Prvi Bk)vecski dnevnik v Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. L j) • ." ■•; " ' - - ■ ■ ; . f IV X f las JNaroda List Slovenskih delavcev v o4meriki The first Skrvcnic Daily" in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. TELEFOF PISARNE: 127» RECTO*. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PIBARNE: 1279 REQTOB, NO. 45. — ŠTEV. 45. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 23, 1907. — V SOBOTO, 23. SVEČANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XT, Washingtonovo rojstvo. Nekdaj in sedaj. NEKOLIKO PREMIŠLJEVANJA O VČERAJŠNJEM LJUDSKEM PRAZNIKU. Razlika med Washingtonovo in sedanjo dobo. NAZADOVANJE LJUDSKEGA BOGASTVA Y**raj »m« obhajali sirom republike r*j»tTO ustanovitelja naše domovine ia prvega predsednika, George Wa*hingtona. Le malokedo je pa roe-raj premišljeval o tem, kaj bi dejal s ari George, ako bi zamogel naše sedanje delovanje opaževatL Že prvi trenotek bi se morda čudil in bi bil cel® zadovoljen z materi jel-iiim napredkom in z vlado, ktero je on ustaaovil. Ako bi pa potem slišal o obravnavi proti Tliawu in so prepričal kako se svoboda čestokra-t rabi v to, da .-e ljudstvo prevari za njesrnve pravica, bi trotovo več ne oziral na zakon, ki prepoveduje kleti, in bi pričel i on -am kleti, da bi bilo veselje. Kaj je -dorilo njegovo potomstva, oz iron a kaj so storili potomci prvih ria>eln:k iv iz k rs - m o in bogate domovine, ktero je ostavil Washington?! Ljudsko premoženje je za 99 odstotkov la-t !e jeduetra odstotka prebivalstva. Tak.' daleč smo srečno prišli s pomočjo ustave odvetnikov in sodnikov. Mi dopuščamo ]>eščici špekulantov, da počno s premogom, ki leži v z* ri: ji, s pidroljem, kterega je ustvarila narava in z gozdovi, kteri vedno bolj zrine v« jo, k ,r se jim poljubi. V poletju pustimo, da je led izredno drasr ia potem uživamo balzami rano s trihuino napolneno meso. Na železnicah se pustimo, natlačeni kot sardine, peljati v smrt in v tovarnah mirno gledamo, da nam lomij roke in noge. Zginoli so Indijancem ukradeni gozdi, zgiaeva premog in zgineva vse, kar nam nudi indijan-ka zemlja; kljub vsem t; tati stični m dokazom o boga-stvu, splošno imetje vendarle ra- pidno nazaduje. Mi volimo uradnike, ki se nam lažejo, ki nas varajo in kradejo. Korup-cija prosperira v uradih. koje si prilašča in Divi post a voda jo kontrolirajo tatovi iz krogov vSje finance. Zanoremo li potem George Washington u zameriti, ako je z nami nezadovoljen? In (•••mu mu ne napravimo fr.-;i!eira v.-- a? ("'emu ne napovemo vojne parazitom, kakor je on storil z angleškimi paraziti. Šele ako spolni-mo te dolžnosti, zamoremo z dobro vestjo slaviti rojstni dan očeta domovine ! RAZSTRELBA V ROVU. Devet premogarjev v Collinsville, 111., ranjenih. Coliinsville, 111., 23. febr. V promo-govem rovu Lixnghi št. 2 se je 200 čevijev pod zemljo pripetila razstrel-ba parnega kotla Devet premogarjev, ki so delali v bližini kotla, je bilo nevarno raujwuih. oziroma ožganih. Vzrok razstrelbe ni znan. Zamorec ustrelil detektiva. Connelsville, Pa-, 20. febr. Včefaj je zamorec Sam Jackson iz Washington:! ,D. C., streljal na detektiva Wm. T. Baylessa od B. & O. železnice, in ga nevarno na vratu ranil. Detektiv je hotel zamorca aretirati Ln pri tem j«? prišlo di> medsebojnega streljanja. Oba sta smrtno ranjena. Smrt vsled givanke. Albuquerque, X. M., 23. febr. V Da t ti u je na čuden način umrl dr. 8herwood B. Ives iz New Yorka. On se je h luč a j no obslrelil in vsled tega je z iglo skušal najti krogljo. Pri tem je pa iglo zabodel tako globoko, da je na mestu umri. Najbrž* je rami IaJt iivljwudri o: losloamenjea^ •mMi ter mM# t Ameriko neti. ptiJisa pojasnila m cs»e na; HUNK E5aat M» fkmmmitk SL. Mew Ywk, N. Y, kar tm bodel »ajpoiteneje is najbolje Obravnava proti milijonarju Thawu. POKRAJINSKI PRAVNIK JE E-VELINO PRISILIL RAZKRINKATI VSE NJENO PREJŠNJE ŽIVLJENJE. Njene prejšnje izpovedbe se mu bode posrečilo razkrinkati NOVI NAČRT. Pri četrtkovej obravnavi proti milijonarju Thawu, je imela njegova žena Evelyn a kot priča zelo težavno stališče. Pri izpraševanju po pokrajinskem pravniku Jeromu, morala je mnogo pripovedovati iz svojega prejšnjega življenja in o svojih razmerah z ustreljenim Whitejem. Jerome je že dopoludne strogo nastopil proti Eve-lynx, tr.ko, da je pričela jokati kakor otrok. Tudi Harry Thaw si je pokril 7. rokaxni svoje oči. Ni jedna tajnost Evelvne ni ostala prikrita in vso njeno minolost so razkrinkali ter vse lijeno občevanje z Whitejem. Evelyna je morala priznati, da je še mesec dni po ". po siljenju" intimno občevala z Whitejem, da jo jo nek prijatelj Wliiteja v njegovi sobi vjel, ko je bila popolnoma gola itd. V ponedeljek se bode zasliševanje Evelvne zopet nadaljevalo in Jerome bode ponovno skušal natančno dognati dan. ko jo je White baje posilil. Dosedaj Evelyna ni zamogla natančno povedati ta datum, ker se baje več na to r.e spominja. Jerome namerava bas to njeno izpoved ovreči. Ona trdi, da se je to zgodilo v oktobru, novembru ali pa decembru, dočitn bode Jerome nastopil s pričami, ki bodo prisegle, da je bil White tedaj, ko je bila Evelyna v njegovej sobi posiljena v — Canadi. Po umoru Wliiteja je Evelina nameravala bežati v Evropo in je imela za to že vse pripravljeno, toda končno so jo Thavvovi zagovorniki pregovorili, naj ostane tukaj in pomaga oprostiti svojega moža. Včeraj je Evelyna obiskala svojega moža v ječi, za kar je dobila posebno dovoljenje. Thaw ni spal vso noč. Ko je došla v obi.-kovalno sobo, sta se objela in oba jokala. Evelyna izgleda sedaj mnogo starejša, nego pred obravnavo. Obravnava bode trajala še najmanj dva tedna. $30.000 ukradli. Newyorski tatovi. OGANIZOVANO TOLPO TATOV SO VJELI VSLED NEPREMIŠLJENOSTI NEKE ŽENSKE. Celo zalogo ukradenih dragocenosti so policaji zaplenili. LASTNIK ZASTAVNICE S TATOVI V ZVEZL VESTI IZ RUSIJE. Pretepanje čifutov v Odesi. — Napad na pošto v Varšavi. Odesa, 23. febr. Protičifutski izgredi so nekoliko prenehali, ker je mini-sterski predsednik Stolypin generalnemu gubematorju Kaulbarsu ukazal, da prepreči nadaljne nemrire. Sedaj se je promet zopet pričel. Varšava, 23. febr. Tolpa teroristov je napadla pošto na Wspolnej ulici. Teroristi so streljali in ustrelili poštarja. dva uradnika in dva stražarja. Več gledal eev je bilo ranjenih in od teh jih je šest umrlo. Teroristi so odnesli ves denar in poštne znamke ter se odpeljali z vozovi na varno. Odnesli so več tisoč rublje v. 501etnica se vero nemškega Lloyda. V poeast 501etniee se ve ro ne ruškega Lloyda so bili včeraj vsi v Hobokenu, N. J., se nahajajoči parniki te družbe okrašeni z zastavami. Dne 20. febr. 1857 so v Bremenu ustanovili Lloyd in kupili v Angliji štiri parnike. Prvi parnik imenom Bremen je dospel v New York dne 4. julija 1858. Sedaj ima družba 38 raznih prog in vozi skoraj v vse kraje sveta. Danes se vrši na parniku Kronprinz Wilhelm velik jubilejni banket, h kteremu so povabljeni vsi Častniki v naše j Inki ae nahajajočih parnikov. Smrt vsled mlina. Tankers, N. Y., 23. febr. Včeraj o polu dne so našli t njunem stanovanju 193 Elm Street mrtva James F. MeKay in njegovo ženo Mary. Zastrupila sta se s plinom, kterega sta, ko sta &* k počitki^ xugkrie po- Minoli četrtek je v New Yorku 8 detektivov zaplenilo pravi zaklad u-tkradenih predmetov v vrednosti 30 tisoč dolarjev. Blago so nabrali izvrstno organizovani tatovi, 'kteri so biv svojem "poklicu" pravi speci j alis ti. S tem je tudi rešeno zagonetno vprašanje o tatvinah, ktere so bile v novejšem času na osrednjej zapadnej strani našega mesta skoraj na dnevnem r.edu. Lopovi so tudi ropali pa-sante na Riverside Drive. Sest tatov so aretovali, in med temi je tudi neka Amelia Russell. V novejšem času so se pri policiji vedno bolj pritoževale tožbe radi tatvine in radi tega so bili detektivi postaje na zapadnej 6S. ulici posebno pozorni- Bob Levins, ki je tudi detektiv, se je radi tega nastanil v sumljive j hiši št. 145 na zapadnej 64. ulici. Tuj se je 'kmalo prepriča^ da ima-jov onej hiši razni tatovi svoje sobe. Ko so okradli svoje sostanovnike, so jednostavno sobe ostavili. Najboljše je pazil Levins na mlado in lepo Amelio Russell. Kadarkoli je odšla na ulico, je v njenej sobi pregledal mjeno imetje. Dragulji Amedje so postajali vsaki dan bolj mnogšte-vilni in te jej je donašil nek možki. V Četrtek je Amelia ostavila gospodinji listek, da gre na obisk k Hamil-tonu v hiši št. 29 zapadna 65. uliea. Levins je o tem takoj naznanil svojim kolegom in detektivi so že bili tam, pre dno je prišla Ame.ia. .Pri. '' Hamiltonu", kjer so se zbirali tatovi, jo bil na straži tat Geo. Chartes, kteri je v obupu ranil dva detektiva. Pri njem so našli na postaji 55 zastavnih listkov in potem je priznal, da sta za tatvino odgovorna on in Amelia. Slednja je .nedavno izvaibila v zbirališče tatov neikega bogatega moža. Razun teh dveh so aretovali še štiri druge tatove in sedaj bode moral še lastnik neke zastavuiice v Harlemu v ječo. Razun zastavnih .istkov so našli pri Chartesu tudi 206 dolarjev gotovine. Ves plen tatov je nastavljen pri policiji in dosega vrednost $30,000. NEZGODA NA ŽELEZNICI. Petnajst osob ranjenih. Winona, Minn., 23. febr. Na Chicago and Great Western železnici je pri Sargentu, Mirni., za vozil nek o-sobni vlak v tam stoječi tovorni vlak. Petnajst osotb jo bilo ipri tem ranjenih. — DOBRI ČASI. Kaj imenujemo "dobre čase"t Večina ljudi misli, da to pomenja dobre plače ali uspehe v poslu in obilo denarje. Ako pa stvar natančneje pregledamo, vidimo, da se lahko pridobljeni denar ravno tako lahko potrosi, da, kadar ga imamo, iščemo vznemir-jujoče zabave, da se mnogo ne zmenimo za naše zdravje in da nas čestokrat napade kaka bolezen. Ljudje pravega trgovskega mišljenja vedno denejo na stran del svojih prislužkov in tudi ne potrošijo vse svoje življen-«ke moči. Ako jih napade kaka bolezen, jo Trinerjevo ameriško grenko vino kmalo prežene in prepreči, da bi se spremenila v nevarno bolezen. Tudi ako smo popolnoma zdravi, moramo o priliki užiti nekoliko tega sredstva, da si tako ohranimo moč in vstraj nost. To popolnoma rastlinsko sredstvo, v k te rem ni kaeih drazih snovi, se dobro obnese pri vseh boleznih pre-bavalnega sistema, tako tudi pri onih, ki trajajo že dolgo. Kdoxkoli potrebuje jak želodec, dober tek ia xdxmro truplo, naj uliva to sredstvo. Tkto-□ah. Jos. Triner, 789 (bolh Aehi—fl im, (Hup, HL Grozna katastrofa na Pennsylvania železnici. VEČ NEGO STO LJUDI BILO JE USMRTENIH MED ALTOO-NO IN JOHNSTOWNOM. Na stotine ljudi je pokopanih, pod razvalinami. ŠTEVILO RANJENCEV ŠE NI ZNANO. Philadelphia, Pa., 24. febr., 2. ura zjutraj. Ekspresni vlak Pennsylvania železnice, znan pod imenom Pennsylvania Special, ki je ostavii New York v petek ob 4. uri popoludne za Chicago, HI., je 35 milj zapadno od Altoo-ne skočil raz tir. Vlak je obstal iz štirih Pullmaaiovih spalnih vagonov. Iz Cronzejevega hotela v So. Forku, dve milji daleč od Mineral Pointa, se javlja, da je bilo najmanj sto ljudi ubitih. Iz South Forka so poslali tje-kaj pomožni vlak. Altoona, Pa., 23. febr. Tukajšnji železnični uradniki naznanjajo, da je jeden vagon ponesrečenega vlaka padel v reko. Mnogo ljudi je ranjenih. Zdravniki so od tu takoj pohiteli na lice mesta. Dosedaj še ni znano, kaj-je bilo vzrok katastrofi. Glasom kasnejših poročil je bilo na ponesrečenem vlaku baje le 54 potnikov, ko je ostavil*Altoono in baje ni bil nihče ubit. Katastrofa na morju. 180 ljudi utonilr. POTNI PARNIK BERLIN OD ANGLEŠKE GREAT EASTERN RAILWAY SE JE PO-TOPIL. Katastrofa se je pripetila na Canal La Manche. Samo jeden potnik se je rešil. NA HOOK VAN HOLLAND. :< fifcj Rotterdam,- Nizozemska, 22. febr. Poštni parnik Berlin od Great Estern Railway, na kterem je bilo 120 potnikov in 60 mornarjev, se je včeraj zjutraj ob 6. uri blizo kopnega potopil. Parnik, ki je plul iz Harwicha, se je potopil v groznem viharju pri pomolu na Hook van Holland, kjer se nahaja zadnji kolodvor nizozemske železnice Schiedam. Do večera je le jeden jedini potnik dosegel živ kopno. Več potnikov je še na onem delu potopljenega parnika, kteri gleda iz vode, toda vsled viharja se parniku ni mogoče bližati in nesrečnikov ni mogoče doseči. Ako vihar ne poneha, bodo vsi utonili ali pa zmrznili. Valovje je dosedaj vrglo na obrežje 30 trupelj, od kterih so jih pet spoznali. Med žrtvami katastrofe je Sir Arthur Herbert, sel angleškega kralja in več članov Winterjeve operne družbe, ktera je igrala minoli teden v Convent Gardenu v Londonu. Kapitan nesrečnega parnika, Par keston, rodom iz Beifasta na Irskem, se je rešil in dospel na kopno. Prijel ga je velik val in ga vrgel na obrežje, kjer je obležali nezavesten. Potopljeni parnik je odplul iz Harwicha ob 10. uri zvečer dne 20. t. m. Vso noč je divjal vihar iz jugozaipada in zjutraj se je vihar spremenil v orkan. Ko je parnik priplul do ustja reke Maas, ga je vrglo na pesek, kjer ga je valovje kmalo razbilo. V pol uri se je prelomil v dva komada, kterih jeden je kmalo zginil. Hook van Holland, 23. febr. Moštvu tukajšnje rešilne postaje se je posrečilo Tešiti II osob raz razbiti parnik Berlin. Moštvo je bilo na delu več nego 30 ur in končno je rešilo, kar je bilo še rešiti mogoče. Re&enci so bili do skrajnosti izmučeni, vendar pa jim je sedaj že boljše. Na n&zvalirafe parnika sta še dve ženski in jeden o-trok, kteri najbriw umirajo, toda navzlic temu «e nadaljujejo nadaljni rešilni poskusi Od 143 potnikov se jih J* rešilo 1« 12. Južne republike. Obojestranska zmaga. NICARAGUA IN HONDURAS POROČATI, DA STA V PRVEM BOJU ZMAGALI. Nicaraguajske čete so baje pridobile važne pozicije. VOJNA JE BILA NEIZOGIBNA. Managua, Nicaragua, 21. febr. Prva bitka, ktera se je vršila med četami republik Honduras in Nicaragua, se je zaključila s porazom za hondur-sko vojsko. Nicaraguajske čete prodirajo v notranje kraje sovražne dežele. General Carcano, ki je vodil napad, je bil usmrten. Managua, Nicaragua, 21. febr. Vojska Nicaragua je pod vrhovnim poveljem generalov Vasquez in Fornos na večih krajih porazila hondurske čete in si prilastila važne pozicije. Predsednik Bonillo od republike Honduras, je izdal proklamaeijo, v kterej pojasnuje najnovejše dogodke in zahteva, da se zopet prično pogajanja glele meje in da Honduras povrne škodo, ktero so. prvotno napravili hondurski -vojaki na niearaguaj-skem ozemlju. San Salvador, Salvador, 21. febr. Tukajšnji zastopnik Hondurasa, se-fior Davila, dobil je danes poročilo, vsled kterega je bilo vojaštvo republike Nicaragua pri Portillo del Espino, kjer je prekoračilo mejo, po dveur-nem boju — poraženo. Vojaki so zaplenili proklamaeije, ktere so zahtevale ustanovitev provizorične vlade t Honduras. Na proklamacijah so pod pisani Maximo Rosales, Miguel O-quelli, Bustillo in Ignacio Castro, vsi znani hondurski revolucijonarji, kteri so sedaj uvrščeni v nicaraguajski vojski. — Mexico Ciudad, 21. febr. Prvi pomožni državni tajnik, senor Algara, naznanja, da je dobil predsednik Por-firio Diaz od hondurskega predsednika poročilo o prvem boju z Nicaraguo, ne da bi bile v poročilu navedene podrobnosti. Navedeno pa je, da so Ni-earaguajei tepeni in da so se morali umakniti. Ta brzojavka pomenja, da si Honduras ne želi posredovanja Mehike in Zjed. držav in da je sedaj vojna med Hondurasom in Nicaraguo neizogibna Managua, Nicaragua, 23. febr. Ni-eairaguajske eete so dne 20. febr., ne da bi naletele na odpor, zasedle vas El Triumfo v Honduras. Včeraj je ni-caraguajska vojska po šesturnem boju zasedla mesto San Bernardo, kar je važen uspeh, ker s tem je dobljena najvažnejša baza za daljne operaeije na kopnem in na morju. V boju je bilo mnogo vojakov ubitih in ranjenih. Niearaguajei so bežečim Hondureem odvzeli mnogo streljiva in pušk. Managua, Nicaragua, 22. febr. V ponedeljek se je pričela s Hondurasom prava vojna in nicaraguajske čete so sedaj na potu proti hondurskem glavnem mestu Tegucigalpo. Mexico Ciudad, Mexico, 23. febr. Iz Las Esperanzas, Coahuilo, se brzo-javlja, da so iz tamošnjega premogo-vega rova, v kterem se jo pripetila razstrelba, prinesli na površje do sedaj že 100 mrtvecev. V rovu je sedaj še 23 delavcev, kteri so gotovo že mrtvi. Skoraj polovica nesrečnikov so Japonci. Trupla so tako ožgana, da jih ni mogoče prepoznati. Pridelek bombaža. Washington, 22. febr. Statistični urad trgovinskega oddelka objavlja podatke o izvozu bombaža in bombaževih izdelkov v minolem letu. Izvozilo se je za $4S9,304,681 bombaže-vine, in sicer: surovega 'bombaža za $413,173,936; izdelanega blaga za $42,961,048; bombaževega olja za $13,993,431; peciva iz tega olja za $14,165,268; semena za $205,032; Iko-fcolene in ibodine za $4,801,070. Bombaža v zavojih je šlo v Anglijo za $173,000,000; za $109,000 v Nemčijo; za $45,000,000 v Francijo; za 31V2 milijona v Italijo; ta 7 milijomoT v Beljgijo; za 5 milijonov v Rusijo; za 1 mili jem na Nizozemsko; za 11 -milijonov na Japonsko. V Caaxado se ga je izvozilo za $7,333,000. Žira BgOMlfc VJsroestowau, H. T« j« pri. požaru hiše Petra Seheoka zgorela 84!etna jifrflt^ SdheokoT« žene. Iz Avstro-Osrske. Pred odlokom. V OGRSKO - HRVATSKEM DRŽAVNEM ZBORU SE VRŠE POSVETOVANJA O CARINSKEM TARIFU. V Lvovu, Galicija, vlada radi malo ru- skih dijakov zopet razburjenost. ŠTRAJK Z LAKOTJO. Dunaj, 23. febr. V .tukajšnjih političnih krogih se sedaj najbolj zanimajo za nadaljna posvetovanja glede carinskega tarifa, ktera se vrše v Budimpešti. Tozadevna posvetovanja so se pričela sedaj v carinskem odseku ogrsko-hrvatskega državnega zbora in sicer po željah neodvisne stranke. Odseku je trgovinski minister Košut pojasnil položaj ter deja., da je rešitev vprašanja o tarifu potrebna, ker tvori podlago trgovinske pogodbe z Avstrijo, ktero je treba skleniti. To vprašanje mora biti rešeno do Velike noči. Lvov, avstr. Poljska, 23. febr. Tukaj vlada zopet velika razburjenost. Maloruski dijaki, kteri so radi zadnjih izgredov na vseučilišču zaprti, ker so pretepli profesorje, že tri dni nečejo jesti. Par jih je radi tega zbolelo in se je bati najhujšega. Malorusi radi tega zahtevajo, da se dijaki nemudoma izpuste. NOV HRVATSKI TEDNIK. V New Yorku je pričel izhajati list 4 4 Hrvat-Amerik an ac' Samo lOO izjtisov je še na razpolago A MERIKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA sa to leto. .Kdor rojakov ga se nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj v zalogi. Upravništvo "Glasa Naroda". Razne novosti iz inozemstva. DVA PARNIKA STA SE PRI FLAMBOROUGH POTOPILA PODROBNOSTI NISO ZNANE. Snežni viharji v Evropi, promet je ustavljen. "GEORGE WASHINGTON." -o- London, 23. febr. Semkaj d. Šli parniki javljajo, da so na višini Flam-borough Head videli razvaline d vek parnikov. Jeden parnik je na Severnem morju pri Flamborough Head in drugi pri Beachy Head na l.a Manche Imena parnikov so neznana. Paris. 23. febr. Po srednjej Evropi. zlasti pa v Šviei in na Tirolskem so morali z vsem prometom prenehati radi snežnih viharjev. Hamburg, 23. febr. Hamburg-America Line je sklenila imenovati jeden svojih novih, še ne dodelanih parnikov "George Washington". Novi parnik bode nosil 25 000 ton in bode ravno tak kakor Auguste Vietoria. Medtem ko so ameriški Hrvatje na časniškem polju že leto dni kar vidno nazadovali, ko je list "Hrvatska Sloboda" zginol,. ko "Zastava" ni več ono kar je bila in ko je "Nar. List" tako spremenjen^ da se ga niti toliko ne vpošteva kakor preje, pri-čla se je sedaj končno vendar tudi med Hrvati nekoliko daniti. Oni so Uvide i, da potrebujejo hrvatski list, ki ne bode last Italijanov in ki mora biti v New Yorku, da se krog njega zbirajo oni Hrvatje, kteri so v resnici še Hrvatje in ki še kaj dajo za devizo: '1 Svoji k svojim!" Tako in -na podlagi tega je izšel minoli četrtek v New Yoriku tednik "Hrvat-Amerikanac", ki je last po Ivanu Ubojčiču ustanovljene družbe. " Hrvat-Amerikanac" je last Hrvatov in njegov program je naroden, kar je živa potreba še posebej v New Yorku, kjer potujoči Hrvatje zaman iščejo svojega hrvatskega podjetja in ikjer jih tujci pod pretvezo "hrvat-sfcva" že dolgo vrsto let vlečejo za nos. — Ameriškim Hrvatom priporočamo novi časopis v naxoobo, a listu, čegar naslov 70 Greenwich St., želimo kar najboljši napredek. Statistika na dunajskih srednjih šolah. V minolem šolskem letu je bilo v 18 dunajskih gimnazijah 5854 dijakov, v v 28 realkah pa 1704 dijakov. Gimnazije so imele 181 razredov, tako da je prišlo na en razred povprečno 32 dijakov. Število učiteljskih moči na dunajskih srednjih šolah znaša 856, med njimi 36 ravnateljev in 591 rednih profesorjev. Denarje v staro domovino pošiljamo: pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ : 40.90 ............ 200 kron, za % 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ...........* 5000 kron. Foštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni, urad. v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilic-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Older ali »a New Tork Bank Draft. frank sakser, 1M Omavkk Street, New tack. HM Sfc dair Ave. Ml, Otoni«*, O. KTTANJE PARNIKOV. Dospeli sto . Friedrich der Grosse 21. ia Bremena s 1430 potniii. Oceanic 21. febr. iz Liverpoola z 944 potniki. Peterburg 21. febr. iz Libav« z 906 potniki. Sami and 21. febr. iz Antwerpena z 927 potniki. Francesea 22. febr. iz Trsta * 1176 potniki. Georgie 22. febr. iz Liverpoola. La Provence 22. febr. iz Havre. Dospeti imajo: Trave iz Bremena. Albano iz Hamburga. Lodovica iz Trsta. Prinz Sigismund iz Hamburga. Batavia iz Hamburga. Hudson iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Philadelphia iz Southampton a. Celtic iz A'eksandrije in Genove. Zeeland iz Antwerpena, Weimar iz Bremena. Kaiserin Auguste Vietoria is Hamburga. Ce%-ie iz Liverpoola. Ryndam iz Rotterdam a. Furnessia iz Glasgowa. Odphdi eo: S t- Louis 23. febr. v Southampton. Campania 23. febr. v Liverpool. Koemig Albert 23. febr. v Genovo. Caledonia 23. febr. v Glasgow. Graf Waldersee 23. febr. v Hamburg. Odpluli bodo: Kron prinz Wilhelm 26. febr. v Bremen. Re-gina 26. febr. v Hamburg. Peterburg 26. febr. v Libavo. Georgie 26. febr. v Liverpool. Francesca 26. febr. v Trst. Gregorij Morč 26. febr. v Odeso. Oeeamic 27. febr. v Liverpool. Samland 27. febr. v Antwerpen. Lord Dawmshire 27. febr. v Hamburg. Noordam 27. febr. v Rotterdam. La Provence 28. febr. v Havre. Etruria 2. marca v Liverpool. Ciltic marca v Liverpool. Philadelphia 2. marca v Southampton. Zeeland 2. marca v Antwerpen. Weimar 2. marca t Bremen. Futanessia 2. marca v Glasgow. Batavia 2. marca v Hamburg. Hudson 2. mare* v Havre. Friedrieh dear Grosse 2. msanea v Qe- UOTD, "GLAS NARODA" U*t •toTcasM* delavcev t Ameriki lxdaja ilneaiko tkkra« društvo F* ANK SAK-E1^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v drla vi New York, dne 11. julija 190fi. Ta let« velja list Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " pc! leta.......2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsak dan it-vzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") (ssu«d every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 -»m tov. Donisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč«' naznani, da hitreje najdemo r aslov-r-.ika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas NnrodaM 109 Greenwich Street, New York City. » Telefon 1279 Rector. Koncem tedna. Senat je v tem fwlnu sklenil predsednika Roosevelt a pooblastiti, da stori vse korake za izboljšanje položaja zamorcev — v Kongu. Vsa dežela se smeja in misli na domače zamorce ... * # * Ker je nekdo v Bayonne, N. J., v prisotnosti žensk v nekej trolley klel, so ga obsodili v COdnevno jeeo. Težavno je kleti radi ženske justice v Jersevu.. . * ♦ # Mr. Norton v New Yorku navaja v svojej tožbi proti svojej ženi na ločitev zagona sedemindvajset (27) , ijubčekov, ktere je ime.a poleg njega — "excinsez du pcu"!! i • * • V X«iw Yorku lxxlo zamorci usta- j novili veliko departmentsko trgovino za zamorce. Slednji se ravnajo po sovanslcej Monroe-tlokt rini: '11 Svoji ; k svojimi." Je-ii za mogel Lincoln ; pred 40. ]i»ti sanjati o taUem razvoju?... < * * * < Ze sam jt"kraj>:)~I;t pravnik Jerome i se je i :• -rif-al, da 1 Iarrv Tliawa ne bode n: - -e ohsiuliti. Jn kedo je o tem ti ■ ■ :i, Jaz ne, kajti čital sem izrek Aiiakarzija: " Zakoni so za vse j''r svinja z mehom in naprav jajo iz svobode — sramot«. * * • "Žurnal barabam" ni prav nič pn»v.še<"i >»•,'•; danes napadajo tega, jutri onega, škofe in papeže sploh, no sedaj se še spodtikajo nad našo dieno družbo sv. Mohorja, za ktero smo do-sedaj vsi Slovenci brez razlike stana in ipoikliea delali. No tem šemam to pač >ne zamerimo, ker ne vedo, kaj delajo, bolj pa ornim, ki jih posluiajo in jim na umazane limanice sedajo. • * * Obrarobeni fond diši socijesm ▼ Chi-cagi! No, delavci naj delajo in denarje skladajo, da se bodo "kolovodje" branili delati! Predsednik Roosevelt namerava ^ zlati denar predrugačiti^ ker slike na < njem niso nimetnietki izdelane. Mogb- i če, toda v®čima prebivalstva nima pri- ; like o tem soditi. N. pr. jaz, osebno se za umetniško izdelani denar mno- < go ne zmenim. m J » • ♦ ] Japonska namerava uvesti na svo- i jih železnicah promet po ameriškem vzoru. Tam imajo gotovo tudi preveč ljuidi!... « * * V Abruzih na Italijanskem so po večdesetletnem trudu gotovi s tamoš-njimi banditL Sedaj so vsi v ječah < ali pa pri nas v Ameriki. Koliko let bode preteklo, da bodo tudi pri nas gotovi z njimi T # * » V Franciji nameravajo uvesti do- j hodnin^ki davek. Tamošnjim milijonarjem se godi prav: čemu niso bili dovolj previdni in si izdelali ustavo "a 1'Ainericaine"___ ] Nekoliko v poduk. —O— 1 Kako je treba urejevati časopis. 1 Nekoliko nasvetov uredništvu J "Glasa Naroda". < West Hoboben, N. J-, Februery 23. 907. THE PEOPELS VOICE, ekros de Hudson, ■■ Old Manhattan. Mister Editer:— Vi ste all right, Mister Editer! Vi ' ste prava duša človeka, samo nekaj Vam moram povedati: njuspejpra ne ] znate urejevati. Vendar se pa lahlko j tolažite. Mister Editer: vse polno ^ drugih ljudi je na svetuj, kteri to znajo! Da je temu tako, Vam lahko ^ Jaz prnfam, ker sem že mnogo poto-va.. V nijednem City pa še nisem našel Editorja. kteri znal editati kak 1 ujuspejper. Jaz mislim, da so za " Editerje po v sodi samo taki ljudje, iki o editanju niti pojma nimajo. To se pravi, Jaz ne mislim, da na svetu ni ljudi. Iki bi ne znali ronati ! njuspejprov. Takih je plenty. Pri J tem je le čudnoj da ti ljudje niso ^ editorji, temveč le čitatelji, vslužben- ^ ci pri kakem njuspejperskein podje-tju in tako dalje. Tako. for inštenc, stavim glavo, da pri "Glasu Naroda" , ni ni jednega v s užbenca — razun Vas — iki bi ne znal njirspejper boljše urejevati in pisati, nego Vi. Mi-:er Editer. Tu pa tam manjka ka-ia pika na "i", to vsakdo vidi, samo j Vi ne; včasih je datum kaeega v old- j ciuntro odhajajočega steamerja napačen in to se še bolj vidi, kajti steamer je vendar važnejši, nego vse no- ' vice in članki inikluzif! In tega Vi j tudi ne opazite. Vidite, ako bi Jaz bil Editer, bi bilo to vedno v redu in I bet you, da bi dobil vsled tega pošteno plačo, to tem bolj, ker sem za editorja kakor rojen. In potem, for inštenc, Thaw-case. O tej obravnavi ste pričeli povsem napačno pisati. Vi niste up-to-date, Mister Editer. Vi mislite, ako pošljete k sodišču Vašega riporterja Mihata in risarja Gusarja* ki nasli-ika Mra. Thaw tako, da vsaki dan drugače izgleda, da je že to -plenty. Hvale vredno je le to, da še ni jedne slike niste objavili. Vendar Vam pa moram izjaviti: that's not the way! Vi bi morali imeti tudi ženske ri-porterice, da bi o Thawu pisale. In potem je tudi velik mistejk, da o vsem samo po enkrat riportate. Čitatelji hočejo potem, ko so o Thawu že vse ipročitali, zopet pričeti 3 čita-njem istega poročila, ktero je pa kedo arugi spisal. AUo bi Jaz bil Editer, potem bi najel Ne-n Peterson, ali pa saj kako< njej slično slovensko -ejdi, da mi vsaki daji napiše članek o Tliawu in Evelyni. Jaz »prav za šur vem, da bi Vam tudi moja stara storila to: uslugo in vsaki dan spisala par co-j lumns za Vas. Stara je -namreč radi' obravnave proti Thawu tako eksaj-ted in talko jezna na možke, ki per-fektly nedolžne deklice ruinajq vreden ^koro en mi.ijon ' piastrov ali skoro en -milijon dolar- j jev in vrhu tega so odpeljali seboj, veliko število sužnjev in vjetnikov. j Van Horn je kmalo za tem umrl za ; neko rano, ki jo je dobil v nekem' prepiru ^ de Graafom. Svojo ladijo ! je izročil poveljstvu Granmonta. j Ssdaj so se pogosto ponavlja.! po- j hodi flibusterjev v južna morja. Na teh pohodih so jih vodili mnogi slo-; viti poveljniki, med -njimi najznamenitejši John Coolk, Edward Davis,1 William Dampier, Ambrose Cowley in Lionel Wafer. Ti možje so leta 16S3 obiskali Vir-ginijo, kjer so prodali nekaj svojega-plena, ai&to so pa odjadra.i pod vodstvom Cooka proti Magellovem prelim. Med potom se jim je pridružila ladija Nicholas pod -poveljstvom Johna Eatona. Pri tej priliki se tudi prvič omenja Cygnet, slovita ladija biiccaneerjev pod poveljstvom Ikapi-tana Swanj. Potem, ko so prešli skozi Magellanov prelivj. je na poti proti severu umri John Cook in Davis je bil izvoljen poveljnikom. Navsezadnje se je tudi ladija Cygnet pridružila Davisu in ravno tako je storilo mnogo mož, ki so prišli preko Isthma pod vodstvom vodij: Towhley, Grogniet, L'Escayen, Rose, Le Picard in Des-marais. Le Picard je služil pod krvoločnim L 'Olonnoisosn in Morganom. V tej družbi je bil tudi Ravaneau de Lus-san, Iki je vodil in pisal dnevnik celega pohoda. Ta dnevnik je živa priča, da je moral biti njegov pisatelj pošast v človeški podobi, -ki se je celo v svojih mladih letih napajal in naslajal z največjo krvoločnostjo. V Panamskem saliva so te združene ladije, kterih je bilo Skupaj deset jademic različne velikosti, greoale na vsezadnje špansko brodovje, ki je i štelo šestnajst jadernic, izmed kterih je šest imelo topove. Edwarda Davisa so buccaneerji imeli za admirala in njegova ladija Bachelor's Delight in pa Cygnet ste bili edini, ki ste imeli topove. Davis j je razvil belo zastavo, na kteri je bila ' naslikana roika in meč. Cygnet pa je imela na vrhu svoje g.avne jambore zastavo sv. Ju rja. Ta dan je bil odločilne važnosti in buccaneerji so -vedeli«, da jim poda \ on|t edino in uauiiejnn gospostvo nad jtffcnimi naorji. Po precejšnjem obotavljanju in ne-kterih tnalih praskah, ki so trajala dva dni, je špansko brodovje odjadralo proti Panami. Buccaneerji so imeli enega moža ubitega, šest ranjenih in polovica krmila D«.vi so ve ladije je bila odstreljena. Hrabrost in hladnokrvnost Davisa je rešila bnccaneerje, kljub temo, da so bili v veliflti manjšini in slabo oboroženi. Brez dvoma je bil on jeden največjih njihovih poveljnikov — in večina njih je to priznavala. Duh nezadovoljstva pa je kmalo jel razdvajati francoske in angležke člane brodovjai. Drog drugemu so očdtali in predbacivali krivdo, da niso uničili špansko -brodovje. Mnogo Francozov se je pod poveljstvom Gxognieta ločilo in to je bil prvi pravi razpor v organizaciji buccaneerjev, ki je začela sedaj neprestano razpadati. Davisu se je pridružil William Knight s svojimi možmi ia obad v a sta precej uspešno ropala in plenila, toda brez vsakega prelivanja krvi in okrutnosti, dokler as Knight ni povrnil v Zapadno Inddjo. Davis pa je še nadalje krizaril po južnih morjih. — I Ko je leta 1687 Davis čal^ da so buccaneerji napadli ter osvojili Guayaquil in da so Španiei poslali močno brodovje proti njim, je odjadral tja ter našel tam mnogo starih tovarišev, ki so ga bili zapustili pod Grognietom in Townleyem. Ta dva poveljnika sta bila že oba mrtva; Grogniet je umrl za rano, ki jo je zadobil pri napadu na Guayaquil. Ko je dospel Davis tja^ sta bu-cca-neerje poveljevala Anglež George Houtt in Francoz Le Picard. Njegov prihod so radostno pozdravili, kajti bili so že zelo utrujeni vsled velikih naporov in se je bilo vsak čas nadejati prihoda španskega brodovja. Ko se je prikazalo, se je vnel boj, ki je trajal skoro sedem dni, o kte-rem pa so naredili drug drugemu le malo škode. Navsezadnje je špansko brodovje v neki noči zginolo. 1 Plen, ki so ga dobili v mestu, je bil precej velik in bogat. Naropali so draguljev, srebra in raznega drugega blaga, in vrhu tega gotovega denarja za dvaindevetdeset tisoč dolarjev, t Vjetnikov so vjeli devetsto, med nji-5 mi governerja in celo njegovo družino. Po tem boju so se oči vseh obrnile proti domu, želeli so v miru živeti od ropa, ki so ga nagrabili. Ker pa ni ibilo prave edinosti med njimi, se niso mogli vsi vrniti po isti poti. Ločili so se v dva delaj jeden je šel domov po s lihem, drugi pa po morju. Davis se je navsezadnje povrnil na Angležko in je končal svoje razbojniško pomorsko življenje v miru. Ako-rav.no je bil buccaneer, jc vseeno imel precej do-brih lastnostij. Bil je izvrsten poveljnik, pogumen in hraber, toda nikdar nepremišljen; -ni bil -krvoločen in okruten, temveč je še celo brzdal divjost svojih mož. Pos ednje slovito dejanje flibuster-jev se je zgodilo v letu 1702. Oddelek Angležev je stopil na Isthmu na suho; tu so se jim pridružili nekteri izmed starih buccaneerjev, ki so živeli med indijanskim rodom Darieu, in nekteri Indijanci. Vzdignili so se proti netterim španskim zlatim rudnikom, pregnali Špance ter zaukazali zamorcem, da so kopali rudo celih 21 dni. Ki$ub temu pa so dobili le okolo osemdeset funtov zlata. Prvi namen il Bratovščine morskega obrežja" je bil naravno dobiček in putetolovstvo; za tem pa je prišlo skupno sovražtvo do Špancev. Med seboj se nikdar niso bojevali. - Bili so zelo važni in dobri zavezniki ea časa vojske vsake države, izvzemši Špansko, toda vojska, ki je izbruhnila •leta 1688 v Evro-pi in v kteri je Angleška nastopila proti Francoski, je bila začetek konečne in popolne ločitve in razpara med buecameerji. Poslej se niso nikdar več združili v skupen namen. Nesložne pa so razne države kmalo zatrle. Za buccaneeiji pa so prišli morski 'razbojniki, ki so -bdli mnogo bolj okrutni, krvoločni in obupni. V ne-kterih slučajih so bili to potomci buc-caheerjev in leta dolgo so ropali in plenili ter iprežali na .adije vseh držav enako. V letu 1722 so jih naenkrat vjeli dvainpetdeset mož; vsi so bili obsojeni in kočali na vešalih. Mean, Valentin Male«t Primož Kovač, Jurij Kralj, Josip Poderžaj, Ignac Okorn, Neimenovan, Nik. Predovič, Elija Iiadič, Neimenovan, Anton Gregor-ček, Mat. Vrbanc, Ivan Bokal, Grga Zalac, Anton Petrik, Vincenc Padar, Josip Kastelic. Skupna svota $49.25. Vsem darovalcem se iskreno zahva-j ljujeva. j West Jordan, Utah, v svečanu '97. Fran Malovič, Dominik Sadar. nabirala. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbari c?==== ^^^^ m Zladlnjene države Severno Amerik«, Sedež: Forest City% Pa. •"•wpw il anu din au januarja 1903 v driavi PWinegrtwaamarir O o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml^ Box 547, Foreet City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Boa, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest CSty, Pa. IL tajnik: ALOJPU ZA VER L, Box 374, Forest City, Pv Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foi«t City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDB£J SUDER, Box 108, Thoniss, W. Ta FRAN SUNK, Lnaerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest (Sty, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj s* pošiljajo L tajniku: Ivan Telhaa, P. # Box NT ■»-tm/k City, Pm. Društveno glasilo je "OLAS NARODA*'. PRISTOPILI. K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Matija Rižner stal- 26 let. K postaji št. 3 v Moosn Runu, Pa., Fran Lukan 24 L Mihael Libove 26 let. K postaji št. 5 v Denningu, AA., Andrej Kokal 33 let, Andrej Kern 24 let, Fran Brence 21 let. K postaji št 6 v Clevelandu, Ohio, Alojzij Pugel 30 let^. Ivan Pešee 38 let, Lovrenc Kolman 25 let, Ivan Ptfgel 18 let, Josip Mavar 25 let, Josip Penko 22 let, Fran Paniko 24 let, Matija Urh 32 let, Anton Bencin 25 let. K postaji št. 8 v Johnstownu, Pa., Anton Toman 28 let, Fran Podboj 36 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas. Ivan Kajžar 21 let, Fran Kra-šovic 20 let, Matija Čelbar 20 let, Fran Terlep 28 let. K postaji št. 10 v Coketon^ Ya., Ivain Kozlevear 25 let. K postaji št. 11 v Duryea. Pa., Farn Bauman 33 let, Lovrenc Pirnat 31 let. K postaji št. 13 v East Mineralu, Kansas, Fran Gole 26 let, Ivan Lenarčič 36 let, Ivan Dolenc 28 let, Ivan Daear 19 let. K postaji št. 14 v Bloetonu, Ala., Josip Glais 44 let, Josip Resnik 26 let. K postaji št. 16 v Willoeku, Pa., Josip Mrak zopet pristopil, Anton Vanšura 36 let, Josip Natak 27 let. K postaji št. 17 v Broughtomu, Pa., Ivan Zajec 25 let, Jernej Jereb 33 let, Mihael Tavčar 44 let. IVAN TELBAN, glavni tajnik. Rojaki, naročajte se na "Glas Nsvoda". nafvečii innaiceneiii dnuvtHk! VESELJE ŽIVLJENJA 1 zamore m ozki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA. Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSIF8 TRnn£B'0 J^g^l Trinerjevo ameriško j* ** j* grenkojvino »EClSTtRf » Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja, PovpraSevanje pb tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo razne|imitacij>, s katerimi se hoče preslepiti od jem aloe; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBIIERJETO »NEMŠKO GRENKO VINO PROTO i kot uaj|H)polnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu, f i * I Dober tek, Jake mišice, I Dobra prebava« Jake žive e. I Dobro zdravje. Dolgo življenje. | To je, kar Vam jedino'to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se | z vporalnj tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalca, I touiko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. I Pozor X Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete ■ piti alkoholnih in hmeljevih pijač. I V LEKARNAH. V DOBRIH SALQQN1H. I Jos. Triner, pVO South Ashland Ave., Ghicago, III, K. Jamčimo iivirrit in pblno moč naslednjih posebnosti: TrUreijev ^rijeref, Bv SiivoTka, Tropinjevec In Cdgnae. Fpstimstaj^^ |l(atol. Jednota, Inkorptivant dne 24. jano*ijt 1901 t državi Mmt«sota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ----^ * m URADNIKI: / Predsednik: MIHAEL BUNIČ, 431 7tb St., Calwaet, Mi«M Pt*dpc n iaifc: IT AN GEKM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JTtfRIJ L. BROŽIČ, Box 434, Ely, Minn. Pomona tajnik: ANTON GEKZIN, SO« Pins St. Hinking, Minn. Blagajnik: IT AN GOVfcE, Box lift, Ely, Minn. NADZORNTK3 : FBAN MMDOfl, prsdoednik nadxornegn adtora, 9478 Ewin* At*., So. Ckiaafo, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. aadaoraik, Box C41, Erslstk, Minn IVAN CERŽI8N1K, III, nadtornik, Box 138, Bar dins, Pa. POttOTKl ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, pred^dnik par*ta«fa iftwt, 4*34 Blsfkbenr St., Pittsburg, Pa. MIHARL RIjOBUCAR, £L pwetnik, 11«, 7tk St., Caluat, ICisk. JOSIP PBEDOtC, HL rmrtmik, 1461 6*. IStfc Onnka, N«J>. Vrkomi sdramik Jdxto: Dc.MARTIN J. IVDC, 711 N. China*) Street, Jatial, HI. • fLrnjevna drnitva aaj blagovoli j« .pošiljati tm iipin proataatko ndav in drug«* listina aa glavaaga tajnika: GEO RGB L. BROfJCH Bax 424, Ely, Minn., pa svoje« tajnika in antenam drug—. Denarne pošiljatv« naj peiiljsje krajem* fceitva na Uipjrihli JOHN GOCTŽE Box 105, Ely Minn., pa svoje« saatapsukn in nokenea im-frmm. ZanU paikiki krajevnik druitev naj petijeja dnplifcat vsaka piMjiln tudi nn glavnega tajnika Jadaata. Vse pritožba od strani krajevnik Aruitov Jadnata ali poaaasasnikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odkar*: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani starajo biti aataaŠni p« da tki vsake pritožbe. Draftveno glasilo Je: "•LA8 NARODA". QR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne fi. febr. se je odbijalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 40 Hrvatov in 10 Slovencev. Umrli so v Ljabljaai: Antonija Šte-fanf-ie. za vi rare va hči, 6 mesecev; A. Svete, pekov sin, 18 dni; Aleksander Lenari, ("uvajev sin, dva in pol leta; Marija Kopač, iivilja, 23 let. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljnbljani. Kdor išče. najde, tako bi se moglo reči pleskarju Valentinu Šubicu. ki je znan, da nad vsakim človekom otresa svoj jezik, zlasti če j« pijan. Tako se j« lotil tudi dninarja Štefana Martinči-ča iz Nove vasi. ki je delal pri zgradbi farne cerkve v Žireh, in ga jel pso- I vati MarHneu je t svoji jezi skočil k njemu, ko pa vidi, da se Šubie obo- , rožuje s kamenom, udaril ga je z nekim lesom ]"» davnih svet izvedel o njenem nepravilnem postopanju. Lštotam je tudi priči Ivanu Radovanu omenil, da je napravil ovadbo, ker je redar z njegovo priležnico slabo ravnal. In res je napravil dve skoraj dobesedni pismi, od kterih je eno poslal deželnemu predsedstvu, a drugo žu panu, polno izmišljenih dejstev zlasti zlorabe uradne oblasti ljubljanske policiji. Jerič odločno taji, da bi bil on pisec teh ovadb. Ker so pa zapriseženi izvedenci za pisanje odločno oddali svoje mnenje, da je v obeh slučajih pisava obdolženca ena in ista, in ker so prej navedene priče potrdile Jeričevo v bolnici oddano mržnjo do policije, je prišlo sodišče do prepričanja o krivdi obdolženčevi. Svoji ženi je grozil Jožef Dobrave, drvar na Koprivniku. Kazal ji je nož rekoč: "S temle nožem mo-las crkniti, še štirikrat grem gori in doli, potem boš pa crknila." Ko je našla žena pri sdsedi Frančiški Dijak zavetišče, prišel je mož pred hišo in grozil, da jo bo zaklal. V svoji podivjanosti je tudi lic~a preklinjal. Ob.-..jen je bil na tri mesece težke ječe. — Tatvine je bil oproščen J. Ju van, hlapec v Ljubljani. Osumljen j<* bil, da je v Jevnici gostilničarju Janezu Kisovcu izmaknil žepno uro z verižico, ko je zajtrkovai v njegovi gostilni. Juvan pa p.avi, da ko je kake pol ure daleč privezoval žice na brzojavne droge, je zapazil, da ima dve uri. Mahoma je nsislil, da jo je pomotoma v žep utaknil. Zato jo je zavezal v robec in opravil pod grm. Ko je prišel orožnik popraševat po uri, mu jo je Juvan takoj pokazal, in to ga je rešilo obsodbe. Krivo pričevanje. Andrej Polajnar, bajtarjev sin iz Preddvora, je 4. listopada m. 1. posestnikovega etna Matevža Sitarja z obuto nogo tako v trebuh sunil, da mu je zatekel, to p« zaradi tega, ker ga je Tičar iz MaČ domov se vračajoč v pijanosti z nožem narpadel. Da lj kot do zdaj. Posledica temu pa je bilo nekaj vse iruzega, kot sem pričakoval. Zapazil x'tr. namreč, da se prav hudobno smeje, kadar ve, da ga nikdo ■e opa/.uje. Pri t;tkib prilikah je vselej pogledal strogo mene in Winne-touva. To vsekakor iwneni nekaj in sicer ne baš ugodno za naju. Zato ga opazujem še strožje, ne da bi me zapazil in opazim še nekaj druzega. Ozre se včasih j*> treh pešcih; pri tem se spourleda s tem ali onem. Pogleda »f sin-r hitro umakneta, a vendar zapazim pri tem nekaj taeega kot skriTeu d«>_rt Tor. Ali ti štirje poznajo ali so še tesnejše v zvezi med seb. ? Ali pi illar samo na videz dela tako neprijazen napram njim? T« iila za V i. i naj bi varal naju? Drugi trije nama morajo biti hvaležni. Ali se mogoč® motim? <'u ■ ■! Z*, a čutil, mi.-lij in nazorov se tudi v te.m slučaju strinja z A]'»' i ' !■ 1'. - k<> premišljujem, kar sem opazil, ustavi konja, razjaha in pravi staremu Wartocu: " M- j ; brat j- li«lil dovolj dolgo; naj sede na konja. Old Shatter-}t i''t■ . - i -: ■t i sv.gega. Midva sva dobra tekača in hočeva vse- skozi dohajati konje." Wai :• >• i . k. t l»i ne hotel sprejeti te u-lucre. a se konečno rad n .h > i «i.»l>'. n.«-jetra kon ia. Fedlar bi bil moral posoditi svojega L »ti„* i.: 'i ii, a ga r. o.istopi: zato «>pa.t:i z (>kaiianda-8ioux. Ali vrjan es?" "Ne; j a/ mi-Iiti . da ta dva sploh ni-ta ranjena." "Ne, ! -ta. >.lkar mi.<> se »ešli, smo šli mimo dveh potokov ne da bi ►< s & i;s;av a it t.hladila -toje rane. Če so si pa rane zmislili, potem je prii..»i. !a . .ia - > jih '»kauandi napadli in oropali. Ali jih je opazoval moj beli brat o;ed jedjo?" "Da. .Iedli «> dosti." "A • ;.•: in in tak«> željno kot človek, kteri je v/.ival od včeraj njutra i > k.in jag'^le. Pravijo, da so bili napadeni pri Zgornjem T;.r t» r « r. ■ u. Ali j«- iii«.g<«"e, da bi bili zdaj že tukaj?" " T«"_r.i - v<- • . k« r nisem bil pri zgornjem Turkey Creeku." I iukai ■ • rej., priti le. če >o jahali. T« bili tam." ■■ lli! < '<■ i r t aj«i konje, čemu pa potem lažejo? Komu in kje so pustili konje?" "To - . p-/.ve. A i mi-".; moj hrat Old Shatterhand, da je pedlar »jih^v iMivražnik ?" "Ne; or; .se le dela tako." " | »:l. t :, o i«, — ii ..pazil tudi satn. On jih pozna. Mogoče so celo v kaki zvezi med seboj." "('< !: u pa skrivajo? Kak vzrok in kak namen imajo pri tem?" "Tega ne veva, a hočeva poizvedeti." "/>.. j i i: !i. icva kar naravnost povedati. kar misliva?" e. 4'Zakaj ne?" "K' ■ a ;<» n i'ig> ""-e vzrok, kteri naju nič ne briga. Ti štirje ljudje so lahko - ei.jaki kljub vsemu nezaupanju od na.iine strani. Ne sineva jih i;\ kti; dokler nisva prepričana, da niso dosti prida, jim sploh ne rečeva ničesar." "Ilm! Moj brat Winnetou me včasih malo osramoti. On ima včasih vmfi mehkega -očutja kot jaz." "Ali n i hoče Old Shatterhand kaj očitati s tem?" "Ne. \V m ,'tou ve, da ne nameravam kaj tacega." "H -'ii! Nikogar so ne >nte žaliti, dokler se človek ne prepriča, da resnično za_-lu/.i. Rolj^ je, da se jtotrpi krivico kot pa stori. Naj pomisli moj brat Old Shatterhand. ali ima pedlar kak vzrok, da bi naju sovražil ali da bi namerjal kaj slal>ega?" 44Nikakor ne. Pač pa ima vzroka dovolj, da je prijazen z nama." "Tako je. On hoče pogledati naše zaloge. Njegov gospodar hoče naprav iti dobro ku|n i.;«» z Old Flrehandom. To .-e pa ne more zgoditi, če se pokaže aina -o vrazen. Potem bi nikdar ne zvedel od naju, kje ima Old Fin an l >vo.|e zaklade. Ničesar se nimava bati pred njim, tudi če bi na-n^er jai kaj >ovr»žnega pozneje, ko pregleda že zalogo. Ali mi pritrja mc; brat?" 4 41 >a." " In ti trije možje, kteri se udajajo za napadene naselnike---." "No, ti gotovo niso načelniki." "Ne. pač pa kaj druzega." 44Toda kaj?" I I. "Naj InhIo kar hočejo; dokler potujemo, se nama ni treba bati pre< njimi." ; i Eg "Toda mogoče pozneje? Recimo, ko prideva ž njimi v trdnjavo?" "t'tf!" se smeje Winnetou. 41 Moj brat Old Shatterhand misli jednak< z menoj," 44To ni nič čudnega. To je vendar tako jasno, da je nemogoče mislit na kaj druzega." 44Da so ti štirje vsi trgovci in v zvezi med seboj?" 44 Da. Saj je Corner rekel včeraj, da deluje pedlar Burton s štirimi al petimi pomočniki. Mogoče se imenuje ta Warton v resnici Burton. Obi imena sta si precej podobna. Moral je biti v bližini Cornerjeve naselbin« Pornagač Koli ins je odjahal ponoči. Povedal je gospodarju od velike kap 4«je; raito se je pridružil z dvema pemagaeema nam med potjo." 44Toda iz kakega namena? Dobrega ali slabega? Kaj misli moj bel brat?" (Dalje prihodnjič.) -Delavci na prostem- l Podpisani naznanjam rojakom, ' J (f) da izdelujem (i) izpostavljeni mrazu in vlaž- * 7I1DAVII Ml CDCIIM Vlllfl J no«ti se ubranijo dolgotrajne- • tUllAf IU(U DntRMJ VINU J mu bolehaniu zareumatizmom i P® najtwljsem navodilu, l« aajbaih ) i« ^ ffi Sfli foi Ia karam, ki jih je dobiti v i \ m neuralgijo, ako rabijo | ETropi in Ameriki, ter iz fiaefa, ( ) Df^ R1CHTERJEV | boleha na želodcu aH j Sidro Paia Expcllcr, I OTganih'najgapi* (j —--——---($) Pošilja se v zabojih po 1 tucat (5 ko cutgo prve pojave. To fa (12 Steklenic) na vse kraie zapad- \ zdravilo odgovarja zahtevam nih držav Severne Amerike. j nemških zakonov in ima ne- ® V obilna naročila se priporoča \ j oporekljiv rekord tekom 35 ® - jf?®1!1 ^ , ® ^ jeJt ® Sonti Saata Fe Ave., Pueblo, Colo. | ,Ti V vseh lekarnah, 25 eeSxg^SKS ^j^in 50 centov, ali pa pri " — ^r izdalovalcn. — F. AD. RICHTER & CO., naročaju se na "Glas Na 215 Pearl St., New York. roda", majvečji in najcenejši dnevnik. f Velika zaloga vina in žganja. 1 j Matija Grill; f »! Prodaja belo vino j>o 70c g! ,'lon S IS ?? črno „ „ 50c „ « 1 Drožnik 4 g^llone za.......$11.00 | E Brnjevee 12 «reki Ljubljano in sploli na Sloveusko. Železnica velja do Ljub- ^ ljane le SO centov. Potuifci dospo isti dan na parnik, ko v od donja #redo. | Phelps Bros. CS, Co., General Agents, jjj 2 W'aahington St., New York. ' S Zdravju najprimernejša pijačp. je LEISY F* I V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega a krnele. 1> v o i tf jp naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Lei^y pivo je najboli priljubljeno ter se debi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travolkar-jn 6102 SL Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. CUNARD LINI PARNIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA li i Z REDA. ,_ L ULTOM rnM^. PA10SIA s« ciBJATBIA^F- ULT0NIA. SLAV0NIA in PANN0NIA soparniki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnik6m trikrat na dan pri mizi postrežb na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in le M Steamship Co., Ltd., BOSTON s i lMlNNEAPOUS« r CHICAOOi 136 atettm St. »Guaranty l!ulldInK^!69| Dcarborn St 31-34 STATE ST., NEW YORiq BOLNIKOM NA ZNANJE. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravni kov zdravila. $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! A* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovenca že vee kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdramila niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel ,tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. ^ • Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? = _^^Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Tašo bolezen in mi Maši po celem svetu bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravni- slavni profesorji ^ Vam garantiraj° za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša * zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časo|>is sledeči O^las. Nobeden drugi zdravnik Vara nemore take garancije dati, kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Yam hočemo takoj denar. Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se \ pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način 2?opol-noma ozdraviti morejo. • * » ZOPE r NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * * » Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mogoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivili slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s i pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisali. Se nobena Zdravniška Xnjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j' pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo o- dravili samo y mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo d Tvuzrga stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. ^ PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK: AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ; Uradne ure so: zjutraj od 9. vre do popoldan 6. ure. Y nedeljo od 10. -are do 1. popoldan. '».'JaKs Na;:o( ->•<• i Spominjajte se ob raznih prilikah .>,v,,t- ^ .. !-.,.,„..,. IfjJAki N A KO1, A .T TE Ski N \ 1 *< i v v vmtvlV i , r\ nase pretenstne družbe sv. Cirua in NAK,M)A • *AJV*/JI I> Metoda v Ljubljani! Msl p.loži dar -GLAS NARODA". NAJVEČJI [N > X irHNKJSl DNKVNfK ' j doma na oltar! ^ (v d) NAJCENEJŠI DNEVNIK! • PL J U CI- Najvažnejši organ v tt-Icsu so pljuča Noben dn gi nstroj čl- reškega telesa ni tako podvržen k btd- zui U<> pljnr:i. Vsako zaiitiianr-nje prelilaionja prsi znači n<-k<> rsuijt njn pliurn« n r»-nc in jioš^m1.« \ :i nje nežnih opna tega organa. Vsak pameten človek se mora wrovaii prehlada ter ga nema zanemaroti. ••Varujte vaša } l.juča", to mora biti najvarnejša stvar za vaše zdravje. SEVEROV BALZAM _ za PLJUČA. i« • ? e namenjen sposebuo zoper vse prsne in goltanene bolečine, kakor : prek ajenje kašelj • zamolklost, vnetje pljuč in sapnika, oslovski kašelj, davica, naduha, ter hči hitro vse Vo i leČine v pljučih. Da svoji svrhi udovoljava, dokazuje sto in sto svjedceb, Imajte jioln 4 zauj)anje v to zdravilo, ki je že veliko ljudi ozdravilo. Odlašati ni dobi o. Cena 25c in .^Oc | Bilje in * I korenčki. n r ► j* Iz mnogovrstnih izbranih'in dra- j 4 gocenih rastlin postane kemičnim j Z procesom » i K 1 >• [l Severov M t. X I« f • !! Zivljenski Palzam. n I. . I. 1 * Te rastline so skrbno sestavljene t « in so za to jako delujoče pri le-S * čenju pokvarene prebave, xaprtja « * sploh slabosti, in pri drugih bo-t « leznih k katerim so starejši ljudi 2 « fine konstrukcije nagnjeni. sp Cena 75c. • i. » . Težka prebava. Vsakemu, ki trpi na tej bolezni gnjusi se jed, čim na njo pogleda. Moiete [se rešiti teh neugodnih bolečin, kakor težki prebava, zoprnost jsdi, grenak okus, krč, itd,, če bodete rabili prikladno zdravilo, in to je sigurno Severov Želodčni Gretičec. fpnn in «1 HO Izvin je... Vsak tudi najpažlivejši človek izvinje si v^časi kak članek, alj se udari, ali mu oteče kaki drugi del tela, dobi krča v roke, bo-dljaje, revmatizem ali neuralgijo-So ljudje, ki so hitro in pod-polnoma ozdravil i i od teh bolezni, ker so rabili Severovo Olje Sv. Gotharda. Cena 50c' . ^ VB ^ i | t kT.; M^'^n A'jyJ | ■ f J 4:1 11 r: 11 I 11 KI 11 r. 1H BI [H i I [iNtYlwTTT^^^^H. W. F. Severa Co. ced%T' ____^______________ -__ ^