150. štev.
V Ljubljani, nedelja 26. junija 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
IV. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto pol leta .
tetri leti
ra nsescc
K 350-— „180— „ 90--.. 30 -
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. Četrt Ida za mesec
K 480 -„ 240— „ 120 — „ 40 -
Za Ameriko:
celoletno po letno . četrtletno.
8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja
Novi naročniki na) pošiljajo narečnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm SitOk prostoi za enkrat 2 K za večkrat popust
Un
k
»amiiMfi
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu
—	štev. 8. Telefon štev. 44.	■■ ■ 11	—	■■
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1'60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo —
-	Rokopisi	se	ne vračajo.   ................
Ustavni boj.
Vladni govorniki priznavajo, da je ustava slaba.
Beograd, 25. jun. (Izv.) Kakor sc vlada na vse mogoče načine trudi, da prikrije svojo omajano pozicijo, vendar vsi znaki prejasno izpričujejo. da se nahaja v največji krizi. Svojčas so vladne stranke sklenile, da se njihovi člani kolikor mogoče malo udeležujejo debate o ustavi. To pa samo zato. da se debata hitro zakliuči. Danes vladne stranke niso več izvajale svojega sklepa. Vlada
potrebuje čas in zato so pričeli govoriti v današnji skupščini tudi radikalci in demokrati. Značilno pa le, da so vsi govorniki vladnih strank, na današnji seji ostro kritizirali ustavo. na koncu svojih govorov pa izjavili. da glasujejo.za ustavo samo — iz patrijotizma. Prihodnja seja konstituante bo v pondeljek ob y. uri. Razpravljalo se bo še vedno o VIII. oddelku ustave.
Vladna situacija skrajno resna.
Nove zahteve bosenskih muslimanov.
Beograd, 25. junija. (Izv.) Danes so se celi dan širile novice, da je vlada z ozirom na težki politični položaj, v katerega so jo spravile nove zahteve bosenskih muslimanov, podala ostavko. Uradno se te govorice zanikajo. Priznava se pa splošno in o tem pišejo tudi beograjski vladni listi, da je vladna situacija skrajno resna. Muslimanski klub ie namreč predložil nove zahteve, ki se tičejo neke vrste avtonomije za Bosno in Hercegovino. Muslimani zahtevajo strogo čuvanje teritorijalne integritete pri razdelitvi Bosne in Hercegovine na oblasti in to samo v okviru historičnih mej. Muslimani hočejo
čuvati celokupnost teritorija, ki je naseljen po muslimanih. Umljivo je, da vlada ne more sprejeti seperati-stičilih muslimanskih pogojev, ker bi s tem ustvarila prejudic za zahteve drugih političnih skupin.
Beograd. 25. jun. (Izv.) Vlada do sedaj še ni podala definitivnega odgovora na zahteve zemlioradnikov. Danes popoludne je konferiral ministrski predsednik Pašič s predsednikom zemljoradniškega kluba Lasičem. Lasič je izjavil, da zemljorad-niki od svojih zahtev prav nič ne odstopijo. Pašič je ponudil zcmljo-radnikom vstop v vlado, kar so pa ti odklonili.
sk: svet je imel danes sejo. na kateri
ic razpravljal o situaciji, ki je nastala z ozirom na zahteve bosenskih muslimanov. Kakor je izvedel naš poročevalec, se je ob zaključku seje
izjavil ministrski predsednik Pašič, Pašič podal regentu ostavko. Sma-
tra se. da bo regent zopet poveril g. Pašiču sestavo novega kabineta in da se bo g. Pašič pogajal z zem-ljoradnijci in socialisti, da bi se sestavila vlada brez muslimanov.
da je bila to zadnja seja njegovega kabineta, za slučaj, da muslimani ne sprejmejo protipredlogov vlade. Muslimani bodo o vladnih protipredlo-gih razpravljali v svojem klubu na firrišnji seji. Za slučaj, da si osvoje
Sociialni-demokrati se pogajajo.
Beograd, 25. jun. Včeraj je soc. dem.	socialistom Svojo pravo situacijo, da bi se
krat Divae imel razgovor z gg. Pašlčem In	videlo, ali Ima potrebno večino. Ak0 bi	so-
Priblčevlčem. O. Pašič je ponovno apeliral	ciallsti glasovali za ustavo, bi zahtevali	nuna socialiste, da bi glasovali za ustavo,	katere načelne Izpremembe.
Posl. Dlvac je zahteval, da vlada pojasni	_______
Za ustavo nima vlada večine.
Beograd, 25. jun. (Izv.) Vladni listi poročajo, kar se je doslej še vodno skušalo prikriti, da vlada tudi za slučaj, če se pogodi z bosenskimi muslimani, nima za ustavo večine. Za končno glasovanje se potrebuje 211 glasov. »Politika« pravi. da ima vlada 215 glasov, dočitn sodi »Pravda«, da je vladi zagotovljenih le 213 glasov, pri čemur pa •šteje tudi glas dr. Trumbiča. ki bo
glasoval proti ustavi. »Beograjski dnevnik« kombinira, da ima vlada samo 200 glasov sigurnih. Vlada se vsled svoje nesigurne večine pogaja tudi z muslimani iz južne Srbije, ki bi pa morali dobiti tako ogromne svote za razne svoje zahteve, da jim vlada ne bo mogla ugoditi. Kakor cela situacija kaže. je vlada v resnici pravzaprav že v demisiij, samo da jo še formalno ni podala.
Nemci ne priznavajo versaillske
pogodbe.
Beograd, 25. junija. Presbiro poroča iz Pariza:	Z nekim diplomatskim aktom je
Nemčija naznanila, da smatra versaillesko mirovno pogodbo za začasno. Kitajska vlada je namreč zahtevala od Nemčije, da prizna versaillesko pogodbo v celoti, nemški poslanik v Pekingu pa je kitajski vladi izročil noto nastopne vsebine:	Soglasno z
Instrukcijami svoje vlado ml je čast ponoviti Var«, da nemška vlada sedaj ne more pono. vit« priznanja versailleske pogodbe, &er bi tak korak pomenil svoboden In svojevoljen r-Jicjens te pogodbe s strani nemške vlade,
kar bi škodovalo kasnejši reviziji te pogodbe. Vsekakor pa se nemška vlada ne bo protlvila, ako bi se Kitajska poslužiia členov 128 in 134 te pogodbe«. Razpravljajoč o tern nemškem odgovoru poudarja »Temps«, da Nemčija uradno z diplomatskim aktom izjavlja, da se ne smatra obvezano z versaillesko pogodbo, temveč da je samo v to bila prisiljena po pritisku, kateremu Se le uklonila, vendar pa se nadeja, da se }1 bo posrečilo, da bo versailleska mirovna pogodba revidirana.
i xj . .-vivjrzm.+ra
VOGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO.
Budimpešta, 25. junija. Minister za zunanje posle grof Banlfy se je napram poročevalcu madžarskega dopisnega urada izrazil o sestanku v Mariansklh Lažnih: Povodom konference v Brucku sprožena vprašanja, katera se sedaj podrobno razpravljajo v Budimpešti In Pragi, so se dopolnila js pravkar izvršeno izmenjavo misli. Sestane* v Marjartskib Lažnih zatorej ni konec
te izmenjave idej, temveč je nadaljna postaja konstruktivnega delovanja, katerega smoter je zavarovanje srednje evropskega miru z vpoštevanjem upravičenih interesov vseh držav.
VOJNA MED RUSIJO IN JAPONSKO.
London, 25. junija. »Daily Telegrapl!« javlja, da je Čičerin uradno naznanil velesilam, da obstoll med Rusijo in Japonsko volno Stanje.
Pasic pred demisijo.
Beograd. 25. .iun. (Izv.) Ministr- vladine protipredloge, se sodi. da se
vrši trlasovanje o ustavi na Vidov dan.
Zagreb. 25. jun. »Večer« poroča iz Beograda, da se je v kuloarjih konstituante danes govorilo, da bo
ZA JUGOSLOVANSKI BAROŠ.
Sušak. 25. junija. V znak protesta proti eventualnemu popuščanju v vprašanju ba-roške |uke Je nad 40 krajevnih ndniženj poslalo ministrskemu predsedniku v Beograd protestne brzojavke, v katerih zahtevajo, da na) se kondominij v vprašanju ba-roške luke ne pripusti,
SRBSKI RDEČI KRIŽ ZA PO POVODNJI PRIZADETE KRAJE.
Beograd, 25. junija. Na Snočnll seji srbskega Rdečega križa so sklenili, da bodo dali 100.000 dinarjev ter velike količine ma-terijala In žlvljensklh potrebčšin po povodnji opustošenih krajev.
Iti fcZNtSKI ŠJKA.IK NA ČEŠKO-SL (A *ŠKEM
Praga, 25 iun. (izv.) Slavki bančnih uradnikov se bodo po zadnjih w steli skorai gotovo pniiužili tudi žele/tiičarji.
KRIZA V GIOLITTIJEVEM KABINETU IZRAVNANA.
Rim. 25. jun. (Izv.) M mster javnih del Labiola je preklical svojo ostavko. Vesti o odstopu zunanjega nvnistra Sforze niso točne. Kriza v Oiolii lije vem kabinetu je izravnana.
POLJSKI UMIK IZ GORENJE ŠLEZIJE.
Berlin, 25. junija. Kakor javljajo listi, je mcdzaveznlška komisija v Opolah pritrdila k izpraznltvenemu načrtu. Izpraznitev naj sc izvrši tako, da se do 28. junija Poljaki umaknejo do coue Glivice-Bytom. Oo 30. junija mora nemška samobramba izprazniti vse ozemlje razen dveh okrožij na severo zapadu Gorenje Šlezije. Nato morajo Poljaki do 2. julija izpraznili tretjo cono y Bateincn Katowicarni vred. Do 5. julija morata obe stranki izvesti popolno Izpraznitev do meje.
PROGRAM POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Varšava, 25. un. Minister zunanjih pos-slov Skirmut je uaznail včeraj zastopnikom časopisja svoj program in pri tom izvajal: Svet mora izprevldetl, da ie Poljska element miru. Glede gorniešleskega vprašanja želi Poljska odločitve, ki temelji poppolno-ma na versailleski mirovni pogodbi v skladu z izidi plebiscita in se hoče priključiti Iraucoskemu in angleškemu stališču. Minister se je zavzel za sporazum med češkoslovaško lu Poljsko. Poljsko . francoska allanca, k] nima agresivnega značaja, temveč je miroljubna, se mora ohraniti. Minister je opozarjal na simpatije, ki jih goji Italija do Poljske in omenil, da je razmerje med Poljsko in Anglijo kočljlveje, ker ima Poljska tamkaj mnogo sovražnikov, vendar mora Poljska delati v duhu medsebojnega sporazuma.
INTERNIRANI NEMCI NA POLJSKEM.
Berlin. 25. junija. Nemški poslanik v Parizu je prejel od Cambona podpisano noto veleposlaniške konference. v kateri se s pozivom na noto veleposlaniške konference z dne 9. junija na poljsko vlado zaradi osvoboditve svojevoljno aretiranih oseb opozarja nemška vlada na osebe. o katerih je bile konferenci naznanjeno, da so internirane v raznih taboriščih in ki so v priloženem sc-znamku navedene imenoma. V imenu veleposlaniške konference se prosi. da nemška vlada stori vse, da zagotovi izročitev talcev.
ALANDSKO OTOČJE PRIPADE FINSKI.
Ženeva, 25. junija. Svet zveze narodov je snočl naznanil svoje sklepe v vprašanju alandskega otočja. Svet zveze narodov meni, naj sc suvereniteta nad otoki prizna Finski, naj se otokj vojaško nevtralizirajo in se dajo prebivalstvu garancije v zmislu govora poročevalca. V imenu švedske vlade le vložil Branting prolj odločbi sveta zveze narodov formalen protest in izjav!!, da ta odločitev baltiškim ozemljem ne prinaša zaželenega premirja. Švedska je pripravljena sklep sveta zveze narodov lojalno pripoznati in se bo udeleževala pogajanj, ki so bodo vršila pod avspicijami zveze narodov med obema strankama v svrho ugotovitve jamstev, vendar se ne odreka upanju, da pride dan, ko bo zadoščeno tudi nrebivalstvu fllandskjh otokov.
Razširjenje male antante?
V svetovnem časopisju so sc zadnji dve leti ponovno oglašali glasovi, ki so izražal! dvom, da bi Se politično stanje, ustvprjeno v srednji Evropj z Izidom vojne, meglo trajno držati. Preveliko število malih držav se jim Je zdelo ravno nasprotje garancijam trajnega miru. Zato so se ponujali predlogi za večje državne zveze, pri čemer je vzprlčo svežim tradicijam prevladovala misel na donavsko lederacljo, ki naj bi bila nekaka Avstrija v novih, modernejših iormah.
Danes Je politični položaj v srednji Evropi precej razjasnjen, v glavnem po zaslugi češkega vnanjega ministra Beneša. Ustanovila se je mala eutenta, k] predstavlja zvezo najmočnejših držav Podonavja. Sedaj pa se vedno znova ponavlja vprašanje, koliko se more še razširiti mala enten-ta na sosedne države.
Razinotrivali smo že vprašanje na tem mestu in Izrazili mnenje, da na pr. Poljska, ki prihaja kot najmočnejša prva v poštev, nima dovolj Interesnih stikov z malo trojno zvezo. Kajti ne smemo pozabiti, da ima slednja svoj glavni, hkrati tudi edini politični smoter garantirati izvedbo mirovnih pobojev, naloženih sosednim premaganim državam. Težišče poljske politike leži Izven teh vprašanj, In hna dvole osnovnih ciljev: zavarovati se proti Nemčill na eni, in proti Rusiji na drugi strani. V bodočnosti bo imela v prvem primeru vzporedne interese s ČekoMovaško In vzpričo koroškega vprašanja z Jugoslavijo, v drugem primeru z Rurnunijo. Toda orljentacija napram Nemčiji In Rusiji za malo entento še ni aktn-: alna; kadar pa bo aktualna, takrat — bo tnala eutenta sama — razpadla.
Morda pa je v poslednjem Izražena domneva napačna in morda imajo prav oni, ki žele in pričakujejo, da so bo iz vseh malih in srednjih držav, ležečih med Nemčijo iii Rusijo, ustanovila velika zveza dr-
žav trajnejšega obstanka. Zveza, ki bi bila v stanju, da zapre bodisi Nemcem pot na vzhod kot Rusom vrnitev prot] zapadu in k| bi vezala male države ob Baltu, ob Visli, ob Donavi in na Balkanu.
Prot) tej koncepciji govori prevelika narodnostna heterogenost navedenega ozemlja, prevelika raznovrstnost dosedanje politike, predvsem pa prevelika raznolikost političnih Interesov. Vzhodna vrsta držav je v splošnem orljentlrana zoper Rusijo, ker s| je prilastila poleg drugega preveč ruskega ozemlja; ta bi celo proti Rusiji Iskala zaslombe pri Nemčiji. Ako prldo v bodočnosti do zveze med Nemci in Rusi, kar je zelo verjetno, bi postal položaj osrednjih držav skoro kritičen ln diplomaciji bi se bržkone hitro posrečilo razbiti ta blok.
Baje se vrše med čehoslovaško in Madžarsko tudi politična pogajanja. Nedvomno ima Praga interes na tem, napraviti usodno zvezo z Budimpešto, ker ne gre zamotati tako bližnjega trga za lastne industrijske proizvode. Na drugi strani pa Madžarski ne kaže vztrajati v dosedanji izzivajoči, a popolnoma izolirani vlogi. Toda vse to še niso dovolj tehtni temelji za politično zvezo. Tudi ako bi se ustanovila, ji ne bo zlepa kdo zaupal, kajti vsa živeča madžarska generacija pozna le eden politični clli: obnoviti Madžarsko v historičnem obsegu, kar pa se more zgoditi le na račun držav male entente.
Chn večja Je državna zveza, tem večji je njen vpliv na zunaj. Toda rešpekt pred njo zavlsl tudi od njene notranje vrednosti, notranje trdnost). Trojna zveza pred vojno je dejansko veljala kaj le kot dvozveza med Dunajem ln Berlinom; v kritičnem momentu je Italija zapeljala na nasprotno stran. Politične alljanso pa se ustanavljajo vendar predvsem za kritične momente.
Protestni shod proti nasilstvom demokratov.
Ljubljansko občinstvo brez razlike pol. prepričanja — razven JDS seveda — je snoči zasedlo vso prostorno dvorano in galerije »Uniona«, da javno protestira proti nasilstvu demokratske stranke ob prevzetju »Kazinovereina«. Ob četrt na 9. je otvoril protestni shod g. R. Est. ki je 1)0 kratkih uvodnih besedah podal besedo g. Juvanu.Jl. Juvan je v obširnem govoru opisal zgodovino nekdanje Kazine, se dotaknil tudi zgodovine Nar. doma ter nato temeljito poročal o zahrbtnih mahinacijah ljubljanskih demokratov v zadevi prevzetja Kasinovereina. Orisal je strankarsko - pristransko postopanje drž. upravitelja Bitenca pri sprejemanju članov in razdeljevanju izkaznic. Ožigosal je strankarsko nestrpnost in nenasitno i)ožrešnost liberalcev. katerim je osebni interes višji, nego pomoč ljubljanskim revežem.
pomoč »Jug. Matici«. Razgalil je objestnost, »naprednost« in »narodnost* gotove klike ter žel za izvajanja burno odobravanje zborovalcev. Dotaknil se je tudi vprašanja kompromisa z vsemi mogočimi strankami ter izjavil, da ne obstoja nlkak kompromis, pač pa so si vse opozicijonalne stranke edine v tem, da se prične v občini pozitivno delo in enkrat za vselej stre liberalni terorizem. Viharno pritrjevanje občinstva. ki je prekinjalo govornika, je bilo dokaz opravičenosti njegovih izvajanj. K besedi se je za g. Juvanom priglasil pristaš slov. lj. stranke g. Orehek, ki je v glavnem izvajal podobno, kakor predgovornik. — V, smislu izvajanj govornikov sestav^ Ijena resolucija je bila sprejeta soglasno. nakar jc predsednik zaključil protestni shod in se je občinstvo mirno razšlo.
NASILNA IZVEDBA AGRARNE REFORME.
Praga, 25. junija, tlzv.) V okolišu Mun-kača je pričelo prebivalstvo nasilno izvajati agraruo reformo. V Ardenovu so občani pod vodstvom župana nasilno nastopili proti veleposestniškim upravam in pričeli z delitvijo zemlje lu poljedelskega inventarja. Župan in več kmetov je bilo aretiranih. Ko so hotele nato večje skupine kmetov osvoboditi aretirane ie prišlo do spopada, v katerem je bilo več kmetov ranjenih.
NESREČE v Ali ANTIKI!.
Washington. 25. junija. Vremenski urad priobčuje poročilo, v katerem izraža mnenje, da so bili mno-gobrojui parniki, ki so meseca januarja in februarja t. 1. izginil* v Atlantiku, žrtev tačasjiih viharjev, ki so dosegli brzijio 75 do 'JO milj na uro. Londonski zavarovalni zavodi pa gledajo na nesreče, ki se dogajajo ob ameriških obalah že z nezaupanjem.
LLOVD GEORGE SE POGAJA Z RUDARJI.
London, 25. junija. Lloyd George je povabil zastopnike lastnikov rudnikov in rudarjev na skupni porazgovor v ponedeljek. Ta poziv Je izšel na prošnjo rudarjev.
NAJVEČJI VODLJIVI ZRAKOPLOV.
London, 25. jun. Za Zedinjene države v Angliji kupljeni velezrakoplov »R. 38«, največji vodljivi zrakoplov na svetu, je napravil včeraj 7. velikim uspehom šesturno poizkusno vožnjo. Na krovu je imel 48 oseb, med njimi tudi bodočega poveljnika.
niR((KEn'«£T
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
25. jiniija.
C ur ih: Devize: Berlin 8. 15, Molan* dija 196, Newyork 594, London 22.19, Pariz 47-50, Milan 28.70, Bruselj 47.30, KodanJ 100, Stockholm 132.50, Krlstljanlja 85, Madrid 78, Buenos - Aires 180, Praga 9.25, Dunaj 1.075, avstr, krone 0.88.
Praga: Borza vsled stavke ni pošlo* vala.
Dunaj: Borza zaprta
Zarota proti Jugoslaviji. •
Veleizdajniški proces proti Šufla-}u, ki se še vedno vrši v Zagrebu, je nekoliko odkril tajnost, zakaj je bivši cesar in kralj Karl prišel o Veliki noči baš v Zala-Egerszek. kjer so mu celi bataljoni prisegali zvestobo. To namreč niso bili redni madžarski vojaki, temveč največ člani tako-zvane »hrvatske legije«.
Po razpadu avstro-ogrske armade se je znašlo nekaj hrvatskih in madžarskih častnikov na strani veleizdajalcev Franka, Sachsa. Gagli-ardija. Radiča itd., bodisi, ker so zaradi svojih grozodejstev v Srbiji imeli slabo vest. bodisi da so se čutili za pošteno delo nesposobni in leni. Upali so z novo strahovlado posnemati madžarskega Hortyja in boljševiškega L enina ter zagospodariti nad Jugoslavijo, v prvi vrsti v Hrvatski.
Vodja častniških zarotnikov je bivši podpolkovnik generalnega štaba Stevo Duič. ki je bil znani krvnik v Srbiji. Ž njim so stotnika Metzger in Rosinec ter nadporočnik Jeszen-sky in Tičarji
Sedež zarote je v madžarskem mestecu Zala-Ugerszeg blizu štajerske mjee. Tam je takozvana »hr-vatska legija«, ki baje šteje že 45.000 oboroženih mož in 6 baterij. »Legionarji« so razdeljeni po celem komi-tatu Zali. Odkod dobivajo zarotniki denarna sredstva in orožje, ni težko uganiti.
Odkod se rekrutira moštvo za »protidržavno legija«. Zarotniki ima-»protidržavno legijo«. Zarotniki ima-Jugoslaviji ter nabirajo nezadovoljne elemente in zločince pod raznimi pretvezami za legijo. Lahkovernim mladeničem obetajo agentje dobre službe, raznim zločincem pa slikajo splošno svobodo in maščevanje nad državo, ki jih preganja in kaznuje. Največ materijala pa nalove med zapeljanimi Radičevimi pristaši, ki verujejo. da bodo pomagali osvoboditi JRvatsko ter jo preleviti v republiko.
Šuflajev proces bo menda tudi našim državnim oblastem povedal, da ne bodo temu početju doma in v tujini zapirale oči in ušesa, temveč, da bodo ukrenile vse, da se prepreči zarotnikom dotok zapeljanih du&. Tukaj bi oblasti našle hvaležnejše polje, kot pa v preganjanju političnih nasprotnikov vladnih strank potom raznih *Obznan«.
Stavk« čeških bančnik uradnikov. Kakor javljalo listi, se Je stavka čeških bančnih uradnikov razširila na vso republiko.
Orš^a v vojnem stanju z Rusijo. Kakor poroča »Lokalanzeiger« Iz Aten, je srška vlada poslala sovjetski Rusiji noto, kjer izjavlja, da se grška vlada smatra, da le v vojnem stamju s sovjetsko Rusijo.
Mladoturk) proti Angležem. Voditelji mladoturškega gibanja so se obrnili na zvezo narodov s pritožbo proti angleškemu protektoratu nad Egiptom.
Delo Jugoslovanskih poslancev v rimskem parlamentu.
Poslanec Wilfau je stopil v zvezo z vsemi strankami in jim očrtal * položaj našega naroda. V zbornici ■ sami je glavni govornik Jugosloven.
Poslanec Lavrenčič je posredoval v raznih osebnih zadevah, med drugim tudi za bivše uslužbence na Lipici in v Prestranku. Poslanec dr. Rpdgornik je interveniral v prilog »Združene zveze« in »Goriške Zveze« radi zamenjave denarja. Na ugoden uspeh se more upati. Poslanec Sček je odal osrednjemu uradu za nove pokrajine sledečo spomenico:
1. Vse slovenske ljudske šole se naj upostavijo; 2. gimnazije v Pazinu. Trstu in Gorici se nai na novo otvorijo; 3. obnova poljedeske šole v Gorici in hrvaške poljedelske šole v Istri; 4. ustanovitev oziroma obnovitev slovenskih realk, trgovskih in obrtnih šol v naravnih središčih Primorja; 5. pospeševanje obnovitve v vojni poškodovanih hiš; 6. pospešitev izplačila voine odškodnine;
7. pogozdovanje na Primorskem;
8. takoi se naj odpravijo zapreke pri dostavljanju »Pučkega Prijatelja« in »Goriške Straže«: 9. dovoli se naj ustanavljanje novih društev; obstoječim društvom pa se naj dovoli svobodno delovanje: 10. vlada naj takoj konča s fašistovskim nasiljem; 11. odškodnina se nai izplača vsem. ki so trpeli vsled požiga, uničenja blaga za časa volitev; 12. svoboden prehod preko meje Jugoslavije brez posebnih pristojbin; 13. svoboden uvoz knjig ’n časopisov iz Jugoslavije; 14. Vsi. ki §o v zaporih, se naj : takoj zaslišijo in nedolžni izpuste; 15 vlada naj zajamči svobodno vrnitev onim. ki so zbežali radi faši-stovskega nasilja.
Izgube srbske vojske.
Ministrstvo notranjih del ie objavilo uradno statistiko o staniu in o izgubah srbske vojske v zadnii svetovni vojni. Iz te statistike povzemamo nastopne številke. Najvišje mobilno stanje, katero je dosegla srbska vojska. Ie bilo leta 1915. in je , znašalo 10.228 Častnikov in 799.266 moštva. Skitpno število v volni padlih voiakov znaša 365.164. ined temi 3708 častnikov. Tl zgubi tki se raz-dele m> letih takole: leta 1914. — 86.225 mož. I. 1915. — 71.292 mož;
1.	1915. november in december
187.157 mož; 1. 1916. — 8956 mož, 1. 1917. — 2822 mož, 1. 1918. — 8712 mož.
Na vojnih ujetnikih je izgubila vojska okroglo 150.000 mož.
Izguba živine v vojni znaša: 1. državne živine: 25.239 konj, 8171 mul. 5230 oslov; 2. popisane živine: 79.151 konj. 115.668 volov.
Skupna Izguba živine; 104.390 konj. 115.668 volov, 8171 mul, 5230 oslov.
BELA BALAZS:
Sramežljivost,
Po nekem dijaškem plesu smo se vračali domov.
»Kdo je to dekle,« vprašam Agnatjevno.
»Tiho, danes je dospela in prišla z menoj na ples. Židinja je. Njena rodbina ie bila umorjena. Uboga je in zapuščena — in trudna.«
»Kako ji je ime?«
»Ne vem natančno, mislim, da je .Rachel.«
Agnatievna počaka in vzame no-vodošlo nežno pod pazduho.
Na razpotju pravi Agnatievna tuji deklici:
»Trudna si in moraš dobro spati. Jaz pa imam v svoji sobi samo eno posteljo in drugi tudi ne več. V eni postelii ne moreva spati obed ve dobro. Bela pa ima v sobi zofo. Pojdi ž njim. Naš pri.ialel., je.«
Velike otožne oči se upro vame.
»Zofo imate v vaši sobi? Ali Vas ne motim?«
Govorila je s trudno ravnodušnostjo. kakor Uudje. ki so že toliko prosili, da so postali trudni in ne pokažejo več sramežljivosti ali ponosa.
»Ne. ne. ne molite me. Pojdite. Pripravim Vam izborno ležišče. Zakaj ne bi šli? Kaj ie na tem?« sem upil razburjen od navdušenja in ganjenosti.
Deklica me ie začudeno pogledala zakaj uoijem in poslovi se od drugih tako pjriprosto, kakor da gre
domov.
Sev niška tovarna.
Beograd, 16. junija 1921.
Na intervencijo poslanca Brand-nerja radi neznosnih razmer v tovarni za kopita bratov Winkle v Sevnici, je minister za socijalno politiko dr. Kukovec odredil preiskavo potom »središnje inšpekcije rada«. Iz rezultata preiskave, ki ga je minister dr. Kukovec sporočil oosl. Brandncrju. izhaja, da je preiskava izpadla negativno. Kdor pozna objektivnost »meščanskih« delavskih nadzornikov, za katere je predvsem merodajno to, kar reče gospodar ali ravnatelj, ta tudi ni mogel pričakovati drugačnega izida preiskave. Kako se ie vodila preiskava, je najboljše razvidno iz sledečega stavka:
»Tovarna se je povzpela iz malih začetkov do sedanie svetovno znane višine pod spretnim vodstvom dveh bratov Winkle, kojih lojalno obnašanje proti naši državi potrjuje državni sekvester inž. Guzelj.«
Torej inž. Guzelj, star avstrijski polkovnik je merodajen pri odločitvi, ali sta br. VVinkle, nemška državljana lojalna napram naši državi ali ne. K temu pripominjamo, da se nahaja na poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani cel kup aktov, ki potrjujejo ravno nasprotno. Tudi nista bila br. Winkle zaman postavljena pod državno nadzorstvo. Seveda sedaj sta postala Jugoslovana kakor marsikdo. ker vesta, da ni druzega izhoda. Jugoslovanska patrijota sta postala iz interesa! Delavci lahko potrdijo, kako sta postopala tekom vojne, kako sovražila in preganjala vse. kar je bilo narodno zavedno. Poorej sta zatirala delavstvo kot nemška patrijota. sedaj pa jih zatirata kot jugoslovanska patrijota. Iz-oremenila sta samo ime. vse drugo ie ostalo pri starem Ko se je šlo za to, t> .nostane tovarna last sevniške zadruge, da tako pride njen dobiček v prid tamkajšnjemu prebivalstvu in ne nemškim državljanom, ki so si dosti milijonov izsesali iz našega ljudstva, sta br. Winkle napela vse sile. poklicala na pomoč vse »narodno zavedne« ljubljanske advokate, da sta to preprečila. Pozabiti ne smemo, da se ie postavila ljubljanska vlada odločno na stran nemških državljanov in proti interesom našega. naroda ter v tem smislu informirala Beograd. Izgovori se pač lahko dobe. Fakt je. da ljubljanska vlada pod vplivom »Jadranske banke« in advokatov ni hotela privoliti v to, da bi sevniška tovarna, kar bi bilo edino pravilno, prišla v roke našega ljudstva.
Poročilo »središnje inšpekcije rada« samo priznava, da delavci sami zapuščajo tovarno. Stari delavci, domačini. ki so pod težkimi pogoji vztrajali v tovarni dolga leta pred in med vojno, sedaj odhajajo in si iščejo zaslužka drugje. To dokazuje, da so razmere postale neznosne. Kar se tiče plačilnih razmer poročilo tudi priznava, da intervencija inšpektorata rada v Celju pri vodstvu tovarne ni uspela. Kljub temu je
smatrati rezultat za negativen, ker je gospoda iznašla za vsako stvar svoje izgovore. Krona celi preiskavi pa je potrdilo bivšega avstrijske-
ga polkovnika inž. Guzelja, ki »5 mo« irel priznali upravičenosti pritožbe. Žalostna nam majka! Tu bo treba, da poslanci storijo nadalnje korake.
P’.
jKmrrcn-«'o.iir :x3JUwan
Gospodarstvo.
NAŠ DELEŽ NA NEMŠKI VOJNI ODŠKODNINI.
Že v številkali od 26. in 27. maja t. 1. smo razkladali o obsegu nemške vojne odškodnine in o deležu, ki da ima pripasti naši državi in o katerem smo predvidjali. da bo znašal najmanj 5% od celokupne nemške vojne odškodnine. Včerai smo poročali. da se ie posrečilo našim delegatom, poslanim v Pariz, izposlovati definitivna določitev našega deleža na nemški vojni odškodnini, ki bo znašal 5.51% od celokupne vsote vojne odškodnine, in sicer tako, da se nam izplača delež 5%. v zlatih bonih a 0.51%. da bo služilo v odplačilo medvajnega dolga Srbije pri antanti. Ker je s tem dogovorom med antanto in našo državo dosežen v tem vprašanju sporazum, ne bo odveč, ako na kratko še enkrat ponovimo, kar smo obširno razložili v uvodom omenjenih dveh člankih, da nam bo jasno pred očmi, kai prejme naša država na podlagi omenjenega sporazuma. Nemčija mora izplačati antanti in njenim zaveznikom 132 milijard zlatih mark. ali 165 milijard zlatih frankov, ali zlatih dinarjev. Ta dolg ima izplačati Nemčija tako, da izda najkasneje do 1. julija 1921 za 12 milijard zlatili mark zadolžnic (bonov), na katere ima odplačati od 21. maja 1.1. naprej 5% letne obresti in 1% amortizacijo ter da izda najkasneje do 1. novembra 1921 za na-daljnlh 38 milijard zlatih mark zadolžnic. katere ima obrestovati in amortizirati od 1. novembra t. 1. naprej istotako. kakor omenjenih 12 milijard, Najkasneje do 1. novembra 1921 bo morala izdati Nemčija za ostalo vsoto dolga (82 milijard zlatih mark) zadolžnic brez obrestnih kuponov, katere kupone bo repara-ciiska komisija izdala šele tedaj, ko sc bo prepričala, da od Nemčije prevzeta odplačila zadostujejo, da se obrestujejo in amortizirajo tudi te zadolžnice. Na račun obresti in amortizacij ie izplačala Nemčija do-sedaf prvi obrok v znesku 1 mtlljnr-
de zlatih mark ter bo imela plačevati nadalje v gotovini 500 miliionov zlatih mark vsake tri mesece na račun obresti in amortizacije. Ker pa lolna vsota 2 milijardi mark v gotovini ne zadostuje za kritje obresti in amortizacije za sedaj v obrestova-nje in amortizacijo prejetih 50 milijard. še manj pa celokupne vsote 132 milijard zlatih mark. bo morala Nemčija v doplačilo še izročiti repa-racijski komisiji 26% vrednosti svojega izvoza. Z ozirom na te do,r,*be ima prejeti naša država vsega skupaj 6600 milijonov zlatih mark. ali 8250 zlatih dinarjev, kar odgovarja po današnjem kurzu približno 50 milijardam papirnatih dinarjev ali 200 milijardam papirnatih kron. a letos
na 50 milijard zlatih mark delež od 2500 milijonov zlatili mark v bonih, oziroma 3122 zlatih dinarjev ali 74.928 milijonov papirnatih kron. Od vplačane vsote 1 milijarde zlatih mark ima prejeti naša država delež 50 milijonov zlatih mark ali 62 in pol milijona zlatih dinarjev, kar odgovarja Po današnjem kurzu 375 milijonov papirnatih dinarjev, ali 1500 milijonov kron. Vsako četrtletje bo imela prejeti naša država od obroka v gotovini od 500 milijonov zlatih mark delež od 31 in četrt milijonov zlatih dinarjev, ali po današnjem kurzu 187.5 papirnatih dinarjev oz. 750 milijonov kron. za celo leto torei 3 milijarde papirnatih kron. Razen tega pa v dopolnilo obresti na 5% delež od 50 milijard zlatih mark iz dohodkov izvozne carine še 25 milijonov zlatih mark. ali 31.4 ml-' lijonov zlatih dinarjev ozir. po današnjem kurzu 187.5 ploirnatih dinarjev. ali 750 papirnatih kron. Za sedaj terei dokler se ne likvidirajo kuponi nadaljnjega dolgu od 82 milijard zlatih mark. bo prejemala naša država na obrestih 156 in četrt milijonov zlatih dinarjev, ali po današnjem kurzu 937.5 milijonov papirnatih dinarjev oz. 3750 milijonov kron. torej 1 in tri četrt toliko, kolikor ima znašati nameravano naše notranje državno posojilo (2000 milijonov K.) To so za našo državo ogromne številke. Ogromna ie pa tudi škoda, ki jo je pretrpela Srbija, v vojni. Naši državi prisojena vojna odškodnina je torei pravzaprav odškodnina za vzpostavljenje bivše Srbije ter so bo seveda uporabila v to svrho. S tem pa ni rečeno, da ne bodo imeli od iste nobjne koristi s Srbijo združene pokrajine bivše Avstrije. Restavrirana Srbija, posebno kar se tiče prometnih naprav, bo značila vspodarsko ojačeno celokupno državo ter zmanjšanje davčnih bremen in dolgov za vso državo, s čemur se bo mogočno dvignil kredit ne le bivše Srbjje ampak vse države in se bo istočasno avtomatično zboljšala naša valuta. Danes, ko smo združeni v eno državo, kar boli en de! iste. boli vso državo in istotako kar koristi enemu delu iste koristi celokupni državi.
•k
+ Nov davek. V zadnjem času se It produkcija umetnega ledu zelo povečala, To je dalo državni upravi povod, da uvede davek na umetni led.
+ Zunanja trgovina Francije. V prvin 5 mesecih leta 1921 se jo uvozilo v Francijo za 8.683,904.000 frankov V primeri z lanskim uvozom v istih mesecih se je uvoz v tem letu zmanjšal za približno 7 milliard frankov. Izvozila pa je Francija v istih mesecih tega leta za 1.22!,828.000 frankov več kakor v letu 1920. Iz tega je razvidno, da se Francija hitro bliža k pravemu goo* podarskemu življenju.
i»-pTT~TTT]
Ko sem pripravljal posteljo zanjo, pravi z monotonim glasom:
»Ne vležem se v posteljo, ležala bom na zofi.«
»Prosim Vas? Trudni ste in meni je vseeno. Ležal sem že v cestnih jarkih.«
Deklica odgovori monotono kot prej:
»Če me ne pustite spat na zofi ali če bi vas v kakršnemkoli oziru imela ovirati, rajše pojdem.«
Pozneje pravi:
»Prosim, pojdite za dve minuti ven. da se slečem.«
Ko se vrnem v sobo. leži sključena na zofi. pod vsemogočim perilom. kakor bolna živalica v svojem skrivališču. Kako rad bi šel k njei in bi jo božal. Toda njeno obnašanie ie bilo tako ravnodušno, tako samo ob sebi umevno. Ugasnil sem luč in sc slekel, J n potem sem ležal z utripajočim srcem in odprtimi očmi v postelji. Deklica leži v moji sobi, ki sem io danes prvič videl. Ubogo, trudno dete. Prišla je tako slučajno it meni. Kako lepo je tol Kako človeško. kako čisto! Bil sem srečen.
Naenkrat čujem tiho. pritajeno vzdihovanje od zofe.
»Rachel!« pravim. A mogoče ni -•hšala. Vstal sem in šel k njej. t^e-khca se je .pirala na komolec.
»Pustite me. Gretn,« pravi in po-kašljuje od plakanja. »Radi mene ne morete spati. Vsem ljudem sem v breme, lokam se in vas ne pustim spat.«
Mesec je obseval njene nežne nožiče, ko se je vsedla.
»Ne boste odšli. Vležite se. Pokrite se. Vsedem se k vam. Ali vam ni vzglavje pretrdo? Vas ne moti mesec?«
»Ne. ne,« pravi boječe. »Pojdite spat. Mirna bcm. Ne bom vas več motila.«
»Vstanem pri vas. dokler ne zaspite. Dobro?«
Vzel sem njeno roko in jo božal.
»Ne mislite na nič druzega. kakor da ste pri meni dobro spravljeni in da vas imamo radi. Spite Rachel, spite.«
»Vi tudi plačete? Zakaj? Bilo bi bolje, da ne bi bilo dobrih ljudi. O, mnego bolje! Potem bi se vse sovražilo. Na jasnem bi bila ž njimi in ne bi premišljevala, kaj vse pride. Trudna sem. tako grozno trudna in vendar ne morem spati.«
»Spali boste, ljuba Rachel. Lepo tiho boste spati. Hočete, da vam pripovedujem pravljico. Tiho. dobro, lepo pravljcio. Hočete?«
»Da.«
Pripovedoval sem. — • — — • —
Rachel je položila svojo glavico na mojo roko, kako nebogljeno malo dete.
»Kako le]x> jc bilo, je vzdihnila. »Kako dobro vajn je... Vi niste videli moriti? ... Kako dobro je tu. Se so dobri ljudje na svetu. Le jaz, le jaz sem tako nesrečna, tako revna.«
In zopet plaka. Pritajeno, tiho plače, da bi jo tolažil. Božal sem njene bujne lase in ji govoril dolgo ta nežno, poln navdušenja. — Pripove-
doval ji. kako je vse lepo. čudovito lepo.
Nagnil sem se čez njo in ji poljubil čelo. In potem ustne. In ona mi je božala lase. Le težko bi se vzdignil
—	in molčal sem.
Vihar je tulil okoli hiše.
»Kako dobro je tu,« je šepetala. »Kaj vi veste, kako podli so ljudje. Kdor to ve, ni več dober ž njimi. Temu ni več obstanka.«
A jaz sem molčal —.
Potem sem se zopet sklonil k njej in to poljubil. Dolgo, dolgo...
Trepetajoč sem vstal. Z dobrim, toplim smehljajem me je gledala in njena ročica je počivala na moji rami.
Kaj se zgodi sedaj? — sem mislil boječe.
Tako težke so bile njene roke ... Toda, če se še enkrat sklonim k njej, se ne bom mogel več dvigniti... Toda morda ji je vseeno? Moraa tudi ona hoče? ...
Boječe sem gledal v njene oči. Materinskodobro, iskreno smehljajoče so me gledale.
Da. tudi ona je bila razvneta.
Vzel sem njene ročice z mojih ramen in jih poljubil In Rachel je rekla tiho:
»Pojdite spat. Dani se in zebe vas. čutim, kako trepečete.«
»Lahko noč. Bela.«
»Lahko noč. Rachel.«
Život mi je žarel, ko sem se vle-gel. Ne. ne in ne! Ko bi ostal, bi bilo vse laž — vsa čista lepota njenega prihoda. In vendar ni res. Zato je nisem klical, zato se nisem vsedel k
nji. zato je nisem božal. poljuboval, ne. ne. zato ne.
Bil je že dan. ko sem se zbudil. Rachel je sedela oblečena ob moji postelii in me gledala.
»Dobro jutro«, pravi smehljajoče. »Poglejte voda za čaj že vre.«
Nisem odgovoril. Pogledal sem jo: Torej to je bila — sem mislil. Kako je lepa.
In v sebi sem mislil zadržati, kat sem v resnici izdal. Rachel me je razumela. V velikih, rujavih očcli ji je zažarel tuj, otožen ogenj.
»Kako čudno je to.« pravim. »Včeraj sva se prvič videla. Spala sva v isti sobi. Plakala sva. poljubo-vala se in vendar ...«
Ker sem utihnil, pravi Rachel;
»Moj bog. pri nas je pač tako. Ker imamo toliko dolžnosti. In če bi imeli žene in možje vedno s seboj opravka, bi svoje dolžnosti opravljali samo na pol. Tako je.«
»Tako enostavno je to. In vendar zakaj bi se ne razveseljevala eden nad drugim če je življenje tako , težko?«
Čisto in prosto me je pogledala ! in njen pogled mi jo je daroval vso. | Zardela sva...
Pri slovesu me je vroče poljubila,
»Vi dobri, ljubi!.. •«
Videla sva se še mnogokrat. Govorila sva le malo, smehljala se kakor ljudje, ki imajo skupno, malo, sladko skrivnost.
Mesec na to sem odpotoval v Pariz. In šfi. isto leto je bila ona deportirana v Sibirijo.
Dnevne vesti.
— Preselitev. Dnevnik »Jugoslavija« se v nekaj dneli preseli v lastno tiskarno. Vsled te preselitve smo bili primorani odložiti prilogo, ki bo izšla namesto danes s prav zanimivo vsebino v torek.
Novi roman slovitega romanopisca M. Zčvaca »Nostradamus«, ki »Kraljevega viteza« daleko nadkri-l.iuje v napetosti in zanimivosti dejanja začnemo priobčevati. Kdor noče zamuditi tega izvanrednega užitka. naj nemudoma naroči »Jugoslavijo«. da bo mogel zasledovati roman takoj spočetka.
— Našim p. u. zaupnikom in razprodajam po deželi vljudno naznanjamo, da jim bomo v prihodnjih dneh poslali nekaj naših reklamnih letakov, katere naj blagovolijo oddati med občinstvo, lepake pa naj izobesijo v svojih lokalih na prav vidnem mestu.
— P. n. naročnike opozarjamo, da s prihodnjimi položnicami, ki jih začetkom tedna priložimo listu, nemudoma poravnajo zaostalo naročnino. ker jim sicer brezpogojno ustavimo list. Ostale prosimo, da naročnino gotovo obnove.
— Kongres Cehoslovakov v Jugoslaviji. O priliki sokolskega zleta v Osijeku bodo Čehoslovaki iz Jugoslavije na Vidov dan sklicali kongres. na katerem bodo sklepali o centralni organizaciji vsega prosvetnega dela naših Cehoslovakov. Na programu kongresa jo razen ustanovitve navedene organizacije pod imenom: »Češkoslovaška zveza« še šolsko vprašanje, državljanstvo in nekatere druge stvari, ki sc tičejo naših državljanov češkoslovaške narodnosti in češkoslovaških pripadnikov.
— Kongres zveze hrvatskih obrtnikov Na praznik sv. Petra in Pavla se bo v Belovaru vršil kongres zveze hrvatskih obrtnikov. Na sejah bo prisotnih okoli 500 delegatov. Napovedan je prihod srbskih in slovenskih gostov. (J vprašanju ustanovitve jugolovenske obrtne zveze ne bodo razpravljali, ker se o tem še vodijo pogajanja med beograjsko in zagrebško zvezo.
— Tcndencijozno poročanje. Demokratsko časopisje sistematično dela na to, da b? ljubljanskega župana g. Peska očrmlo pred javnostjo. Tako včerajšnje »Jutro« poroča, da se je moralo g. županu z bra-liijaluo silo zabranit! vstop k obč. zboru »Kazinovereina«. Resnici na ljubo moramo priznati, da se demokratje niso posluževali brahijalne sile proti opoziciji, istotako ne proti g. županu. O. župan se je, kakoT na stotine drugih, pravočasno prijavil, a ni dobi; sprejemnice in je šel ob 4. uri v Nar. dom, Ker pa sta mu vstop k zborovanju gg Majcen, tajnik JDS in PustoslemSek, gl. ur. »Sl. Naroda« zabranila, je mirno odšel ter ni bil navzoč pri demonstracijah ne mc<| in ne po obč. zboru. Seveda je torej tudi čisto prosta laž, da je on z g. Ogrinom »komandiral« demonstrante.
— Zarota v Prekmurju? V Dol. Lendavi so prišle oblasti na sled obsežni proti-državni zaroti. Zarotniki so baje nameravali danes due 26. t. in. razstreliti most čez Muro, nato pa se polastiti vseh naših oblasti bi zavednih Jugoslovanov. Afera se uradno preiskuje.
— Praznovanje Vidovega dne; V torek dne 28. junija se praznuje Vidov dan kot dižavni praznik in spominski dan preminulih borlteljev za vero in domovino. V Ljub-Ijansk. stolnici se bo ob desetih daroval slovesni rekviem. Na šolah se ne bo vršil pouk V državnih in drugih javnih uradih in obratih bo vsako delo počivalo. Tudi sicer naj delo na ta dan počiva, trgovine naj bodo zaprte. Razobesijo naj se povsod državne in narodne zastave.
— Protidržavno vedenle. Med vožnio iz Škofje Loke v Ljubljano so aretiral! monterja kmetijskih strojev Komatiča Ivana zaradi protidržavnega vedenja. Kaj Je mož zakrivil bomo zvedeli, ko bo predložena javna obtožba.
— Poz, i pred laškim) begunci. V zadnjem času se je izvršilo v našem Primorju več zločinov, ropov in tatvin. Roparji in tatovi so pobegnili v Jugoslavijo z namenom, da razpečajo naropane vrednosti. Občinstvo se pred nakupom svari in opozar-ia, da tuje prodajalce, osobito, ki prodajajo pod ceno vedno pošteno legitimira
— Na tehniški srednji šol| v Ljubljani absolvira letos prvič po vojni večje število mladeničev višjo strojno šolo, strojno de-lovodsko šolo in elektrotehnično delovod-gpozarjamo, da imajo priliko, pridobiti tli sko šolo. Naše industrijske in obrtne kroge teoretsko in prdktično dobro izvežbane domače tehnične moči. Interesenti naj se obrnejo na ravnateljstvo imenovane šole, ki 'adevoljc posreduje.
— Poštne vesti. Za poštarje so imenovani oficijanta Albin Leitgeb v Toplicah pri Novem mestu, Gabrijel Marušič v Zireh in aspirant Pavel Žak v Breznu. Premeščeni so: poštni otflcljal Julij Kuštrin lz Maribora
v Ljubljano, poštar Vinc. Ločičnik iz Pilštanja v Marenberk, poštni pristav Viktor Zagorski iz Jesenic v Maribor, poštna ad-junktlnja Matilda Krispcrjeva iz Celja v Šmarje. Začasno sta upokojena brzojavni adjunkt Ivan Bogataj v Ljubljani in poštna oficijantka Anica Zupančičeva v Kranju.
— Medaljo za gradjanske zasluge Je dobil občinski tajnik v Makolah Matevž Sodin za dolgoletno vestno službovanje v dveh občinah. To je prvo tako odlikovanje v Sloveniji.
— Denarni zavodi so na državni praznik - Vidov dan, 28. t. m. zaprti
— Podružulca »Družbe sv. Cirila in Metoda« za Savo, Javornik in Koroško Belo priredi v korist glavne družbe 29. t. m. cvetlični dan. Podružnični odbor vabi narodno zavedno občinstvo, da ob tej prrl ki ponovno pokaže simpatije za našo slovensko obrambeno družbo, katera tudi v sedanjih težkih časih skrbi za šolstvo v neodre-šeni domovin’. Dolžnost vsakega Slovenca je, da po svoji moči prispeva, ter položi svoj dar, domovini na oltar
— Z. J. Ž. priredi veliko vrtno veselico dne 3 julija v vseh prostorih hotela »Bel-levue« v Ljubljani.
— V kratkem Izidejo zapiski g. Stefanoviča, katere se je zbal »Slovenski Narod« nadalje priobčovati.
LiubHana.
— Likvidacija Vnovčevalnice. Na
poziv deželne vlade so se sestali včeraj popoludne zastopniki klubov občinskega sveta ljubljanskega, kjer je poverjenik Ribnikar sporočil vladni sklep, da se mora Vnovčevaltnco vsled velikih deficitov likvidirati. V to svrho se je Vnovčevalnico ponudilo že raznim interesentom. Pred-no pa dež. vlada kaj ukrene, hoče zvedeti za mnenje mestne občine, ki ima velik interes na obratu. Zastopniki strank so po daljši debati soglašali v tem. da prosijo dež. vlado, da glede Vnovčevalnice ničesar prej ne ukrene, dokler ne bo imel prilike o "tem sklepati novi obč. svet. Mestna občina si pridržuje pravico, da je ona prva. ki bi prišla v poštev za prevzem Vnovčevalnice. Poverjenik Ribnikar je obljubil, da bo v tem smislu poročal celokupni dež. vladi.
— Kongras Udrttženjn gledaliških Igralcev SHS v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo katero v dneh 2., 3., 4. in 5. julija še nuna sreče zapustiti prašnih ulic našega mesta, hoče Udružcuje gledaliških igralcev oškodovati kolikor je v njegovi moči z raznim) domačimi prireditvami na prostem, kakor tud. z dobrimi dramskimi in operetnimi predstavami v obeh gledališčih. Pri predstavah sodetujejo vse najboljše moči jugoslovanskih gledališč iz Beograda, Zagreba, Novega Sada itd., na kar se občinstvo že sedaj opozarja. Predprodaja vstopnic, kakor tudi natančen spored vsake prireditve bode pravočasno javljeno v dnevnem časopisju.
— Eksplozija v kuriinlcl drž. železnice.
V kurilnici drž. železnice in sicer v desin-fekcijskem oddelku se je pripetila včeraj velika nesreča. Uslužbenec Jakob Lukman je v naglici in neprevidnosti varnostni ventil parnega kotla mesto odprl — zaprl. Ste-di'a je eksplozija kotla. Lukmana je raztrgalo, desinfekcijski aparat je popolnoma uničen in baraka razbita. Lukmanovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Odličen Anglež v Ljubljani. V Ljubljani se mudi podravnatelj svetovno znane knjižnice »British Museum«. Ogledal si je našo licejsko knjižnico ter se laskavo izrekel o naših bogatih knjižnih zakladih in o vzornem redu v knjižnici.
—■ Čudno gospodarstvo v deželni bolnici. Poroča se nam: Mrvo od travnika In parka v dež. bolnici je dal upravitelj brezplačno nekemu svojemu bližnjemu prijatelju. Za zavodove konje se pa mrva kupuje za drag denar. Najbolj pa je to, da je oni, ki je mrvo dobil brezplačno, isto naprej prodal. Brez komentarja!
— Oropano izložbeno okno. V noči od 23. na 24. t. in. so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi izložbeno okno tvrdke Bematovič na Mestnem trgu v Ljubljani Odnesli so tri obleke, 4 bluze in en plašč Škoda znaša približno 4000 K.
— Na Vidov dan bodo brivnice zaprte, na praznik sv. Petra in Pavla pa od 8. zj. do 12. opoldan odprte. Člani zadruge naj sklep načelstva zadruge vpoštevajo.
— Vlom v cerkev. V podružnično cerkev na Viču (pokopališče) so v noči 23 t. m. vlomili tatovi skozi okno ter pobrali vse prte, svečnike in druge stvari.
—-	Roparskj	vlom. V	noči od 18. do 19.
t.	m. so vlomili	neznani	tatovi pri posest-
niku Josipu Povšlč v Vodanih, obč. Tržišče in odnesli za okroglo 8000 K obleke in 2302 kroni denarja.
—	Bratstvo	ima važno sejo v ponedeljek,	27. junija	t. 1. ob	6. url v strankini
pisarni (Narodni dom). Važno za tamburaše.
% — Sestanek krajevne organizacije NS5 za Poljanski okraj se vrši danes d) 10. dop. v gostilni Turk, Streliška ulica 22.
— Komcrz Društva zasebnega urad-nlštva Slovenije v Ljubljani. Društvo za-
' sobnega uradništva Slovenije v Ljubljani
priredi povodom svoje skupščine v torek 28. t. m. ob 8. zvečer v hotelu Bellevue kemerz, h kateremu vabi vse, ki ljubijo prosto, neprisiljeno zabavo.
— Savez SHS žena ima v ponedeljek ob 17. uri na magistratu v posvetovalnici svojo sejo. Prosi se, da se je zanesljivo udeleže vse odbornice glavnega odbora in vseli odsekov.
— Literaren večer pod vodstvom pesnika A. Podbevška se vršj v torek 28. junija ob'8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Nastopilo bo več mladih pesnikov, med njimi tudi neka nadarjena pesnica. Opozarjajo se na ta na večer vsi ljubitelji umetnosti, zlasti pa še oni, ki se zanimajo za duševni razvoj umetniškega naraščaja. Vstop je prost.
— Žeguanje v Trnovem. Kakor jc b Ja že objavljeno, priredi pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« v nedeljo 26. t. m. popoldne v Hribarjevem gaju veliko ljudsko veselico, pred katero se vrši po mestu sprevod s »podkovanim karfom« ob spremstvu jezdecev, ribičev in godbe »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Sprevod odhaja ob pol 3. popoldne iz »Jeka« na Trnovskem pristanu, po Krakovskem nasipu čez Stari trg, Frančiškanski most, mimo pošte po Šelenburgovi ulici, skozi Gradišče, ik> Rimski cesti, Emonski cesti, Kohezijski ulici v Hribarjev gaj, kjer se prične ob 4. ljudska veselica.
CeSie.
Nar. In državni praznik Vldov-
dan se približuje. V Celiu se drž. prazniki vedno bolj nilačno praznujejo. Drž. in nar. zastav ob teh prilikah skoro nikjer ni videti. Odlikujejo se v tem posebno nemški hišni posestniki, dasiravno imaio zastave shranjene na podstrešjih. Upamo, da se to pot to ne bo več zgodilo in da bodo vsi hišni posestniki z zastavami okrasili svoja poslopja.
Zaprisega celjskega župana se
zvrši najbrže prihodnjo soboto, če bo tekom tedna že dospel akt iz Beograda.
Vldovdan proslavi izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju v torek 28. t. m. v svojih prostorih v gostilni »\Vilson« v Gaberju ob 8. zv. s predavanjem o pomenu tega drž. praznika. Po slavnostnem govoru družaben večer članov in prijateljev društva na vrtu. v
Češki Sokoli, ki bi se bili imeli peljati v petek popoldne skozi Celje v Osijek, sc peljejo šele danes v nedeljo ob 15. uri pop. s češkoslovaškim vlakom skozi Celje. Pripravi se iim sprejem na kolodvoru.
Poročila sc ie včeraj 25. t. m. gdč Betka Majdič, hčerka velein-dustrijca g. Petra Majdiča v Celju z gosp. Žarko Jokšičem iz Beograda.
Aretirani so bili od celjske policije zaradi tatvin: Julij Reif in Spa-soje Teodorovič. ker sta kradla na kolodvoru. — Hlapec Fr. Sternecki je pri Delniški pivovarni kradel ier-merije in drjjge stvari. — Uslužbenec mestne elektrarne Al. Vračko jc iz zaloge kradel žarnice in druge predmete ter iste naprej prodajal. Vsi so oddani v zapore okr. sodišča v Celju.
STRAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJA V LJUBLJANI. - MOŽ ZABODEL SVOJO ŽENO IZ LJUBOSUMNOSTI.
Vratar v artlljerijski vojašnic) Alojzij Tomažin, rojen 1896., v Žlebih v Novomeškem okraju — invalid — se je dalje časa prepiral s svojo ženo na katero je bil jako ljubosumen. Neznosen je postal možakar, ko se mu je rodilo zadnje dete, kateremu n>l hotel priznati očetovstva, dasi ie mati vedno in odločno trdila, da je on oče. Ljubosumnost ga je tirala tako daleč, da je sklenil prijeti ženo ostro in v slučaju, da mu nezvestobo prizna, odpustiti in se z njo poravnati, nasprotno pa, ako mu nadabe taji, njo in sebe usmrtiti. Ta sklep je tudi deloma izvršil. Predsnočnem ie šel na kolodvor, kjer prodajajo dalmatinski krošnjarji nože in druge drobnarije, in ker tam ni nikogar dobil, k Staremu Tišlerju v Kolodvorski ulici, kjer je kupil 3 dem dolg, močan, oster kuhinjski nož. Vrnil se je domov in povabil Žano na sprehod. Obiskala sta dve gostilni, kjer sta se dobro zabavala ln bila med seboj jako ljubeznjiva. Na prostoru mod gostilno »Na Zeleni trati« na Vodovodni cesti in predorom pod železniško progo'pa je izvršii mož dvojen zločin. Sam ' pove, da sta ležala z' ženo v travi kjer jo je on prosil in rotil, da naj mu prizna nezvestobo, da se poravnata in pričneta novo življenje. Zena mu je dosledno tajila. 13krat je nameril nož na njena prsa in ga odmaknil, končno pa jo je razljučen z vso silo zabodel v leva prsa. Žena je obležala na mestu mrtva. Nato je hotel zabosti še samega sebe. Ni pa mu uspelo in se je le težko ranil na prsih. Odpeljal) so ga v bolnico, ženo pa v mrtvašnico. Pri njem so dobili tudi poslovilno pismo, v katerem pove zakaj je storil zločin, prosi oproščenja in želj veselo živlienje vsem preostalim.
Primorje.
Odmevi dr. WHfanovega Uitcrvi-
jtuva. »111 Piccolo« od 21. junija posveča dr. Wilfanu z ozirom na njegov interjuv z rimskim člankarjem, kar cel uvodnik. Sila je razburjen »Piccolo« in na dr. Vvilfana meče očitek za očitkom, da bi zmanjšal upliv resnice, sila neprijetnih resnic, ki jih je povedal dr. VViltan v omenjenem intervjuvu. Jeza dela človeka slepega in to se vidi tudi pri »Picoclu«, ki očita dr. VVilJanu mč manj ko avslrljakanst vo. Cujte in strmite zakaj! »Piccolo:< pravi, da je bila stara avstrijska posebnost, Janovo lice v politiki. In to da dela dr. Wilfan. ki pa da čisto pozablja, da. rode novi boji nova orožja in da je za sedanjo dobo dunajska politika zastarela. Ali »Piccolo« ima smolo in prav nerodno priobčuje oni del Wilfanove izjave, v kateri pravi, da ne more Jugoslavija nikdar pozabiti na LOO.OOO svojih bratov, ki so pod Italijo in da se mora zategadelj re-vizirati rapallska pogodba. Za boga milega, kje je »dolžnost« v politiki dr. Wilfan, naj nam pojasni »Pi-ccclo«! Nato se jezi »Piccolo« ker je dr. Wilfan imenoval Ti st »vas« in ker je povdarjal pravice slovenskega zaledja. Vse to je »Piccolu« le patadoks. »Piccolo« ie torej sila nejevoljen in zato ni čuda, če se na konec privošči paradoks, spojen z grožnjo. Cisto v duhu fašistov pravi namreč: Slovenci apelirate na silo Dobi o. toda ne čudite se, če jo doživite. Opomin »Piccola« je odveč, ker naši so to znali preje, predno so šli v volitve. Sedaj ve to že ves svet.
Mali oglasi.
Proda se:
MODERNA OPRAVA ZA JEDILNO SOBO
z medonhnl okovi, skoraj nova s« proda. Več se izve iz prijaznosti na Dunajski cc sti 17. HI. vrata 98.	1132
PISALNI STROJ V DOBREM STANJU
se proda. Pouudbe pod »Stroj« na anončni zavod J. Sušnik, Maribor, Sloveujska ulica štev. 6.
VILA, DRUŽINSKA HlSA
z velikim stanovanjem, sadnim vrtom pri Mariboru, se takoj proda. Ponudbe n« upravo »Jugoslavije« v Mariboru pod »Takog možno se uselltU.	H19
EDEN STROJ ZA OBLIKOVANJE TESTA
za žemlje. Deli 25krat. 1 stroj za pripravljanje biskvita, 1 plinov motor 2 HP, I trgovska oprava. Pletene steklenice in prazni sod) se takoij proda prt Ferdo Hartinger, Maribor, Aleksandrova cesta 219. UZ0
GRAJŠČINA
krasna mebtovana z mnogimi gospodarskimi stavbami za luksus 40 oralov aron-diranoga posestva vseh kultur zarašenm gozdom, velikim parkom, veliko pritiklino blizu mesta in kopališča proda pisarna Zagorski Maribor, Barvarska ulica 3.	1122
KOMPLETNA MLINSKA NAPRAVA
s 6 kamni in stopam) se proda. Kje pove upravalštvo.	1124
PRODA SE:
Nettel - Deckrullo 9 X 12 zastorn) tek na eno dve osem stotinske sekunde. Goerz-Dagniar. F: 4.5; kasete, filmkaseta, stativ in Dukar filter. Poizve se pri hišni v Kozlerjevem gradu, Ljubljana 7, Gosposvetska cesta 70/d.	1126
HIŠA Z GOSTILNO IN TRGOVINO
oddaljena 30 m od železnice na Gorenjskem. — Ivan Kost, Rajhcnburg ob Savi
DAMSKO KOLO IN HARMONIKO
3vrstno, oboje še kakor novo prodam. Zaloška cesta 13, hodnik, vrata 17.	1127
VINO
pristno naravno — kislo, haložansko, letnik 1917 — primemo za košnje — prodajam liter k 20 kron gostilna »Krakovski nasip 14« Anjca Koleša.	1128
KRASNO POSESTVO V MARIBORU z moderno stanovanjsko hišo, lega za gojitev trte, zelo dobri dohodki za kupce, ki ljubijo bližino mesta zelo primerno. — Posestvo zelo plodonosno 1,000.000 K. — Kmetijsko posestvo 30 johov ob cesti
450.000	K. — Posestvo 4 johi in hiša 20.0110 kron. Vile v Mariboru 200, 300 do 5000 kron in lepa vogelna hiša, trgovska lega zelo ceno. Prodaja trgovin. Reatitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.
1130
NOVA VILA
z vrtom in gospodarskim poslopjem se proda. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri upravi lista pod »Nova vila 45«.	1070
TANKA SVINJSKA ČREVA po 2 K meter Iz lastne čistilnice, postala Maribor, prodaja Ivan Zaff, Maribor. 1105
DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO se proda. Istotam se proda velik pes - čuva). Naslov pove upravništvo »Jugoslavije«	1109
Sokolstvo.
Župni zlet župo Ljubljana I. dne 31. jdk lija 1921 v Ljubljani se vrši pri Sokolu IL Ogromne predpriprave za to največjo letošnjo sokolsko prireditev v Ljubljani so v, polnem teku. Bratska društva se poživljajo k največji udeležbi. Prireditveni odsek prosi župna društva za točna in pravočas« na poročila na izdane okrožnice.
Šport in turistika.
Kolesarska dirka Ljubljana - Vranska Ljubljana, 100 km se vrši v nedeljo po« poldne in sicer je start ob l.url, cilj pa okrog 4. ure na Dunajski cesti; start je prt pokopališču, cilj pa pri km 2.2. Z ozirom na prijave dirkačev obeta biti dirka zelo zanimiva in je pričakovati številne udelež« be občinstva pri cilju.
Poslano.*)
Dotični osebi, ki je v svoji nemškutar-skl nesramnosti gotovi gospodični pisala še bolj nesramno švabsko pismo, povem tem potom, da sem kljub temu, da me v nesramnem anonimnem čvekanju poleg drugih pristnih tevtonsko - vandalskih izrazov naziva še »Auslander«, zaveden Jugoslovan, čeprav moja očeviua jeoi pod italijanskim jarmom.
Njena zahrbtnost in čvekanje sta vredna njenega imena, ki ga dobro poznam.
Pozivam jo, da tekom 14 dni vse žalitve prekliče, sicer bom postopal proti nji sodnijskfm potom.
Franjo Golja, Laško.
*) Za ta dopis odgovarja uredništva le v okvirju zakona.
PRODAM
popolnoma nov kompleten elektromotor 4 konjske sile, vrtilni tek 220 volt, 1439 obratov. Kdo pove upravništvo.	1110
POZORI TRGOVCI IN PEKI,
svež dunajski kvas dobavlja 42 K za kg^ vsako količino Ivan Roy, Export dunajskega kvasa, Maribor, Glavni trg 3. Brzojavni naslov: Roy, Maribor.	H	It
PRODA SE
lep, velik dobro ohranjen ločilnih za pivo na dva predala. Cena 10,000 K. Ivan Lončar, Tržič, Gorenjsko.	111®
DELNICE »UNION« PIVOVARNE večje število se proda po ugodni ceni (pod notranjo vrednostjo). Samo pismene po« uudbe pod »Union« na upravništvo tega lista.	1114
SVAKOVRSTNE RAZGLEDNICE umjetnlčke, hlstoričke, ljubavne Itd. -« Papir svake vrsti uz vrlo jeftine cijene nu« di Ceškojugoslovenska knjlžara J. Herejk( Zagreb.	108®
SPALNA SOBA fino, težko delo, in nekaj druge oprave jo naprodaj na Gllncah h. št. 37 (Tribuč).
1073
VILA NA BLEDU skoraj nova, 5 fino opremljenih sob, vsaka s svojim vhodom, s kuhinjo, ledenico, 2 kletmi in 4 kabineti za posle itd. z v30 opravo, posodo in finim čolnom vred se proda. Naslov se izve v upravnlštvu »Jugoslavije*.	1974
g€ug»i se"
VALJČNI MLIN IN ŽAGA dobro upeljana ter stalno vodno močjo, Kuptm tudi posamezno ter nudim posredovalcem nagrado. Ponudbe naj se upošlleio na Fr. Skala, Videm ob Savi.	1129
Rasno:
ZAMENJA SE SOBA
s kuhinjo na Selu 53. z Isto najraje v bllžl« | n! glavnega kolodvora.	1131
Z IS. JULIJEM
j se odda na račun ali po dogovoru dobro | vpeljana gostilna z mesečnim prometom 3C—40.000 K. Prevzeti je zalogo vina, deloma tudi Inventar. Potrebni kapital 30 Jo
50.000	K. Upoštevajo se samo starejše samostojne natakarice ali gostilničarke Naslov v upravnlštvu.	H17,
J1RASEK: FILOZOFSKA HISTORIJA.
K 30.—. Sialni historički i ljubavnl romm.
Upravo izašao. Naručite si odmah kod Ce-škojugoslovensk; naklade J. Herejk, Zagreb.	1980
RUSKA KNJIŽEVNOST.
Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od Češkojugoslovenske naklade J. Hereik, Zagreb.	108t
IŠČEM SLUŽKINJO
kot gospodinjo na malo kmetijo. Sem sam in 2 otroka. Opravljala bi samo dounča dela. Starost 25—30 let.
NATAKARICA
spretna se takoj sprejme za neko tukajšnjo restavracijo. Naslov v upravi.	1116
VF.C ČEVLJARJEV
za prvovrstno delo sprejme takoj v službo tvrdka Dragotin Roglič v Mariboru, Koroška cesta 19, proti prvi mariborski tarifi. Ponudbe na tvrdko.	1878
Slovenski krojaški mojster
m
h**
6sfi imfusft podietje
SSOu^fta Klica 5	j	tir,	s	o.	z.
priporoča slavnemu občinstvu v	^	»‘S	že	®.
veliko zalogo lepili moških oblek,
angleško blago, damske obleke, po najnižjih, ccnah in najnovejši medi.
s 4 predali,
1 Nalional-ročna blagajna 1 predal, 1 novi žgalnik za kavo, 1 rabljen žgalnik za kavo, 1 velika omara za led se ceno proda A. Zentner, Maribor, Vrtna 8.
Prodam
dvonadstropno hišo
z enim lokalom. — Naslov v npravništvu.
Proda se
šako p&c&ni
zaradi premenjene dispozicije
mr proda Hi§ 1 električe motor
17 P. S. 4-10 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z reostatem in drugimi pripadki.
I električ. motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
JsUfi Peteline
llssbifana, S«. Petra nasip 7
ita inia u\m rivalnih slrojsv
v vseli opremah, itRaiertJaS šra SsvrSfoa pre«iwoJna, za rodbinsko in obrtno rabo (er vsi posamezni deli za vse sisteme, fgte, cS|«s na drobno in na debelo.
Večletna garancija! Popravila se sprejemaj;« 2
Doktor prava Trgovska hiša
s soduijsko in enoletno odvetniško prakso, trgovsko izobražen in praktičen knjigovodja, stenograf, strojepisec, govoreč slovensko, francosko, nemško in nekaj angleško »ŠCO Siulbffis pri banki, industrijskem ali trgovskem podjetju etc. Cenjeni dopisi pod „SLUŽBAfc na „Aloma ^ompany, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
1 par konjev
7 let starih za vožnjo in tek enako dobra, 2 voza, 1 kočija, ter vsa oprema.
Gospodarski urad v Celju, j
Filip Pečenko
Zaloga galanterije pletenin.
Lastni uvoz. Ljubljana, Turjaški trg 1.
1»
BLED.
Najkrasnejši razgled na Alpe, Karavanke in gorenjsko ravan. NafmEf« nejSi kraj. Prijazne sobe, nizke cene, vestna postrežba. V bližini (i0 minul) poSta, kolodvor, jezero. V neposredni bližini izprehodi po mirni naravi. Vintgar.
MSIka Florjani!?, Bled II.
med temi več trgovskih z malimi in večjimi posestvi, v mestu Celje in okolici, kakor tudi več industrijskih podjetij ima n$g PF®C$aI
A. P. Arzenšek, Celje, Kralja Petra cesta 22.
kateri želita ostati več let v eni službi se iščeta za fino obitelj v večjem mestu Hrvat-ske. Ponudbe naj se pošljejo na:	Em.	Ebenspangerja	sin,
Bjelovar.
močnih, trpežnih delavksih, se vled opustitve trgovine po ugodni ceni proda. — Naslov pove anončni zavod DRAGO BESEUAK & DRUG, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: ka*€u6sove plošče, vsako vrsto asbesfla, ktim-Sgerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
JOIHMlilMji
Llufoljjana.
v črno barvo
s p r e j m e (samo črez poletje) Krznarstvo
A. Rot, Ljubljana
GradiiCe 7.
Iz Havre v Ameriko s a trt o 6 dni.
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant-
werpen v Ne\vyork. — Vo?ne
listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana polo-'	valna pisarna
Ivan Kraker v Ljubljani
Kolodvorska ulica £t. 41, v bližini glavnega kolodvora.
na najprometnejšem kraju v Ljubljani, trinadstropna, z velikim in manjšim lokalom (kjer obstoji že od leta 1874 renomirana trgovina s srebrnino in zlatnino, katera se lahko z inventarjem in blagom prevzame) in vinotoč s kletjo, lepo stanovanje s krasnim vrtom proti gradu, se proda. — Pismene ponudbe pod r,Brez posredovanja" na anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
POZOR!
bwencii
Kupujte, čitajte in razširjajte stvarni in zanimivi tednik
, .Avtonomist"
Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'—, polletno K 60*—, mesečno K 10’—.
Upravništvo
Ljubljana, Breg it. 12.
[ Silan
izgotavlja in oddaja mehanična wvarna,terilnica in predilnica
Anton Šinkovec, Kranj - Grosuplje.
Cenjena naročila na tovarno v Grosuplju.
PREMOG
prvovrsteri, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog" na upravo lisla.
SUCHI & GABROVŠEK
Tehnično -elektroinStalacijsko podjetje. Instalacija kompletnih električnih contral. Mehanična delavnica in prodaja vsega električnega niaterijala.
KRANJ
I um sil
Stari trg Atev. 8.
E Trgovina z manufakturnlm bla-S gom in oblekami domačega izdelka priporoča 2 po znižan ih cen ali.
S	______________
Gradbeno podjetje
ing. DukK,
Ljubljana, Resljeva cesta 9.
se priporoča za vsa v to sstroko spadajoča dela.
Proda s@
velika hiia
s Štirimi pročelji, primerna za tovarno ali industrijsko podjetje, oddaljena 10 minut od kolodvora mesta Celje. Poleg poslopja stavbeni prostori, vrti in travniki. — Slike poslopja so v upravništvu „Jugoslavije". — Pisma je nasloviti na podružnico „Jugoslavije“ Celje pod
šifro „Slovenija“.
Pozor, turisti!
Tovarna konserv, salam trs kScbss
BtW*
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene konserve kran jskih klobas z zeljem kakor tudi vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor:	najfinejše	salame	(ogrske), krakovske,
šunkarice, poletne salame, brunšviSke i. t. d.
Pošiljatve po pošti in železnici dnevno.
VPoši
in
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,.
hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Wo!fova ulica št. 1.
Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije1* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; ^ 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
Enonadstropna hiša
z vrtom in stavbiščnm na Uomolirdnaki cesti &t. V v JLjntsIjaiii, v dobrem stanju, v pritličju in v I. nadstropju po dvoje stanovanj, stanovanje tudi v kleti, v I nadstropju parketna tla, stranišča z izplakovanjem, hiša kanalizirana ter do leta 1025 davka prosta, se protin dne 27. {unija <»E» O. dop. potom iitostov« jnc sodne drailic v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica 5t. 3 v Ljubljani.
Skupna stavbna vrednost stavbiiča (432 m2), vrta (534 in2) in poslopja 202 m2) ter železne in lesene ograje K 645.030. — Izklicna cena 500.000 K. Drazbeni pogoji so na vpogled pri notarju Kuharju.
Novo došloS
m
m
i
m
popolnoma samostojna bilance zmožna inoe, kakor tudi v slovenski in nemški korespondenci izvežban-a, se pod ugodnimi pogoji sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani.
S s t o i a m se sprejme tudi
KONTORISTINJA
z daljšo prakso v trgovskih podjetjih. — Ponudbe pod »KNJIGOVODSTVO, KORESPONDENCA 254“ na „ALOJf A C09IPA1VY“, d. k o. k«, Kongresni trg 8.
m
m
m
p
Bi
Posteljno perje Fšm» perje: (Bannen)
Preproge
Pcsl«ljnl prcdlcikl
SraffilE 23 madrace Plelito xa slaranjalta i
pc ssojKilžiš ecni p
L WOHSCISE, Maribor,
Inie«
Birisalke
Kuhinjske brlsate UnaivzCne rute
Vezene ruSe Pos2c®i«i vložki
-	o
?m\ in pevske društva! I Pozor!
A
mo pe$metnee?
■
i
zb moški zbor; žepitž izdala HXi5 cm
Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „	2.	Ivan pl Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
„ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela.
„ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
„	6.	Anton Hajdrih; Jadransko morje.
„	7.	Anten Hajdrih'. Pri o!-mi sva molžo slonela.
„	8.	Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj šc luna mila.
9. P. IIng. Sattncr: Pogled v nedolžno oko. ” 10. P. Hug. Sattner: Na planine!
Vsaka pctiem Mane i K; ji Izvodor 10 K.
Številke 6, 7, 8 in, 10 stanejo po 2 kroni, 11 izvodov 20 krcu.
Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljane, torijio trg štev. 8,
Gosposka ul. 10.
Staro železo
cele vagone fraoko vsaka slovenska postaja in manjše množine frank o Ljubljana kupuje po najvišjih ceneli
LJUBLJANA
9 Pražakova ulie:? -
Odirovo^jnj urednikDominik Čebin.
Izdala konzorcij dnevnika »JiiKOSlavija«*
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani,