1, 1931. — SREDA, 1. APRILA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX POTRES, OGENJ IN OPUSTOŠENJE V NICARAGVI NAD TISOČ OSEB, MED NJIMI TUDI J)0STI AMERIKANCEV, JE IZGUBILO SVOJA ŽIVLJENJA Armada, mornarica ter uprava Rdečega križa M> poslale pomoč v opustošeno ozemlje. — Število mrtvih je približno ugotovljeno, število poškodovanih pa znaša na tisoče. — Mesto je podobno kupu razvalin. — Poslopje ameriškega poslaništva poškodovano. — Mesto Managua je brez luči in vode. — Materi jalna škoda je ogromna. V Centralni Ameriki, v ozkem zemeljskem pasu, ki veže severni in južni kontinent Novega sveta, se je pojavil včeraj strašen potres. Managua, glavno mesto republike Nicaragve, je v razvalinah. Približno tisoč ljudi, med njimi tudi dosti Amerikan-cev, je izgubilo življenje. Na tisoče in tisoče oseb je poškodovanih. Povzročena škoda znaša na milijone dolarjev. Vsa vladna poslopja so razdejana. Ameriško in angleško poslaništvo sta v razvalinah. Ameriške čete so takoj začele z rešilnim delom. Ko je dospela vest o katastrofi v Washington, je bila organizirana pomožna akcija, katere se bodo udeleževali člani armade, mornarice in Rdečega križa. Na pozorišče katastrofe so bili poslani zdravniki, bolniške strežnice, ogromna množina živil in zdravil ter drugih potrebščin. MANAGUA, Nicaragua, 31. marca. — Vsled potresa in ognja, ki sta popolnoma uničila Mana-y vo, glavno mesto republike Nicaragve, je izgubilo približno tisoč oseb življenje, med njimi tudi dosti Amerikancev. Število ranjenih znaša več tisoč. — Trupel nekaterih Amerikank in njihovih otrok zaenkrat še ni bilo mogoče identificirati. Potres se je pojavil ob desetih dopoldne, par trenutkov pozneje je pa izbruhnil v več delih mesta požar, ki se je širil s strahovito naglico. Amerikanci, ki so ostali pri življenju, so si poiskali zavetja v vojašnicah ameriških mornariških vojakov. Proti vereru so bile postavljene na raznih prostorih provizorične kuhinje, kjer so dobivali nesrečniki kavo in juho. Rešilni akciji načeljuje col. Frederic L. Brad-man. Ameriški poslanik v Nicaragvi, M. E. Hanna, se je mudil začasa katastrofe v Guatemali. Kakorhi-tro je dobil poročilo o katastrofi, se je odpravil na svoje službeno mesto. K sreči se je mudila velika večina prebivalstva izven mesta, ko se je pojavil potres. Dosti ljudi se je namreč podalo v pristaniške kraje, kjer so hoteli praznovati veliki teden in velikonočne praznike. Poslopje ameriškega poslaništva je potres popolnoma razdejal. Poslopje angleškega poslaništva je do tal pogorelo. Vsa nicaraška vladna poslopja so v razvalinah. Banke, skladišča in trgovine so pogorele do tal. Vodovodne cevi so popokale, in voda je preplavila ulice. Mesto je brez plinske in električne razsvetljave. Ameriški mornariški vojaki, katerim poveljuje col. Bradman nosijo mrtve in ranjene iz razvalin. V mestu je proglašeno vojno stanje. Nta vsakem cestnem vogalu stoji oborožen stražnik. V mestu je bila ena sama bolnišnica, ki je na čudežen način ostala nepoškodovana. V nji so dobili najbolj težko ranjeni zasilno pomoč. Nepoškodovana je tudi nova predsedniška palača, ki stoji na hribu. Značilno je, da v sosednjih mestih potresa sploh niso čutili. Glavno mesto Managua bo moralo biti nanovo zgrajeno. S. M. Craig, telegrafist Tropical Radio Co., je poslala Associated Press prvo poročilo o katastrofi. Poročilo se je glasilo: — Ko sta ogenj in potres razdejala glavno mesto Managvo, je izgubilo življenje SLEPEC JE SPREGLEDAL PO 22 LETIH Težavna operacija se je izborno posrečila ph> ladelphijskemu špecija-listu. — Ozdravljeni ni nikogar poznal. PHILADELPHIA, Pa., 31.. marca. Etri Musselman je star dvaindvajset let ter je bil slep vse svoje življenje. Danes pa vidi. Od samega veselja ne ve, kaj bi storil. Videl je svoje prijatelje, pa jih ni ipoznal. Pri vsakem je moral zapreti oči ter mu iti s prsti po obrazu. Šele tedaj je vedel, kateri je. Čitati zna., toda le tako pisavo, ki je nalašč pripravljena za slepce. Tiskanih in pisanih črk ne pozna. Musselman je bil rojen brez pun-čic v očeh. Dr. o. H. Moore, specialist na Graduate Hospital Pennsylvania univerze ga je operiral in mu napravil umetne punčice. — Bila je izredno težka operacija, —je rekel zdravnik. — Nastale S3 razne komplikacije, in je bila prva taka operacija, ki sem se je lotil v vsej svoji praksi. Pri svojem delu sem bil podoben romarju, ki se je odpravil na dolgo romanje. Musselman je rekel prijateljem, ki so se zibrali okrog njega: — To je nekaj čudovitega, to je pravi čudež. Vedno sem upal, da bo napočil dan, ko bom spregledal. BENIT0V0 VELIČANSTVO RAZŽALJENO Pri rokoborbi v Pragi je prišlo do burnih prizorov. — "Eviva Mussolini!" — so kričali Italijani, Cehi pa "Eviva Macaroni!" POLICIJA JE PRED NOVO ZAG0NETK0 PRAGA, Čehoslovaška, 30. marca. — Tukaj se je vršila rokoborska Skrivnost odrezane ženske noge še ni pojasne-na. — Policija je našla v brooklynskem lumber-yardu truplo mladega moškega. POSLEDICE PR0HIRICIJE Izvor zastrupi jenega žganja je za enkrat še neznan.,— Aparat razkrije takoj, če so ljudje pili alkohol. GREENVILLE, S. C., 30. marca. Pet moških je postalo tukaj žrtev zastrupljenega alkohola. Ni pa znano, odkod izvira to žganje. Trije moški so umrli včeraj takoj po zavživanju strupa, a dva sta podlegla v bolnici. CARIN. UNIJA VZNEMIRJA ZAVEZNIKE Curtius bo odgovoril na obtožbe f rancosk e g a zunanjega minis Ta, Ar-stida Brianda. INDIANAPOLIS, Ind., 30. marca. Nov aparat je bil predložen tukaj - Iznajdba registrira mero pijano- Newyofska policija se bavi z dvema zagontenima umoroma. Prejšnji tekma med Italijanom Nizzolom in teden so našli na brooklynskem kon-Prancozrm Prancoinom. Pri tem je jcu Williamsburg mostu žensko no-prišlo do burnih demonstracij, ko- Frederick Park je domneval, da jih posledica utegnejo biti razne je to noga njegove dva-najstletne diplomatske Zadrege. | hčerke, katero je pogrešal že cd če . , trtka. Pozneje se je pa izkazalo, da šnii policiji Ko sta se rokoborca pojavila v je hči pobesnila od doma ter so jo P ^ J1' areni, je začeb občinstvo mzdrav- naMi v nekem fumished house pri; Ijati Francozu. Naivzočih je bilo pa -..-»..lu ,n,njniWu 1 .....----- -- ^ njemh sodnikih. j človek mora napihniti majhen „ . . „ „ Včeraj SO pa dobili V Newton balonček, in sapa gre nato do majh- da JC Hend€rson v vec^ men Pov Lumber yardu v Brooklynu moško ne cevi. M vsebuje rdečo tekočino truplo brez nog, brez rok in brez Tekočina postane takoj bela, če vse giave- buje sapa kak alkohol. Po mnenju zdravnikov je moral biti moški star kakih dvajset let. BALBOA, Panamsko ozemlje, 30. Trup je bil zavit v papir. ' marca. — Nekako 60 učenk, ki se Newyorska policija je zopet pred bdd0 udeležile križarenja po K-ari-novo zagonetko. tudi nekaj Italijanov, ki so se seveda. zavzeli za svojega človeka. Med Italijani je bil tudi prvi tajnik italijanskega, poslaništva princ Santa Agathma, kateri je naenkrat za-če kričati: "Eviva Mussolini!" Za njim je sedel Čeh Joseph Hussek, ki je na vse grlo zakričal: "Eviva Macaroni!" Laški princ se je dvignil ter mu prisolil zaušnico. Takoj nato je nastal v dvorani grozen krik in vik. Italijanski boksarji so prihiteli ter obstopili princa. Policija je zahtevala njegov potni list in tako dognala, da je član italijanskega poslaništva. Policija ga je spremila do doma ter sporočila če- LONDON, Anglia, 30. marcv. — V [poslanski zbornici je danes objavil zun-anji minister Arthur Henderson, naj se predloži vprašanje glede zveze med Nemčijo in Avstrijo svetovnemu razsodišču, ne pa Ligi narodov. Henderson je izjavil, da je bil čas in način zveze med Nemčijo in Avstrijo neprimeren, ker so 3>!li pov sod vzbujeni komentarji glede tega. Ob istem času je treba poudarja- slovaškemu zunanjemu ministr-Na mizi je opazil rožo, in pogled,stvu, kaj se je zgodilo, nanjo ga jenajbol raze vselil. — Želel bi jih videti še več, — je rekel. No pomlad je tukaj, in dovolj prilike bo imel. ANGLEŠKI DEFICIT Snowden bo v vsem miru odplačal držav. dolg. Proračun bo utemeljeval osebno dne 27. aprila. PASIVNI ODPOR ANGLEŠKIH 2ELEZNICARJEV Pasivna resistenca se bo ravnala natančno p o pravilih. — Železničarji proti skrčenju plač. LONDON, Anglija. 30. marca. — Pasivna resistenca preti danes prometu. Vlaki, ki prihajajo danes v LONDON, Anglija, 31. marca. London, bodo deležni prvih posle-Ministrski predsednik MacDonald i pasivne resistance, je včeraj objavil (poslanski zborni- Železničarji, ki niso hoteli sprejeti ci, da je zakladnlški minister toli- zadnjega znižanja plač, bodo odlo-ko okreval, da bo nastopil osebno žili orodje. v poslanski zbornici dne 27. aprila, j Vsled tega bo ustavljen ves proda predloži svoj načrt za državno met na Broad Street in na kolo-gaspodarstvo. [dvoru Kings Cross. Govor Snowdena pričakujejo z j Kakih tristo mož je udeleženih velikim zanimanjem. j pri tej protestni stavki. Njih pro- Angležki državni proračun bo (test se obrača proti uniji železni-znašal le nekako 25 milijonov lun- carjev, ki je izjavila, da je zadovoljiv. Finančni položaj Anglije je 'na z nižanjem plač. vsled tega dosti boljši kot se je splošno pričakovalo. MacDonald, Henderson in trgovski minister Graham so te dni obvestili Snowdena, da je pripravljen denar za odpravo nezaposlenosti in da je tudi ministrskemu predsedniku zagotovljena podpora liberalotv. • ne pa poetično P0VRATEK RIK0VAV KABINET bejskem morju, je moralo obljubiti, da se ne bodo dotaknile opojne pijače. PANAMA CITY, 30. marca. — Brookhart, senator iz Iowe. je dal danes objaviti, da bo vložil v kon- pripravljen soditi o takem juristič-gresu resolucijo, ki prepoveduje nem vprašanju, da ipa mora svetov-članom mornarice in armade v ka-ino razsodišče rešiti to zadevo. darjal juridično, stran vse stvari. V zadnjem aziru pa je angleška vlada precej slična stališču Francije. Javno mnenje v Franciji je zelo razburjeno in vsled tega je vlada prisiljena ravnati se po tem. Zunanji minister Nemčije bo danes odgovoril Briandu. Henderson je dostavil, da je prepričan, da je svet Lige narodov nalskem ozemlju zavih an je pijače. ________j Brookhardt je baje videl številne- Prejšnji ministrski pred- m3marje m vojake i »i . -i . RENO, Nevada. 30. marca. — E. seaniK je postal postni c Bc>berts Uber n-lni župan Rena, minister. — Tudi Buka- . je mnenja, da ve za praktično poit, kako odstraniti butlegarje. rtn se vrača. Popoldanske šihte se izjavile, da istotako niso zadovoljne in da bodo solidarne z jutranjimi šihtami. ADVERTISE GLAS NARODA" MOSKVA, Rusija, 31. marci. — Nieeirir novega ni v višji ruski hierarhiji razven tega, da je priplezal prejšnji predsednik Alkesej Rikcv zopet nazaj v vrsto ruskih komisarjev. Prcivzel je mesto za- pošte in brzojavke kot naslednik Nikolaja Antipova, ki je postal podkan-celar za inšpekcijo kmetov in delavcev. Nekaj časa je že znano, da je IgTal Nikolaj Bukarin važno vlogo v kremtjskih posvetovanjih in ker je velik prijatelj Rikova, se domneva, da i^e bo ostal nededaven dolgo časa. Z zunanjega političnega položaja je skrajno zanimivo, da je bil Stalin prvikrat poražen od svojega nasprotnika. To znači, da bo mogoče ojačena tudi unija med strankami in da je bila zakopana bojna sekira med K rem jem in "desnico". Tako Aleksej Rikov kot Nikolaj Bukarin §ta bila odstavljena koncem preteklega leta. Mr. Rikov je bil odstavljen z mesta ministrskega predsednika in načelnika zveze ljudskih komisarjev, Bukarin pa iz centralne komisije komunistične stranke. in petsto oseb, več tisoč jih je pa ranjenih. V trgovskem delu mesta ni ostal niti kamen na kamnu. Vsega skupaj se je pojavilo enajst potresnih sunkov v presledkih dveh do treh minut. Ze po prvih sunkih se je večina poslopij porušila. Pozneje je izbruhnil ogenj. Kasnejša poročila so javljala, da je mrtvih najmanj tisoč oseb. Od katedrale je ostalo samo železno ogrodje, do-čim so se vse druge cerkve porušile. Zvečer so oblasti sklenile razstreliti poslopje Anglo-South American banke, da se prepreči širjenje požara. SAMOMOR ZARADI IZGUBE PREMOŽENJA ROCHESTER, N. Y., 31. marca. Tukaj je ustrelil 65-letni Fred C. Morse svotfo sestro in svojega, svaka, nato si je pa sam pognal kroglo v glavo. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da so izgubili vse svoje premoženje na borzi. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. - v ta namen priporoča na vsakem vogalu postavljenje sodov žganja, ki bi bilo ra ra-zpolago vsakemu. Prepričan je, da sploh ni mogoče izvesti prohibicije. TRENTON, N. J., 30. marca. — Glavni toži tel j Charles English je pričel danes preiskavo, da določi vzrok eksplozije, ki je zahtevala, v Lawrence eon žrtev. Detektivi so dobili povelje, naj zbirajo ves materij al. da se ugotovi, če bo lahko dvigniti obtožbo radi umora proti Josephu Broncali-no v kojega hiši je esksplodiral kotel. ' 2500 MAJNERJEV BREZ DELA WILKES3ARE, Pa., 30. marca. — Uradniki Pittson Coal Company so objavili, da bodo jutri zaprli dve izmed spetih majn v Pittson premogovnem okraju. Nad dva tisoč petsto premogarjev bo izgubilo delo. 98 VNUKOV FROSTBURG, Md., 31. marca. — 87-letni Charles L. Bol d en ima že 98 vnukov. Njegov 98. vnuk je otrok, ki je bil rojen Mr. in Mrs. Wagner v tukajšnji bližini. Pravi, da bi rad toliko časa živel, da bi jih imel sto. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 __________________ $ 9.35 Din 1000 _____________ $ 18.50 Din 2500 ____________________ $ 45.75 Din 3000 ______________________ $ 54.60 Din 5000 ______________________ $ 90.50 Din 10,000 ___________________ $180.00 V ITALUO Lir 100 ......................... $ 5.75 Lir 200 -------------------- $11.30 Ur 300 _____________________ $16.80 Lir 500 __________________________ $27.40 Lir 1000 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nak&. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50 — $1- z& $100.— $2.—, za $200— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjin zneslcov kot zgoraj navedeno, bodisi r din&rllh. lirah ali dolarjih, dovoljujemo Ae bolj Se pogoje. Pri velikih n&lcMti-lih priporočamo, da se poprej x nam pismenim potom sporu umite glede načina nakazila Nnjna nakazila izvršujemo po'CABLE LETTER za pristojbino 75«. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street % New York, N. Y. Telephone BArclay 7—0380 "OKU RiBODr NEW TORK, WEDNESDAY, 'APRIL 1, 1931 the LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. f "Glas Naroda" Owned and Published by 1LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Bakaer, President L. Benertllc. Treat. Place of business of the corporation and addresses of above officers: IIS W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NAHODA" (Voice of tbe People). Issued Every Day Except Sundays and Holidays SOVJETI IN NEMŠKI INDUSTRUCI Eft celo leto velja Ust ta Ameriko ln Kanado _____________________________$6.00 Za pol leta ________________________.$3 DO Za četrt leta ................................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ___________i__________________$3.60 Za Inozemstvo za celo leto------.$7.00 Za pol leta ...................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. •Qlas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemžl nedelj ln praznikov. DopLsl brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. **GLAS NAHODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Telephone: Chelsea 337« Y. PREPROSTO — TODA NE SPREJEMLJIVO Nemški in dustrijci so se vrnili iz sovjetske Rusije in vrnili so se — kakor pravijo nekateri — z zelo u-godnimi vestmi. S seboj so prinesli di plačali in zato naj bi teh 300 milijonov nrark in če nemška industrij ji ta naročila sprejme, bi se takoj moglo znižati število brezposelnih Nemcev za sto tisoč. Nerodnost je le v tem, da sovjeti za enkrat nimajo denar, da bi ta naročila tudi plaiča/ui in zato naj bi teh 300 milijonov kreditirale nemške banke, nemška država pa jamčila za ta kredit. Pod tem pogojem pa vesela vest nemških potnikov iz Moskve silno mnogo izgubi na svoji privlačnosti ln zate ni čuda, če se v nemških industrijskih krogih vedno mogočneje pojavlja odpor iproti sprejemu takšnih sovjetskih naro- pa je nemški izvoz v zajpadne ln prekooceanske kapitalistične, države zelc velik in le cd njega živi Nemi ii j a. Preozko sodelovanje nemške industrije s sovjeti pa bi prav lahko povzročili, da bi nemški izvoz v kapitalistične države padel, Roparski napad pri belem 14- marca ekrog poldne se je vračala domov v Praprotno 41-letna samtka mlekarica Marija Urbajso- . x , _ ,, „ va. Ker je bil ravno pdačilni dan, Je izvoz v sovjetsko Rusijo pa nikakor ,__. . .. , .. , . J \ , ,, imela pri sebi tudi nekaj denarja, ne bi mogel vjet>sko državo Jo štetje. -Na stotisoee števcev je hodilo od hiše do liiše ter sposobiti, du bo uničevala kapitali-3telo prebivalce. To naporno delo je trajalo dolgo časa ter| stično gospodarstvo ne le z izvozom j»- }»ilo zvezano z ogromnimi stroški. Tudi v Franciji se je pred kratkim vršilo ljUiUsko štetje, ki je bilo po tekom dvanajstih ur končano in sicer brez vsakih stinjškov, ako se odšteje stroške za tiskovine. Ali je kaj takega sploh mogoče? Seveda je mogoče, in zadeva jo tako preprosta kot Kolumbovo jajce. Mume^to, da bi francoska vlada organizirala armado, ki bi hodila od hiše do hiše, so se Francozi sami šteli. Nekega določenega so policisti v velikih mestih oziroma občinski uradniki po manjših krajih izročili gospodarju vsake hiše tiskano polo, vsehnjočo vprašanja, na katera je hotela imeti vlada odgovor. Na vprašanja je moral do prihodnje nedelje odgovoriti vsak hišni gospodar, oziroma glavar družine, lastnik hotela itd. V ponedeljek so zastopniki (jlblasti pobrali po hišah pole, in štetje je bilo končano. Tak sistem bi bilo treba priporočiti tudi ameriškim oblastim, toda v Ameriki bi ne'bilo vse tako enostavno kot je bilo v Franciji. Prejšnje čase bi se seveda dalo uvesti šteitje po francoskem uzorcu, ker je bilo treba dognati edinole, koliko prebivalstva ima dežela. Zadnje štetje je bila pa statistična stvar, kajti ugotoviti ni bilo treba le števila prebivalstva, pač pa tudi gospodarski položaj in več drugih zadev. Večji del prebivalstva bi ne mogel odgovoriti na vprašanja brez vsakega nasveta oziroma pojasnila. Izid zadnjega ameriškega štetja je 'bilo nekako zrcalo gospodarskega položaja dežele. Preprostost francoskega sistema marsikoga preseneča, toda sistem je v Ameriki nesprejemljiv. Zadnje ljudsko štetje je veljalo ogromne vsote denarja, vladi je pa prineslo dragocene podaitke, ki bodo velike važnosti za bodočnost. obširen, da ne bo mogel nihče o-stati v 'tem boju nevtralen. RUSIJA GRADI ZRAKOPLOVE bližali delavtei, ki so čuli vpdtje Ur bajsove. j Delavci so našli moino ranjeno jUrbaijsovo onesveščeno in so jo od-i pravili v bolnico, dogodek pa javili orožnikom, ki so pričeli takoj z za-j sledovanjem zločinca. Proti večeru -so videli orožniki na 'kraju zločina t pohajati moškega, ki se jim je zdel takoj sumljiv in so ga aretirali. Mož je vse tajil. Ko pa so ga konfronti-rali z Unbaijsovo, je ta v njem spoznala napadalca. Spoznala je tudi Ko je pose til lani jeseni nemški zrakoplov "Graf Zsppelin" tyloskvo, je zavladalo med prebivalstvom so-vredno odkritosrčnostjo povedalo! vjetske prestolnice in tudi drugih ' stotak, ki so ga našli pri njem. Pod £ovje:ske namene. Vse, kar se more'vecjiH mest Rusije veliko navduše-;težo dokazov je napadalec priznal- nje za gradnjo zrakoplovov. De lav- 1 Mož je 38-letni Peter Kotnjak, do-ci sami so začeli zbirati prostovolj- jma iz Kovka ipri Dolu. Bil je ne-ne prispevke in kmalu je zbirka za i časa zaposlen pri Dukičevem prvi zrakoplov tako narastka, da je, podjetju, zadnjo dobo pa je brez Preiskava ibo trajala zaradi obilice materijala in vedno novih zločinov, o katerih pošiljajo ljudje z dežele razna pojasnita, in poročila najbrže še več mesecev. Razjprava pred ,petorico so-dnikov pa bo najbrže tajna, ker so vsi člani družbe še mladoletni. Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti , - . v se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim r&smeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim darilom za Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno iz. vršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne pre. dolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljen-cem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York svojega lesa, petroleja in drugih surovin ter pridelkov, temveč tudi s svojimi industrijskimi izdelki. Da bi te svoje namene dosegli, so pripravljeni sovjeti plačevati Ameriki in Anglidi tudi najvišje cene, ker upajo, da se bodo ipolakomili teh visokih cen angleški in ameriški kapitalisti in dobavljali sovjetom stroje, pa čeprav se morajo zavedati, da bodo ti stroji v kratkem mogočno orožje proti njim samim. Nemške industrijalce pa bi hoteli sovjeti ujeti s političnimi argumenti in zato ponujajo njim le na-čila na nemški kredit. Že v svojem ekspozeju je govoril Mole Lov nemškim industrijalcem, ki so takrat bili še v Moskvi, kako bi moglo priti do najlepšega sodelovanja med sovjeti in nemško industrijo. Za-padne sile. le obljubljajo, je govoril Mclotcv, mi pa bi dejansko dali. Ves neizmeren historijat sovjetske države (je oc^pnl nemški industriji in oprta na sovjetsko državo bi megla Nemčija izvesti vse svoje načrte. Priznati! treba, da te politične ODljube sovjetov niso ostale brez ullnka na velik del nemške javnosti, zlasti na vse skrajno desničarske elemente, ki še vedno zidajo na svojo politiko na želji po revanši. Toda v kapitalističnih krogih Nemčije baš ta »političen razlog ne uši ga posebno. Do skrajnost^ obubožano sovjetsko prebivalstvo ni v tem prijetnem položaju ,da bi moglo dosti kupovati. Na drugi strani KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENASOc Po zanimivem, č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PR AT IKE zrn leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. 'GLAS. NARODA* 21« W. ISUt Street Ne« Tack City bilo mogOče misliti na gradnjo. Doslej so nabrali po Rusiji nad 4 milijone rabljev za prvi zrakoplov. V Moskvi grade zdaj poskusni zrakoplov manjšeg-a obsega (25000 kut>. m). V Leningradu pa grade pod vodstvom strokovnjaka inž. Vorcb-jeva dva večja zrakoplova, prvi bo obsegal 7000 kub m, drugi pa 20 tisoč kub. m. Oba zrakoplovu bosta dograjena že letos in takoj začno z njima poskusne palete nad Rus:jo. Ruske strokovnjake zelo zanima gradnja zrakoplova, ki bi imel obhod iz lahke kovine, napolnjen bi pa bil s helijem. Ta, za zrakoplov-stvo izredno važni plin, so odkrili na raznih krajih sovjetske republike Dagestan blizu Kaspiškega morja. Zdaj že raziskujejo dotdčne kraje strokovnjaki, da ugotove, če se bo dalo pridobivati dovolj helija za. domačo potrebo in morebiti tuldi za izvoz. Če $je helija v Dage stanu toliko, da pride za letalstvo praktično v pošte v, bo konec mc-nopolskega s:ailrča Amerike, ki je bila doslej edina država na svetu, kjer so imeli na razpolago helij, toda izvažati ga je bilo s posebnim zakonom strogo prepovedano. S prepovedjo izvoea helija je Amerika posredno zakrivila strahovito katastrofo angleškega zrakoplova R-101. Če bi bili namrež Angleži imeli za svoj zrakoplov helij, bi se R-101 ne bil ponesrečil. Gradnjo prvih ruskih zakoplovov vodijo in nadzirajo nemški strokovnjaki. Ravnatelj Zeppelinovih tvor-nic dr. Wiflke se je mudil v začetku teikodčega leta delj časa v Rusiji in pa vseh večjih mestih je prirejal predavanja s skioptičnimi slikami o konstrukciji in pomenu zrakoplovov. Ni izključeno, da nemški kapital za gradnjo zrakoplovov v Nemčiji strani noče pokazati svoje aktivnosti in zato je deloma prenesel svojo produkcijsko bazo v sovjetsko Rusijo. Gotovo ipa je, da ni več daleč čas, ko !bo sovjetska Rusija v zrakctplovstvu uspešno tek-fcmovala z drugimi državami, zlasti če bo res doma pridobivala helij. DESETLETNA DEKLICA 1ZCMLA 10-letno Marijo Tišler, učenko 3. razreda, stanuj olio v Samostanski ulico v Zagrebu Je poslala mali pred tednem dni v "trgovino (po stenj za petrolejako svetilko. Od tega dne se deklica ni vrnila domov. Nasledi nji da nje mati zvedela, da je bila Matija, prt neki Svpji anaeti in da je fttla zelo potrta. Znanka jo je de spremila in misleč, da. bo odlla domov, se zopet vrnila. Mati Jo je zaman hirala Jn, obveetila tudi policijo o njenem nesfcankii. posla. V Kovku ima kočo in nekoliko zemlje. Je ožen j en in ima 3 o-troke. Uklenjenega so odpeljali o-rožniki v zapore v Laško. Svoje dejanje je Kotnijak motiviral s tem. da je brez zaslužka in se nahaja v veliki bedi. Poškodbe Urjbajsoev so težke. Vedno nova razkritja o Laknerjevi družbi. P^le-i že znanih tovarišev morilca Iiaknerja se je družil z njim na vlomilskih pohodih tudi neki Jakob Jančar, ki so ga varnostni organi poleg drugih spravili za rešetke, že pred -tedni. Jančarja je zaslišal te dni preiskovalni so dnik in se je iz-kaaal še mladi fant izredno odkritosrčen. Z Lalcnerjem, Lampretom in Pertičem se je seznanil lani. Shajali so se največkrat v Ljubl(jani in se zadrževali po ljubljanski okolici, prav radi pa tudi na Dolenjt- "GRAF ZEPPELIN" SE JE VRNIL railKDRICHBHAFEN, Nemčija, 30. marca. — Nemški vodljivi balon 'Graf Zepipeiin", ki je 'oil odletel v Budimpešto, se je danes vrnil semkaj. Na poletu je prestal težak vihar. OSEM PREMOGARJEV USMRCENIH OVIEJDO, Španska, 31. marca. — V tukajšnjem rovu se je pripetila strašna esksplozija. Osem premo-garjev je b lo na mestu usmrčenih, šest pa ranjenih. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša ♦i.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." "SLAVONIC AMERICAN YEAR BOOK" je zelo zanimiva knjiga, ki jo je izdal Slavonic American Progress Club, kateri bo izdal podobno knjigo vsako leto v angleščini v svrho tesnejših kulturnih odnošajev z Ameriko.. Knjiga vsebuje vsakovrstne članke, med njimi: Slovanski narodi — poučen in informativen članek o slovanskih narodih; Tesla — čudoviti mož — študija o največjem elektrotehničnem ženi ju na sveitu; Hrvatski harlekin je šaljiva povest iz življenja hrvatskih delavcev v Ameriki. V knjigi so zastopani Tolstoj, Dostojevski, Gorki, Pavlovič, Falkov-ski, Preveden, Georges, Gecan, Kol-ski, Gregoriev in drugi. Poleg krasnih ilustracij vsebuje knjiga tudi imenik nekaterih slo-vanskh organizacij v Ameriki. Knjiga je posebno primerna za tukaj rojeno slovansko mladino. Stane $1.00. Naročila sprejema tudi Glas Naroda. V palači italijanskega preetoio- n-aslednika je eksplodirala bombo. Pravijo, da so jo položili in zapa-lili anarhisti. Pošten človek mora dati vsakemu prepričanju kredit, kot se mu spodobi. Tudi -anarhisti imajo včasi prav, vč2-3i so pa silno neumni in nerodni. Ali ni največja neumnost podtikati laškemu prestolonasledniku bombo? Anarhis.i bi vsekakor morali biti toliko informirani, kam se spodobi položiti bembo, in kam ne. Seveda, če v bomfoe verujejo. Razsoden človek ne veruje vanje. Možiček je ležal ira postelji in pretresljivo stokal. Bolan je bil, težko bolan. Njegova dobra ženica .ga je vztrajno tolažila. Dobra je bila, dasiravno tje bila dvajset let mrajša od njega. Vse mu je dala, kar je naročil zdravnik: zdravila sem, zdravila tja. In svežo noono srajco, da se je preoblekel, če se preveč potil ponoči. Prav zadovoljen je bil žnjo in jo je v mislih blagroval, češ, take ženice, kot jo imam jaz, pa nima nihče na svetu. Prišel je zdravnik, preiskal bolnika in je nekam čudno zmajal z glavo. Bo-lnik se bil kar malo ustrašil. toda kaj se je potolažil, ko je videl svojo ženko, kako hodi vedra in vesela po kuhinji. — No, nič hudega ne ;'oo — si je ! mislil. Skušal je zaspati, pa ni mo-!gel. V kuhinji je bila še vedno luč. | — Kaj pa delaš? — jo je vprašal. — O nič, — je odvrnila — pišem. Materi pišem za god. — Pa zapiši, da jo pozdravljam. — Seveda, tudi to bom zapisala. In sporočilo ji bom, da se ti obrača na bolje. Dosti na bolje. Bolnik je potslažen zadremal. Kar naenkrat se je pa zdrznil. — Ti — se je oglasila iz kuhinje — mati bo pismo gotovo tudi drugim pokazala. Pa nočem, da bi se drugi ljudje norca delali, da ne znam pravilno pisati. Kaj je pravilno: 'britof" ali "pokopališče". Če zapišem 'taemetery", ne bo v starem kraju nihče razumel. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZARAVE O GLASUJ TE "GLAS NARODA" ne Č>U urno t«m) Slovenci v viti okolicL ".L .i CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ......Ii, I ji.. - L .... ■ 'Vi- Star nepoboljšljiv tat je sedel že desetič v jetnišnici. Nekega jutra je dvignil velik kra-val in je dal pozvati jetniškega ravnatelja. — Gospod ravnatelj, — je ogorčeno vzkliknil, — iponoči so mi bili ukradeni copati. — No, kraj morem zato, — je odvrnil ravnatelj, — jaz vam jih nisem vzel. — Saj vem, da jih niste, vi — je rekel kaznenec, — ampak opazoriti sem vas hotel, da imate tatove v jetnišnici. * Neki zdravnik je dogiral, da je v Ameriki nad štiri milijone žensk, ki imajo skoro vsak dan glavobol. Približno štiri milijone je pa moških, ikatere vsled ženskega glavobola glava /boli. Iz Philadelphije poročajo, da je dvaindvajsetletni fant, ki je bil od rojstva slep, spregledal. Spreten zdravnik mu je po težki operaciji vrnil vid. Ko je uglelal cvetlico na mizi, je bilo njegovo vesele nepopisno. V tisoč slučajih se morda le ©na taka operacija posreči. V Sloveniji imamo par tisoč slepcev, ki ne oodo nikdar spregledali. Kajti njihov slučaj je drugačen kot je bil slučaj philadeiphijskega fanta. Nikdar ne bodo zrli ne rože, ne božaj ega solnca. Zdravniška znanost jhn ne more -vrniti vida, in ml, ma-gari, da .se nam še tako smilijo, jim ne moremo pričarati luči v oči. Lahko (jim pa postavimo streho nad glavo, to se pravi, da jim damo dom. Par s to tisoč nas je v Združenih državah. Vsak naj bi daroval samo par centov. Hvaležnost ubogih fiepeev bo pre-Sinila naša srca z jasnim in A>leste-čim spoznanjem, da smo storili svojo bratsko in človečanafco dolžnost. LAS R i I O D I' NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 1, 1931 ii LARGEST SLOVENE DML\ [ANICA KOMANOVA: Veltkonoina nedelja! Ljubo solnčece Je v vsej pomla. il krasoti tipalo svoje blagodejne irke na zemljo in vzbujalo iz nje oče cvetk. Dih pomladi je zavel |o vesolj s tvu in vsa narava je gla_ 10 klicala, da je napodila Velika ci. Tudi M rakov Janko, fant od fare vodja žapuilLh fantov, se zave. |a, da Je danes Velika nedelja. V imetnem telovniku In s krivdki p k'obukom ponosno koraka pod laško lipo, kjer ga že pričakujejo |stali žapu&ki fantje. No, fantje, — je nagovoril |anko svoje tovariše, — kam pa jo lahnemo nocoj? Zdajci se je pričelo med njimi livahno posvetovanje; prvi bi šel lad sem, drugi tja, tretjo v to, če_ prti rope^ v ono vas. — Jaz pa pravim, — prične zo_ ft Janko, — da b: šli nocoj v 6ta_ ieče po plrhe. Kdor je s tem za. lovoljen, naj dvigne roko! Dasiravno so bili prej fantje raz_ ličnega mnenja, so vendar na ta Jankov oredlog vsi brez izjeme !v gnili roke. Sicer se je pa to [godilo vsakokrat, da je slednjič I mana a vedno le Jankova volja. Četrt ure pozneje so že koraka. |i fantje proti stanešk. vasi in do. ?p_vši tja, zavi l v Markčevo gostil, »o. V gostilni je bila razen nekoli_ :o pivcev tudi stara Cergo'.jevka, tli je sedela pr" peči in držala na :olenih. košarico, napolnjeno zi -dečimi pirhi in pomarančami. To! lvoje namreč so fantje na Veliko ledeljo kaj radi kupovaV. ter po. Lem za stavo s krajcarji sekali. — čimbolj je bil kdo v NAJLEPŠI PIRH ŽRTEV PODIVJANEGA MOŽA V Pesterzebeiu na Madžarskem je 38-letni policijski stražnik Raffais vpričo svojih treh otrok na barbarski način mučil svojo ženo, ker mu je očitala lahkomiselno življenje. Ratffais je prihajal zadnje čase domov šele proti jutru, čeprav je bila njegova služba končana navadno že zveičer. Zato je žena mislila, da popiva, ali pa preživlja no- t či v družbi .prostitutk.1 Ko mu j RAST SODOBNEGA ČLOVEKA Rast spada med tiste velike skriv. nosti v naravi, ki jih je znanost doslej le nepopolno rešila. V vsaki posamezni stanici telesa biva za vse življenje neka zmožnost do ra. sti, ki ne preneha niti tedaj, ko je človek "odrasel". ZAKLAD V ŠKATLJAH ZA KONSEKVE S _____ ____________________ V splošnem je rast odvisna od bliže je prihajal, tem opreznejše jej — Kaj hcčeš, Janko? vadno že zvečer. Zato je žena mi- vn"njih okoliščin, kakršne so stopal. Ko se je priplazil do okna,; — Prišel sem k tebi za — za. gli>j ^ popiya^ ^ ^ :>reživlja no_ [ zemljepisne, klimatske, zgodovin, vzidanega na dvorišče, je obstal | to—, — začel je Janko jecljati ves^ v'dnjR>i pj^^tkJ Ko mu je te ske- socia ne In pred vsem prehra. kakor vkopan. Začel je pazno pri. j zmeden, — da — da — ti povem, ožitaia " da prekroka vss noči nit7en,s prilike. Ljudje, ki živijo sluškovatl. Srce mu je glasno utri. I kako te ljubim, da brez tebe ne ^ zai^ravija denar se je tako raz dolgo časa v istlh P"11*^ si sča-palo v upu ir trahu ^em več živeti« ^trica,^vej - začel'vpričo o rok ne" . £°ma P®*™* po postavi In zna. Tu notri je namreč počivalo de.fmi, ali bi postala moja? Pritrdi. k0n_^0 ie za kar au uuui jv uoau>«k i —, — — x----- —- -------,. . . , čaju' zelo podobni, tudi če pripa. kle, ki je zmedlo Janku srce In j Katrica, pritrdi, aH pa m« pahni prE«pa« »»» „ . ^^ plemenom> glavo. A dasiravno je neprestano mislil nanjo in koprnel po njej, vendar še do danes ni Imel toliko poguma, da bi ji razodel, kaj čuti za njo. On, ki je gospodoval vsem vaškim fantom, je bil pred to sla. botno mladenko boječ kakor otrok. — Ali se mi oglasi? — Al: kaj ču_ ti zame? Morda misli že na druge, ga? Taki in enaki dvomi so se mu vsiljevali tudi nocoj in ga mučili do skrajnosti. Toda po dolgih duš. nih borbah se vendar le ojunači. Lahno potrka na okno: — Katrica, ali čuješ? Nič odgovora. — Katrica. duša moja, eno samo kratko besedo! Zopet nič. — Katrica moja zlata, saj me vendar poznaš. Ako si huda name, ml vsaj reci, naj se odstranim! Zdajci začuje Janko v sobi šu. men je ,kakor bi kdo vstajal. Poloti se ga blaženo, nepopisno veselje. V tem hipu pa se že - okno odgrne in Janku se prikaže mili Katričin obraz. od sebe1. Katrica mu ni takoj pritrdila, a odpahnila ga tudi ni. Pričel se je med njima tajen še. pet, ki je trajal eno uro in še da. lje.... — Pozno je že bilo. ko se je vr_ nil Janko med svoje tovariše, zbra. ne v Markčevi gostilni. Takoj je poravnal s krčmarjem račun, fan. torn pa je velel, da je čas oditi. Odpravijo se zepet proti rodni vasi. Fantje so imeli polne žepe na. sekanih pirhov In pomaranč in so bili zelo dobre volje. Najveselejši izmed vseh pa je bil Janko. Vri. skal je, da je odmevalo od stane. ške pa do žapuške vasi. — Janko, —zakliče mu nekdo iz. med tovarišev, — kako je to. da si ravno ti tako vesel? Saj vendar ti edini nimaš nič pirhov. Janko pa je vriskal in vriskal. Kaj so mu bili mar pirhi, kaj po. marančs. — Saj mu je dala ljubljena Katrica najlepši pirh — svoje srce. treščil vanjo petrolejko, ki se je raz- ... . .... . . . .___ 1 so nam najbolj nazoren primer b tla in razliti petrolej se je »i ne-■ _ . . . . Yl , j • u i ui Američani. Razlike v tempu rasti srečni ženil vnel tako, da je bila hi-_______ ____,_____^__ pomi v plamenih. Nasilni mež se za gorečo ženo ni zmenil, tibrnil se in odšel mirno v sosednjo scfoo spat. Prestrašeni c-traci so začeli klicati na pomoč, prihiteli so sosedje in rešili ženo. da ni zjorela. Prepeljali so jo v bolnico, toda njene opekline« so tako :ež-ke. da je malo upanja, da bi ostala pri življenju. Podivjanega moža so pa aretirali in zaprli. povzroča posebno podnebje. Tako I rastejo otroci v poletnih mesecih hitreje. Vpliv zgodovinskih razmer se kaže najbolj nazorno morda v tem, da so današnji, povojni otroci i povprečno za nekoliko centimetrov večji, nego so bili otroci pred voj_ no. To so statistično dokazali v raznih deželah. Zaklad, čegar vrednost cenijo na 40 milijonov mark, leži zakopan ne. kje v južno.afriških pragozdih. Za. klad obstoji iz slonove kosti, iz zla_ ta in dragega kamenja, vse te dra. gocenostl so shranjene v škatljah za konzerve. Ta zaklad je skril po. glavar plemena Culu, po imenu Lo_ bengu'a, ko so ga angleški vojaki 1. 1892. premagali in mu vzeli nje. gevo državo. Ko je že slutil svoj bodoči poraz, je dal vse svoje dra. gocenosti pospraviti v škatlje, po., tem pa je odšel s svojimi zvestimi prijatelji v pragozd, kjer ro zaklad zakopali. Ko pa so se vrnili, je dal poglavar vse tiste, ki so vedeli za njegovo skrivnost, pomoriti, tako j da še danes nihče ne ve o zakladu \ nič drugega, kakor da je nekje j skrit, našel ga pa ni še nihče. i SINČEK ALI HČERKA Katerega bodoč. oč2ta al' matere ne zanima vprašanje, ali bo novo 50 LETNICA UMORA CARJA ALEKSANDRA H. VZROK ZA LOČITEV ZAKONA Dr. X. v Pragi bi se rad ločil in je iskal primernega razloga. Najrajši bi ujel je svojo ženo in fla-sekanju spre. granJti in je šel na delo na čisto po-en, tem več pirhov in pomaranč L-,^ način Najel je na borzi de_ i je osvojil. ta d.y,a brezposelna delavca, naj jo Janko se je ozrl .parkrat po sobi 2asle kakor si je že_ o ekrog pra?ne mize in poklical ^ jimu je o^n 4abro nagrado. In stvar je tako rekoč šla. Brezposelna sta res videla žensko v rjavem kožuhu, modrih cči in plavth las, ki je stopila iz dotorjeve hiše in izginila nekje v drugi hiši. Čez Ruski emigranti se spominjajo danes umora ruskega carja Aleksandra II. Pred 50 leti, 13. marca 1881 se je vra'^al car s parade in na obali Katarininega kanala je vrgel atentator Risakov v carjevo kočijo fcembo, ki je sicer eksplodirala, toda car !je ostal nepoškodovan. Atentatorja sta- prijela dva slučajno prisotna grenadirja Preobraženskega pslka. Car je stopil k atentatorju in ga vprašal, kaj ,je nameraval. Ta čas je nekdo iz množice vprašal carja, če je ra>ajen. Car je odgovoril: — Atentator se je 4. popoldne sem in Lem 400 kron. Videla sva točno, da ste bili takrat oblečeni £imo v kožuhu. Smilite se "Hvala Bogu, ne! nama, ker sva ugotovila, kakšen px nasmehnil rekoč: "Kaj? Že tova- kina. Ko se mu je zdelo vse v redu, je' lejal z nekim dostojanstvenim gla.i — Fantje, jaz imam nocoj š e skopuh je vaš mož. Itd. Gospa je res prišla, pa samo za to, da je povedi a oba delavca k odvetniku, kjer so vse to lepo zabeležili. Prejela, pa nista 400 kron, :emveč 600 kron. In potem je vložila gespa tožbo za ločitev zakona, ki si jo je tako želel — samo da ga važen opravek na vasi. Dobro se ... ,, zabavajte ta čas, a glejte, da ste ™ * ^la v najbolj pametni in mirni! S temi beseda, mi je Janko zapustil svoje tovari. Fantje se na prvi hfcp nekoliko vpogleda jo, nato pa si na toči j o ko. zarce ter začnejo od Cergoljevke kupovat: pirhe in pomaranče. — Janko je s hitrimi koraki preme . ril stanoško vasico ter zavil k zad. nji, že zunaj vasi stoječi hišici. Cim EKSPLOZIJA V PRESTOLONASLEDNIKOV! PALAČI TURIN, Italija, 31. marca. — Vieraj so kro-žile tukaj vesti, da je eksplodirala bomba v bližini palače. v kateri stanuj« italijanski prestolonaslednik Umberto s svojo žena, bivšo belgijsko princeso. Kdo je ' na pismo, — Gospa, če nočete, da položil bombo, se ni dalo dognati, ibi pričala proti vam, prinesite ob šem razpoloženju. To se je ponovilo tri drni aaporedoma. Čelrti dan pe šel tudi dr. X. z obema delavcema za njo. Potrkal je trdo na- vrata hiše, v katero je ibil-a ženska izginila. — Kdo *je? — se je oglasil moški gilas od anotraj. — To vprašajte rajši damo, ki je z Vami v sobi! — je bil odgovor. Končno so se vrata odprla. Sredi sobe lje 'bila res d^ma v precejšnjem neredu s svojo obleko. — Pardon! — je rekel dr. X. in cdšel z delavcema: oP poti ni rekel ne bev ne mev.... no, seveda, če koga žena vara in jo Zaloti tako re-kdš in flagranti.... Zgubil se je v svojo hišo, ne da bi delavcema pla-ial obljubljeno nagrado. Toda čez nekaj dni je prejela doktor jeva že- Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da' se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VABNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki cas, brez, vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. la Bogu! Za, to je še prezgodaj". Te besede bi bile lahko opozorile carja in njegovo spremstvo na nevarnost, ki še ni bila minila. Toda v £pl:šni zmeCnjavi se za svarila nihče ni zmenil. Car se je hotel vrniti v svojo kočijo, komaj je pa napravil nekaj . .. , . , . , . korakov, je vrgel drugi atentator bo sedaj nekaj stala, kajti gosoa m ' " . . ... , ....,__ . " preden j bomSbo. Sledila (je strahovi- bila dama, ki jo je dr X. zalotil "m K J flagranti", temveč je bila neka Vdova iz 3. nadstiTopja iste hiše, ki je ( bila gospe iprecsj podobna in je imela enak kožuh. Nezaposlena de- _(so se varali v krvi po snegu. Naokrog so ležadi s krvjo pomešani deli človeških teles, roke, noge, prsti, ta detonacija ln ko se je dim razkadil, so zagledali prestrašeni ljudje na hodniku več mrtvih in o-krog 20 težje in lažje ranjenih, ki Vobče je znano, da so današnji bitje sinček ali hčerka? Nadebudni; ljudje večji nego prej na kar so očetje so navadno bolj vneti za si.' vplivale v prvi vrsti spremenjene nove, matere pa zopet za hčerke,! življenske pril'.ke v zadnjem sto. ne eni ne drugi pa ne vedo pred let ju. Vpliv socialnih razmer £3 ka_ s rojstvom otroka, ali bo deček ali, že najbolj v dejstvu, da so otroci j deklica. Mnogo bi dali mladi za. j na dežli povprečno manjši nego! konci, če bi jim znal kdo oagovo. mestni otroci, otroci "višjih" dru.'riti na to vprašanje vsaj nekaj dni j žbenih plasti tudi višji nego otroci prej, predno se lahko prepričajo POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. "nižjih" stanov. V nekem smislu je tedaj industrializacija pospeševa. teljica rasti, ker privablja vedno več ljudi z dežele v mesta. Stvar si lahko razlagamo tudi tako, da so mestni otroci izpostavljeni po mo_ dernem prometu in vtisih višje ci. vilizacije večjim dražljajem živčne. sami. Učenjaki so poskušali že na ■ vse načine, da bi prišli temu pro. j blemu do dna, pa ni šlo. Šele zdaj j se je posrečilo najti tudi način, po katerem se da za koncem nekaj tednov pred rojstvom otroka za., nesljivo povedati, ali pride na svet t deček ali deklica. ZGODOVINSKA LUKNJA V MIZI Finski parlament je nedavno iz-vclil novega dižavnega predsednika v osebi senaterju Svinhufvuda. Pri I volitvah je i;llo v zbornici zelo nemirne. Kc j z bil razglašen rezultat ga sistema in ti iaž^ajTučinkul i "odrešenik^radovednih zakoncev! 'predsednik: je bil Izvoljen s enim 'je zdravnik dr. Meenes. Mož na.'53™'™ glasom večine, ker je zanj pravi s pomočjo injekcije neke po. igl-s&zala tudi švedska manjšina), sebne snovi točno roentgenovo sli. Je ^hx3val novo izvoljeni predsed-ko človeškega zarodka in tako iah_nik> da se poslanci vzdrže kakršnih-ko na sliki vidi, ali bo deček ali koli manifestacij. Toda nemir se deklica. Metoda dr. Meenesa je ve_; ni hotel poleni. Vrelo je tako dolgo, likega pomena tudi sicer za zdrav, j da je Svinhufvud zavpil: "Mirujte niško vedo in nedvomno bo prišla v ložah, saj nismo v gledališču!" Pri do veljave na porodnih klinikah. (tem je tak:> močno udaril s kladi-Največjega pomena je pa za za. vem po mizi, da je prebil ploščo. (V konce, ki bodo lahko že nekaj te. Helsingf:rsu in Oslu ne poznajo dnov pred rojstvom otroka vedeli, zvonca, ampak dejajo znamenja s ali bo ženskega ali moškega spola.-kladivom). jejo na rast. Hitrejši duševni raz_ voj in večje izobličenje možganov povzroča tudi pri drugem tkivu or. ganizma hitrejšo rast. TEOLOGINJE V ŠVICI tektiva sta ju bira enostavno zame njala.... POSKUS SAMOMORA NEZNANK častniške kape itd. Tik kanala je sedel cair, kapo mu je bilo odneslo z glave, obraz je imel .ves okrvavljen, plašč rastrg-in, obe nogi odtrgani ipri kolenih. Nekaj kora-krav od njega le ležal težko ranjen (atentator. Car je zastokal, naj ga ! odneso hitro v palačo, eki bi tam N-a Kvaiternikovem trgu v Zagre-, umrl, toda še predno so ga odnesli, bu so našli mimoidoči neznano žen- je izdihnil. Čez dobro uro se je po-sko na tleh. S .pomočijo policijskega i klonil carjev Zdravnik dr. Botkin avtomobila so jo odpeljali na straž- prestolonasledniku, poznejšemu car-nico, kjer so ugotovili, da nI mor- ju Aleksandru m. in mu sporočil, da pijana, temveč samomorilka. M da je car umrl. Sledile so aretacije, je izpila večjo kolfčino ocetne kisli- proces in obešenje atentatorjev in ne. Steklenico s strupom je krčevito njihovih pajdašev. držala v roki. Odpeljali so jo taikoj__ v bolnico, kjer so ji nudili pomoč. Vendar nesrečnioo niso mogli za-i POTREBUJEM DOGARJE slišati, ker Je bi*a v nezavesti, sta- ^ ^aneoske doge; goz^ dober; pla- Da se v Švici žene protestantske vere posvečajo duhovniškemu po. klicu, ni nobena novost. Že l. 1908 je bila vpisana na univerzi v Zue. richu prva študentka teologije in sicer nska Čeh:nja, Olga Tuge_ mann. Pet 1st- pozneje se je pustila vpisati prva Švicarka nžt isto fa_ kulte to in sicer Rosa Gutknecht. Od tedaj se posveča vedno več de_ klet temu poklicu, čeprav nimajo ravno sijajnih šans za bodočnost. Ker le nekateri kantoni podeljujejo ženam službe pri farah in sicer do_ slej so bile vse nameščene le kot pomočnice, torej so jim pristopna le podrejena mesta. Le v Ženevi je nastavljena kot župnik Marcela DototrensJBard, katera se je pred kratkim poročila z nekim zdravni. kom, izvršuje pa le dalje svojo službo, ker ženevski zakon: to do_ puščajo. Za enkrat je to edini slu. čaj med teologinjami, ker so do. slej v vseh deželah bile nastavijo, ne po farah saaio neporočene žen. ske in so s poroko izgubile svojo službo. S tem pa seveda nikomur ni po. I pG burni seji so se jeli poslanci magano; mnogo važnejše bi bilo, razhaj-ati. Predsednik je ves osu-če bl se posrečilo učenjakom dobiti jpsi .sp0Enal, kaj je storil v svoji raz-sredstvo, s katerim bi se dal spol bur*jenosfcl, ko je pozival poslance k novega človeškega bitja poljubno; redu stcpil je k tajniku parlamen-določiti, odnosno izpremeniti. Tako|ta in rekel> da obžaluje svoj tem-daleč se pa najbrž narava nikoli ^ pera,mentni udarec, ker ni imel na- jmena preluknjati mize. Nakar mu i je tajnik mirno CKlvrnil: "Gospod ! predsednik, potolažite se, da luknja ne bo dala prikrajšati. STRAŠNA ZRAKOPLOVNA NESREČA KANSAS CITY, Kans., 31. marca. — Visoko v zraku se je unel aeroplan Transcontinental Corporation Company .ter ipadel v bližini Bazar, Kansas, na zemljo. Osem oseb je bilo na mestu usmirčenih/ med njimi tudi znani športnik Knute Rockne z Nofcre Dame univerze. Ima svojo zgodovino". POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." ra je okoli 20 do 30 let. ča vsaki mesec. — Peter Stercer, , Lykesland, S. C. I Vloge obrestujemo po in obresti teko od vsakega, prvega V mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank O* THf iTATE OF NEW YORK NEW YORK. If. T. imajo velik uspeh H t SEDEM KNJIG DEDEK JE PRAVTT. —-----Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. — Knjiga je bogato okrašena s slikami IVraaUA ~—-.......——__—____.Razprava verske vsebine,* katera je spisal bivši ljub- Ijanski knezoškof. To je eno njegovib najboljših del. MLADIM SRCEM: SUNE&KI INVALID PARIŠKI ZLATAR: Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. :biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Saša Š an tel. 'ovest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani ras. buri ji vi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. ■ skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar # * znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje, _A__A„a_A 181 strani debela knjiga s slikami. V nji je natančno BALKANSKO-TURSKA VOJNAoHsana vojna, ki je bila predhodnica našega osvobeje- iat AMERTKANSEIIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, ,, ________Sato, itd. SLOVENSKO -KOLEDAR, Knjigarna "Glas Naroda 216 West 18th Street H New York, N< Y. "QUI K A I O D Am NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 1, 19S1 LARGEST SLOVENE DAILY fa 17. B. A. J ......................................... SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. nrniiniJiHinmmiiiiiimi^ 38 (Nadaljevanje.) — TI me hočeš le prestrašiti. Motiš se! On ima le simpatije zame ter ml J« tudi iafcazal nekaj prijaznosti. To pa je vse. Če bi me Id ubil, bi morala jaz sama najprej eapaziti! Globoko je dihal. — Ti ne veruješ, da bi mogel kdo skriti, če ljubi koga? Postala je zelo rddia ter zrla mimo njega. Hitro pa je odgovorila: — To je pač mogoče skriti. Ne, ne, prepričana sem, da se motiš. On se je moral zopet smejati njeni vnemi. —Na vsak način je prime Ludovik mož, ki je hitro gotov z nagnjenjem, ki ničesar ne obeta. — Jaz upam in želim, da bo poatala princesinja srečna ž njim. On zasluži to, ker je dober in plemenit človek. — E>a, to je gotovo. Po tem pogovoru sta se ločila v veži gradu, in odšla vsak v svojo sobo. Werner Hollman se je medtem zoipet podal na delo. V približno pol ure ga je grof Gunter obiskal v ateljeju ter ga zopet našel neumornega pri delu. TRIINDVAJSETO POGLAVJE. Bilo je par tednov pozneje. Dagmar je igrala s Hollmanom pautijo itenisa. Njen mož je bil že •Jd zgodnjega jutra na polju. Ko sta stopila v grajsko kapelico, je sporočil služabnik, da se je grof Ounter že vrnil. Dagmar je dala navodila, naj se servira v približno pol ure. Poslovila se je cd Hollmana ter se napotila v svojo sobo, da se pre-obleče. Zamenjala Je belo cjbleko s hišno obleko iz mehke svile, ki ji je tako dobro priatojala. Ko Je bila gotova, se je napotila v iztočno krilo, da obišče svojega inoia v delavni sobi. Z zgodnjo pošto je dobila pismo svojega očeta, kojega vsebino je hotela sporočiti svojemu možu. Ker Je domnevala, da se nahaja njen moi v delavni sobi, je takoj -vstopila. Soba pa je bila. piv zna. Tam je stala pisalna miza odpru, in ko so se vrata odprla, |e nastal prepih, ki Je vrgel na tla listič. Padel Je ravno pred njene noge. Sklonila se Je. da ga pobere, a tedaj je zapazila, da ji sveti nasproii njena lastna pisava. Iiprva se Je zelo prestrašila. Kako Je priiel ta listič z njeno pisavo v sobo Gunterja in na njegovo pisalno mizo? Nato pa se je morala smejati. Povsem razločno je videla pod imenom zapisano: — Nepoznana! Srce pa ji je vendar udarjalo hrupno v njenih prsih. Torej Gunter je še vedno hranil pisma nepoznane? Ravno, ko je hoteda pobrati listek, je vstopil Gunter. Presenečen je pogledal svojo ženo. Pogledal je tudi na listič, katerega je držala v roki. Podala mu ga je z velikim presenečenjem. — Zletelo je s tvoje pisalne mize, ko sem odprla vrata. — je reklii hitro. * Vzel je pismo, ter ga položil k drugemu, ki je še vedno ležalo na plo&či. Pri tem mu je drugo pismo padlo iz rok in čital ga je. V istem trenutku je bil odpoklican od služabnika in ko je zopet vstopil, je videl pismo vroki Dagmar. On ni skril pisma, temveč ga pustil mirno ležati. — Kuj ml ustvarja veselje videti te pri meni? — je vprašal. — Hotela sem ti le pokazati pismo od svojega očeta ter govoriti s teboj, ipredno greva k zajtrku. Radi tega sem te obiskala. Potisnil ji je nežno stol. — Prosim, sedi. Aid si se dobro zabavala v moji odsotnosti? Videl tsem te prihajati z Hollmanom s tenis prostora! — No, raket ni nikaka paleta. Gospod Hollman sicer ni nikak do-■ and Holidays at N*w Tsrfc N. t for April 1st, 1UL a tat* of N«w York County of New York. Before me a Notary I-ublic ln and for the State and County afore**Id. personally appeared (.udsic Benedik. who having been duly sworn according to k* deposes and amy* that h* la th* Business Manager of the Glas Naroda, and thai the following is.to the best at his knowledge and belief, *. true statement of th* ownership, management (and If a daily paper, the circulation) ecu. of the aforesaid publication for the date shown ln th* a bore caption, required b\ th* Act of August 24. 1912. embodied ln section 441, Postal Laws and Regulations, printed on th* reverse aid* of this form, to wit: 1. That the names and addr***** of th* publisher,editor, managing editor, and business managers are: Publisher. Slovenic Publishing Company. Editor, Janez TerCek, Managing Editor. Jt-nez Terček. Business Manager, J^udwig Benedlk, 2. That the owners are: (Give names and addresses of individual owner*, or, tf corporation, give its name and names and addresses of stockholders owning o» I oiding 1 per cent or more of the total amount of stock) Slovenic Publishing Company, 216 W. 18 St, New York, N. Y. stockholder: Frank Sakser, 82 Cortlandt Street, New York, N T. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other aecurity holders own ing or holding 1 per ceni or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none. *o state ) NONE 4 That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders. and other security holders, if any contain not only the hat of stockholders and security holders as they appear upon th* books of the company, but also, 1"» cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or ln any other fiduciary relation, the name o I the person or corporation for whom such trustee is acting, is given: alfco th»t the sat^ihut>>d through the mail* or otherwise, to paid subscribers during the sin months preceding the date shown above ..................................... 7020 ■ This Information la required frotn daily publications only.) Ludwl* Benedlk. Busim Sworn to and subscribed before me this 30ih day of Mar; 1931. (SEAL) K. Sakser, Jr.. Notary Public St I. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.) rrshlc—I iiirtst filose- flje, 847 strani, bro*. ........ .79 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Temena, rilijefna karikatura in minulosti, SO str„ broš. ....... JSS St. 11. (Povel Golls) Pster&ove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str., bro*....... JB St. 12. (Fran Milanski) Msgsfnl prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., bra*.......... J* St. 13. (V. M. Ga litin) Nsdrtda Nikolaji i roman, poslovenil C. 2on. 112 tsr„ bra*. ........ , % St 14. (Dr. Kar« Engl lil) Denar, narodnogospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris. 2» str., bflA sssssssssssesssesssssssss csnrt, Kenee Mauperin. ......... St. 1«. (Janka Samec) Življenja, pesmi. 112 str„ bruA. ........ M Sl 17. (Prosper Ifarimee) Verne dufie v vicab. povest, prevei Mirko Pretnar. 80 str............. .» St. 18. (Jarosl. Yrcblicky) Oporoka lukovškega grajšiaka. veseloigra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 dtr.. brofi. .. .If St 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra.. brofi. ...... M St. 20. (Jul. Zeyer) Gompatl in Komurasaki, japonski roman, is češčlne prevei dr. Fran Bradač. 154 str.. broS....................48 St 21. (Fridolin %oina) Dvanajst kratkotnsnlb zgodbic, II., 73 str. brofi. ........................ JU S t 22. (Tolstoj) Krentzerjevn.... ..............M Manager Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se .dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLfeN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN St 23. (Sophokles) Antigone, Žalna Igra. poslov. C. Golar. 00 str„ brofilrano .................... .31 St 24. (B. L. Bulwer) Poslednji . dnevi Pompejev, 1. del, 365 strn brofi. .........................M Št. 25. Peeled dnevi Posipe j* IL del ...................... J« St 26. (L. Andrejev) Črne mm- ske, poslov. Josip Vidmar, Se str. bro«. ........................ JSS St 27. (Pran Erjavec) B«usps selnsat in prebiral rinMvi m brespsstlns. 80 ser., krofi. JU St 2D. Tarzan sin spis....... M Tarzan sin spiea. tr. vsa. ...1.3» St 31. Mn rake.............. Ji st. 32. Živeti ................. Ji St. 35. (Gaj SalnstU Krlsp) TsJ- -na a Jngnrts. poslov. Art Dokler. 123 strani, brofi........... M St 3ft. (Kaaver Msfiko) 144 strani........... St 37. Dsnmfie UtoH St 38. Tarzan Štev. 39. Ln St. 48. Magda St 47. MlatcrtJ Štev. 48. Stev. 49. M sin, trd ven ....UN 8Ukn Da Grays..........UM 2. aprila: Genera-i von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen Olpmpic, Cherbourg Western land, Cherbourg; Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De Grasse, Havre 8. aprila: Mauretani&, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: * Paris, Havre Homeric, Cherbourg Koma, Xapoli, Genova 11. aprila: MinnewiiBka, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vuleania, Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Lev:athan Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg .Euro pa, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hambuig 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg. Hamburg Pennlaiid, Cherbourg, An*.serpen 21. aprila: Ji*r«?nsaria. Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding. Cherbourg. Ham burg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 23. aprila: I>re»d«-n, Cherbourg. Bremen La Bourdonnais. Havre 24. aprila: O'ympic, Cherbourg Bremen. Cherl«ourg. Bremen Stat»-ndam. Boulogne »ur M*r. R Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Europa, Cherbourpr. Bremen Homeric. Cherbourg-Milwaukee. Cherbourg:, Hamburg X«-w Amsterdam, Boulogne Sur Jler, Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulojine Sur Mer Rochambeau, Havre 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg G«*orge \Va3hington, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grasse, Havre 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Ttot-terdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Mifine-waska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: *I'e tie France. Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. I»uis. Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Roma, N'upoli, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vuleania, Trst 20. maja: • MauretanJa,Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 21. maja: Dresden. Cherbourg. Rremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Pennland. Cherbou x. Antwerpen 23. maja: Minnetonka. Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, CherU.urg, Hamburg 27. maja: Leva than, Cherhourg Presidf-nt I{oo*evelt. Cherbourg Hamburg i».-»irs« h la rid. Cherbourg. Hamburg 2*. maja: 1 I**n»-ral vn Steuben. B»ul«gne S*ir Mrr, Hr»m»-ri 29. maja: Fran.e. Havre ilaj^stic, Cherlxiiint Rremen. Cherl>ourg. Bremen N"«-w Amsterdam. B^tter»lam l^-!geniilnd. Cherbourg. Antwerpen Augustus. Xapo.i Genova 30. maja: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Rooharnheau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIKI Z ZNAKOM *, označi skupni izlet v Jugoslavijo. Slovenski pisatelji n. sv. ' Potresna povest, Moravska slike. Yojvoda Pern I Perica, tr-U« ........................13* Tigrovi zobje....................................1.— Tik za fronto .................. .70 Tntlfi. (Bevk), trd. ves. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel. soc. roman................1.S0 Tredntld addihn ................ J* Turki pred Dnnajea .......... J3$ Tri legende o rmzpeln, trd. vex. .65 In con naC (Rape) vex. mala Izdaja ....... 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za Dotovanje na ogromnih Damlklh: PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) Cle de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) FRANCE 8. maja; 29." maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna fran-" coska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraAaJte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» »TATE STREET NEW YORK, N. V. ........SI— TIsoC in ena oo« I* tvcick sss**ssss**a******1.36 II..........................1.4« II I..........................1.54 KNJIGE 8KUPAJ........$3.75 V iskal in (Matičtt) V ¥ 2. del Zmote ln kanec gdJL Pavle.......43 Zlata vas ...................... M Zbirka narodnih L del......... Zbirka narodni IL del ........................4« Znamenje ftttrih (Doyle) ....... J&4 Zgodovinske anekdoto .......... JS$ Z oenje* in Mfm ..............3^— Zločin in kazen, 1. In n. zvezek 1.— Napoleonovega bazarja .. jM zdravnika Munika.......7« Zlati pantar ................... JI Zvestoba do croba ________________LM Veteran pisma. Marija Kssctovn . Veliki inkvixitar ................ Vara (Wslisva). bro«. ........ Vojska na Hiartss. a slikami .. Vrtnar, (Rabindraaatb Tagore), trdo veaano ................ broširano .................. Trdo vezano ................... VUaJega rrpatlis, roman, 2 knjigi Vojni mir ali pocaMtvn, L sv... V pnstiv Je ila, III. sv. ...... Valettn Vodnika Izbrani spial .. Vodnik svsjemo narodu ........ Vodnikova prnttka L 1927...... Vodnikova pratika L 1928...... VodbUd 1 .... iS ....................JSS »ovsa« ,„„••■•••• JU bi sfiks .............iS naJ bo. Nn« vsnfcds UES U3$ JS5 ja Stev.^dO. (Dostojevski) Taphtl b j fit. (Golar) Bnflja In sestro .75 St. «2. »jot, h deL (Dostojevski) J« St. «3. Idijot. II. del ....................J— fit 64. Ifljot. m. del.............J« Stev. 05. Idijs*, i V. del ............M Vsi 4 deU ...............lis i Zmaj is Življenje slov. Alefiovec, 8. Zvesti tin. na, izbrani spisi •kupaj ........Ul SSSSSSSSSSSSSS- «25 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. poslu jevsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure Poslnžnjmn se vsi bres izjeme te stare in stanovitne domače ba^ke. iS