iHfji 1919 lakaja *mk ^ U praaaikov. daUj aaeept Baadajs and Holidaja. PR 1CTA glasilo slovenske: LETO—YEAR XII. Uata h M-00 M .to,, MMm juuvt m. 1*1«. .t U. pmt mrnm at Ckimc«. IlUMte. u4« A* of Cninh Mmk I, 111». NARODNE —■W11 IU I l PODPORNE JEDNOTE Cr»4*ttkt ta upravnMkl •tvri: 1M7 8. Lsws4ala IV, OfftMOf H67 Bo. Uwnd«U iti Talapkoa«: LauadaU IIU. CHICAGO, ILL., torek, 6. maja (May 6) 1919. Sukacrtptioa $4 00 Yaarly STEV.—NUMBER 107. PuMlak»4 mmd 4latribut«d u»«Ur p»r»it (N*. 14«) by tk. Act .I OcUW f, lttT, m tUm at tka PmI Offk. •( CkWa*a, IlUaula. Bjr orS.r «f tk. Pr«.M«»t, A. S. Buri AccpUu«. tmr ■alllag al »P^Ul »f »f peaUgTprSSffEr ITALIJANI SE VRNEJO1 V PARIZTA TEDEN. Velika trojica je povabila Italijo nazaj na konferenco in Orlando se je odzval, da pride v sredo. Iz tega je soditi, da je dosežen kompromis glede na Reko. Pari«, 5. maja. —»-Uradno se porote, da sta Orlando in Bonnino ie sapustila Rim in odpotovala v Pariš. Marki Imperiali, italijanski poslanik v Londonu, je pooblaščen, da zastopa Italijo v priprav Ijalnem odboru sa otvoritev lige narodov. — Jutri ob treh popoldne se vrii tajna plenarna seja, na kateri' bo mirovna pogodba pred loiana delegatom malih držav. Pariz, 5. maja. — Italijanski poslanik je danes obvestil francoskega zunanjega ministra Pi-cbona, da se Orlando in Bonnino povrneta na mirovno konferenco v Pariz v sredo zjutraj. Izvedelo se j« tudi, da je svet zavezniških zunanjih ministrov prejel zadnjo soboto dolgo brzojavko od Sonni-na. Vsebina brsojavke ni znana. Milan, 5. majs. — "Sccolo" poroča, da je bil na diplomaiiičnih zborovanjih v Parizu zadnje dni dosežen kompromis, Ui ho zadovoljil italijanski seutiment in jugoslovanske gospodarske interese. To bo omogoeHo Orla udu in .Soit-ninu, da se vrneta v Pariz še ta teden. Dnlje je omenjeni list objavil poročilo z Reke, da je tam najlepši mir m da se obuja prijateljstvo med Italijani in Hrvati. Italijan-ski trgovci so pričeli sklepati po god])e s TTrvali v zale^jii nV Hrvatje se ne zmenijo za naredbn jugoslovansske vlsdc, ki jc prepovedala »Jugoslovanom (trgovske sttike z Italijani. Vsled tega je narasla vrednost italijanske lire. Reški poročevalec "Sečnin" pravi' dnlje, dn Re je hrvaško časopisje ublažilo napram Italiji in po njegovem mnenju ne bo nobenih sitnosti z .Jugoslavijo, ako pride Reka pod Italijo. (flornje poročilo Iz Milann je vsekukor fantastična pesem, ki i-ma namen zazibati italijanske šoviniste v prijetne sanje. Op. ur ) Pariz, .ri. maja. — Wil*on, Cle-menceau in Lloyd (leorge so včeraj poslali italijanski vladi depešo, r kateri jo vabijo, da pošlje delegate nnsaj na mir »vno konferenco. Vabilo je sestavljeno na tak način, da je upati, . maja. — "Kpocu" piše, da so Orlando, Sonnino in Ural j Viktor Km a n ue I sklenili po triurnem posvetovanuj zadnjo soboto, da bi bilo zdaj še prezgodaj govoriti o nneksiji Reke uli katerega druzega teriloriju dokler se ne pokaže, da velika trojica v Parizu ne mara izpremeniti svoiegu stališča /. ozirom na zahteve Ita-li.)«'. Berlin, 5. nmja. — Nemški dc-legatju V Versaillesu se pritožujejo v svojih poročilih, da imajo premalo prostora za prenočevanje in njihovo gibanje zunaj hotelov je omenjeno. Dalje se pritožuje-jo, da zavezniki predolgo zavlačujejo mirovno pogodbo iu nikakor jim ni ni |m> godil, da bodo pogajanja z zavezniki Ic pismena in ne ust mena. Delegatje vprašujejo, po kaj so šli v Veraailles. ako ne bodo smeli govoriti z zastopniki en-tente. Pariz. f>. maja. — V tukajšnjih ameriških krogih pričakujejo, ds Dunaj, 5. maja. — Dane* poro čaju, da je Bela Kun sprejel zn vezniAke l»ogoje za kapitulacijo Bud a pošte. Berlin, 5, inaja. — Iz Sofije je prišlo poročilo "Acht llhr A-bendhlaMu", da je na Bolgarskem izbruhnila komunistična revoluci ja, ki ima namen odstaviti ko hurško dinastijo in proglasiti sovjetsko republiko. Vladne in +e-volueiouame čele *o v boju. „ Ženeva, .'1. maja. — Iz Buknne-stu poročajo, da so rumunske Č^-te nu Ogrskem okupirale mesto Arad, 145 ndlj juŽunvzhodno od Budapešte; ni»stišče Czap oh Tiai severno od A rada je tydi v ru« munskih rokuh. Rumunei mo Že vjeli 2000 mož rdeče armade, med katerimi jc tudi dontl Nemcev. Plen znaša 150 Železniških vagonov bojnega materijala. Polkov-uii; Krntochvll poveljuje ogrskim protirevolucionarniui čstam. ki; DELAVSKE RAZMERE SO SE MALO IZBOLJŠALE Okrog 100,000 delavcev je ie brez dela v 85 mestih. NA FARMAH JIH PRIMANJ KUJE Washington, D. 0. — Po poro čilih, ki so došla iz f»K mest zveznemu biroju /a posredovanje de la, se je brezposelnost nekoliko suižula v tednu^ ki je končal dnem 241. aprila. Pet iu trideset mest poroča, da je H2.H00 delavcev brer. dela. ia>st mest ima 2,450 delavcev premalo, šest in dvajset mest pa nima pre več in ne premalo delavcev. Število brezposelnih je pričelo po Novein letu prvikrat padati \ novoangleških iu pseiličnih drža vali, kajti pri&la je spomlad ii mnogo delavcev odide na morje. Iz pucifičuih držav odhajajo de-avei tudi v Alaako. Zdaj še pripravljajo ribiške ladje, da odplu jejo v Severno morje. Plovba po rekah je oživela, v stavbinski obrti je več delu kot po zimi. Ali to se ponavlja redno vsako spomlad, zato se ne more trditi, ds je oživela Že industrija in da pričuo tovarne kmalu obratovati s polno paro. Mnogo delavcev, ki delajo čez zimo v mestih je od&lo tudi nn larme. Tudi ta pojav opazimo vsako leto. Preveč delavcev iiuajo pa šc edno v drŽavi lliiuois; drŽave NViaconsin. Minuesntia, Severna 11 Južna Dnkotn poročajo, da v industriji ni preveč delavcev, primanjkujejo pa na farmah. Z BOMBO NI NIC včeraj sestanek s polkovnikom ««er sk n anWn ,.r.. ni/11 i/, j«, iui bo odločna opozicija Knajske na Ffousejem in po sestanku je dejal, da lw> vse italijansko vprašanje | j>r«'«» rešeno v oseminfttiridesetih urah. Ako se Italija pohota z zavez llploinstlčni kupčiji s Snu-fungom povzročila nova nasprot-Mva proti ligi držav. NViImui je z nik, H« .-.v,,,, lilojda fleorga. ki neprenehoma deluje zs sporazum. V prihodnjih |^vega preloma dveh tednih, ko bo Nemčija raz z mirovno konferenco in drngič se je bal, da bi izstopila iz lige naro- iniAljals o »lavnih P-Kojih. , ^j« Vm,.ij(. do zavezniki sestavili pogoje zn Nemško Avstrijo, Ogrsko, Bolgarsko iu Turčijo. I^e Italija odkloni vabilo za poravnanje diferenc, tedaj bodo za^ vezniki z Ameriko vred podpisali mir z Nemčijo brer nje. PROTI SLEPARSKIM OGLA SOM Salt Laka City, Utah - Ugit-laiura je *preiela predlogo, ki prepoveduje liulajati slepsr«k«' o-glsae v listih, letskih In lepakih. |ri Od te post s ve pričakujejo, da onemogoči sleparjem Izvsblli lju ustanovila novo ligo. Ali ra\iio »s nevarnost zdsj preti od strani Ki •ajske. Kitajci v Parizu silovito protestirajo in izjavljajo, ds ne hodo mirovali spričo lake krivice, ki %c jim je zgodila z aneksi jo S.int unga. Ko »o poročevalci omenili v a-meriškem jlavnem »tanu, da je H-šitev Japonska kitajskega vprs-dismetrslmv v konfliktu z Dunaj. 4. maja. — Sovjetska vlada v Budapešti je apelirala na Wilsona. da naj prepreči sovražno obkroževanje Ogrske in da je žc čas, da preneha krvavi zločin vojne. Sovjetska vlada si prizadeva — nadaljuje apel — da zs dovoli ljudstvo in kljub Jažnjivlm poročilom v inozemstvu vzdržuje mir in red doma. Dunaj, .'1. maja. — V zavezniških krogih menijo, da so sklenili po\eljuiki čeških, srbskih iu rudninskih čet. da ne bodo okupirali Budapešte, temveč bodo mesto Ic obkrožili in blokirali od vseh nt rani. Alekaij Bolgar, zastopnik ogrske sovjetske vlade, ki se je včeraj vrnil iz Budapešte na Dunaj, je imšel prostore ogrskega poslaništva zasedene po članih o-grškega prolirevolucionurnega odbora. Bolgar se je pritožil na vlado Nemške Avstrije in pravi, da Imajo ogrski protlrevoluciouar-ji ua razpolago večje svote angleškega m ameriškega denarja Politični položaj v Hudapeftti je nespremenjen. Komunistična vla da taji, da je ponudila zaveznikom "ogrsko ozemlje zs končanje ofenzive. Nssprotno se ogrska vlada trudi organizirati rdečo armado. ki bo š'ela okroglo 100.000 mož. Ogrski komunisti so pričeli posnemati ruske boljetvike Iu kličejo nazaj v armado stare častni ke proti dobrim plačam. 1/ondon, msja — Iz Curlhn js vi jajci, da «0 ha varakl spsrTa k o vei v nedeljo razstrelili vlak a protirevoiueUmarnimi četami blizo Monakova. V razvalinah so našli tristo trupel. Uustsv f,sndaurr. člen bavarske sovjetske vlsde, ki je bil nedsvno v je t, je bil te dni u«treljen v Bsmbergu Berlin, S. maja. — Del Mons kova z imenom Oanhen je ie v rokah komunistične rdeče garde, ki srdito brsnl pred napadi vlad nih Čet. Toda komunisti ao prešla bi spričo vladne ar»llerije in No ske upa, da Im rae mealo v rok s k (»r«.)*> bavarske v'sde v naj krajam časn, Chicago, IU. — Na pošti so zs pazili, ojoj, precej obsežen, dv»f čevlja dolg in deset palcev debel zavoj. Nn znvuju je bil ussluv nao-depolne »tvrdke "Oimbel Brothers." Kuj naj bi bilo drugegn v zavoju kot bomba T Hitro so poslali pu gdč. Kthel Oilduff. na ku ter<» je bil zsvoj naslovljen. Nadzornik jo jc vprašal, če sodi, da je v zavoju bomba, "Oprostite .kaj še. naročila sem klobuk, ki ga pričakujem,'da mi ga pošlje tvrdka Oimbcl liro-the rs," je dejala, flilduffova. Odprli S4i zavoj iu notri so našli mesto Imuihe klobuk. sanja ____ Wi'M»noiimi inlrovniral točksmi je neki ameriški delegat odgovo Pred nami sta Wti dve poli Mi nuj pustimo, ds gre Japonska Italijo In pretrga stike z m onemogoči sleparjem Izvst.iti tju za i>a..j» ht—— —--dem deuar s altparakimi oglasi Irovnitu kongre^im, sli n«j zaupa- mo ligi drla v, ki bo gledala, ds oe bo delala krivles Kitajeem v &antnngu. In mi Imsrnn trdno ipom*tvo od Japonske, da ** Im pokorila sklepčna lige narodov. KAPITANOVA ŽENA JE U STR ELI L A VOJAKA. Prssoott, Ariz. - Mra. Bcrnloe Andersou, žena David D, Amler nuna, kapitana pri 1T»H pešpolku, je ustrelila prostak a John VVilso-nn, ki se je pred kratkem vrnil Iz Francije. Po Izvršenem umoril je obrnila orožje proti sebi. /dtav-uiki izjavljajo, da okreva, dasl ravno je težko ranjena Policijska preiskava je dognala, ds jc VVilson spremil neko Jrtigo žensko nu ples, Takoj dru gt dan mil'je Andersonovs poslala povabilo, da naj pride k nji. WiUon se jc odzval in kapitanovu žena ga je ustrelllu v saiintorlju. v katerem je bila nastavljena kot bolniška strežnice. 3TKAJKARJI SO ODKLONILI DRŽAVNO POROČILO, Lawrenoe, Masa. . Rev. A. J Muste, tajnik stavkonegn odboru štrajkajočih tekstilnih delavcev je v imenu štrajkovnega odbora izjavil, da je poročilo državnega odbora za izravnavo slabo, ker od htga pravo vpraAanje nu dolgo klop. Oe se bo zadeva tako izrav mi I«, kakor priporoča državni od bor, bo vzelo mesec, preden ho po dana razsodba. ARMADA BO DOMA 00 1, SEPTEMBRA. Po neki ofioijelni isjavi odidejo vse amertžke čete ia Evrope v 4 mesecih. 450.000 MOŽ ODRINE MESEC NO. Waahington, D. 0, — Časnikar ska poročilu govore da sc je pred sedulk odločil, da po podpisanem miru ue (»stanejo nmeriAke čete lalj časn v Nemčiji, kot je abso lutna pot roba, du jih vkrcajo po načrtu vojnega depsrtmenta, da nc odpeljejo domov. (leneral Mareh vsleil tega hiti z lemobilisacijo doma. Neka oficijelnn Izjsvn, ki se nanaša na vojaško obleko, pove po ovinkih, dn bodo čete doma du septembra. Izjava pravi, če je potrebna obleka za vojake po po-em septembru, tedaj bodo vzeli ibleku, ki jo imajo v zalogi. Oficirji sodijo, da ne bo zakasnitve z odpošiljali jem čet domov, u Ji i sedaj se je sistem tuko spo-polnil, da jih vsaki mesec lahko pošljejo domov do 450,00(1 mož. Pn prvem juliju se ne hodo A-marjiVaui v*4. pualužili frammakjh pristanov ln francoske . železnice, <1 so pml ameriško kontrolo, ho-o vrnili Francozom, AmsrUko o|M»rlšče poslane Autverpen. Vse kiunuiilkncljc sc bodo po 1. juti-vršile skozi Belgijo. lil J" MLIN ZA KROMPIRJEVO MOKO. Oadillae, Mich. Prvi mlin za izdelovanje krompirjeve moke v Michiganu je pričel obratovati v tem mestu. Ns leto bodo porabili v mlinu H<|0 železniških voz krom pirja iu uamlel bo 7.000,000 funt tov krompirjeve moke, TOLOVAJ JE SLABO NALETEL. Pittsburgh, Pa • Neki /smor aki tolovaj je ustavil Jsme« Kult mana Pomolil mu je tamokres P. Komaj so železnice, talefonsko bnojavne naprave prIAla pod ržsvno kontrolo, so ravno tkrti zahtevali, da vlsds stori v par ma-seclh, kar md niao mogli IsvrNti pod privatno kontrolo v desat-etjih. Ta resnica je pa znana udatvu iu radi tega Je ljudstvo za pod rŽs vi jen je železnic, brrojs-va in telefona. denarnem sistemu. Zbor je sprejel več zaključkov, ki kc tičejo orga uizsclje zborničnega sveta, RESTAVRACIJE RADI STAV KE ZAPRTE Chicago, III, V South ('liien-gu ao zastavkali kuharji, atrežar ji in sirežajke v devetih realavra-c|Jsh. I.aatniki so bili primornut zapreti vrata Kuharji V teh re atavraorszum. Denis Lsna, tajnik organlcaelja mesarskih delaveav, izjavlja, di ostanejo vojne mezda, toda mo-mi rji lil jih radi mižali. <*'udno je, da mesarski baroni prihajajo z zahtevo, da se delavske mezde modificirajo, molče pit popolnoma, da Je treba znižati tudi mesne cene. Olede mesnih cen ao mesarji pravzaprav nasprotnega mnenja, kajti njih tiakomi »dImr, ki dela zanje propagando, zatrjuje venomer, da se bo m#*o še podražilo. Seveda naVaja «e podražitev rafne vzroke. Ko ao šle mesne cene kvllko, niso mesarji Čutili prav nobene potrebi odredila vlada, je povzročila, da so sa m#-aarji pričeli saj malo zavedati, di ao njih delavei tndl ljudje. Of bi vlada ne bila pod vzela napram mesarjem akcije, bi Ae danes delavci v klavnicah prejemali take mezde, ki ao prenizke za življenje. ŠTIRIDESET RUDARJEV BS-IENIH > VVllkaa Barre, Pa. — Iz rndnl- ka Mottiiigham so rešili 40 rudarjev, ki ae bili omamljeni od s|ra-(»enih plinov, Rudarje so vse prinesli na površino iz rudnika, (flr* zojnvka ne pove, na kakšen nsčin je nastala nesreča/.^^_____ . » RUDNIKI ZAPRTI. Bik Oarden, W Vb. — Davil Oaal sod Toke kompauija j« sa-pela avoje rudnike, v katerih a> stane delo na|i»rt aslavljeno B8 dalj Jase. , PROSVETA LO slovekskz MAHOOH1 pooroam jmdnm i^ii SLOVENSKI NAEODNK JJCDNOTE MU Ml VS^Ii IttMT l®® S^ttl ® "PROSVETA" SSS7 Uvidele "'j' ,'".4 ,•. AAmttt^ rptSS »0 ijl^t NEKATERI PODJETNIKJ SE NE NAUČE #»CRSAJl. V Springfleld, 111., kjer se nahaja zakonodajna zbor-niča države Illinois, je došlo večje število podjetnikov na Sovabilo "mr." Glenna, tajnika podjetniške organizacije, odjetniki niso prišli v Springfield, da ae Um mogoče zabavajo, ampak pri^i ao po gotovih poslih v njih interesu. Saj tako Hodijo podjetniki sami in tudi tajr^ njih organizacije jim je to povedal, ,ko jih je povabil, da naj pri 4ejo v Bprinjtfield. » Kakšni so pa ti posli, da so prišli podjetniki v glavno mesto? Na dnevnem redu legiplature je več socialnih zakonov v dobrobit ljiyistva v IlUnoisu, ki si s trdim duševnim ali pa rodnim delom služi svoj vsakdanji kruh. Podjetniki, ki ao romali v glavno mesto, so nasprotniki vseh /socialnih Zjflconov jn šli so tje, da napravijo na zakonodajce potreben pritisk, da ne sprejmejo teh postav. Vojna za varnost demokracije $e je odvojevftf a, vojna je končana, toda naši starokopitni podjetniki se niso prav njč naučili. Nasprotniki napredka so bili pred vojno in nazadnjaki so še danes. Drugi, ki so bili v Evropi na bojišču in so bili pred odhodom na bojno polje republikanci stare korenine, so fffc vrnili iz vojne s širšim duševnim obzorjem. Med njimi ||a m vrnila dvp stara newyorška republikanca, ki govorita zdaj takole: "Republikanski člani legislature, ki pomagajo poraziti zakonodajstvo za minimalno mezdo, pospešujejo bolj-Mvisem", je izjavil podpolkovnik Herbert Parsons, zastopnic New Vorka v narodnem odboru republikanske stranke, ko je govoril sinoči pred odborom republikanske stranke za okraj New York. Polkovnik Parsops se je ravnokar vrnil iz vojaške službe onkraj morja in zagovarja stališče, ki so ga navzeli zmerni socialisti na mednarodni bernaki konferenci, zahtevajoč, da delavci prejmejo poštene mezde za prilične delavne ur^. ' , v Ogd^n Mills, sedaj kapitan v armpfli Zdry$enih držav ih bivši blagajnik republikanske okrajne organiagcije, je podpiral njegovo stališče, ki ga je zavzel z ozirom na delavce. To vest je tiskovni hiro A. P. poslal vsem ameriškim časnikom, ki so jo večinoma tudi priobčiti. Torej so jo lahko čitali tudi podjeniki, ki sedaj nadlegujejo poslance v Springfieldu, naj glasujejo proti predloženim socialnim .zakonom. Ali naši starinarski podjetniki se niso nič naučili iz sedanjih dogodkov in se tudi ne marajo nič naučiti. Starine so in starine ostanejo. tem ngelovom piše pariška " Hiunsnite" dne 2« marea t I. aledečf "Francoz, ki *e mudi /f več ledno v v HtocVholrau. nem ptišev du je izvedel fakta v zve*J k %$ vozniško blokudo Runi je On prš-ri: Čeprav bi bili boljševiki krivi vseh zločinov, kgtfrih so obtope-oi. bi bilo število njihovih irtev zelo majhno v primeri z šrtv ki jih je povzročila morilo« bi do entfnte, ki je zaprla aovjrtsl R unijo od vseh strani. Kako je mogoče, da more biti taka lakota v Rusiji ,ki Je prevzem pol jedel aka država z najbogatejšimi BflSl eami na avetnr Odgovor je Ishsk. lakota je priAla prvič vsled po-manjkanj« železniških lokomotiv in vagonov. Sovjetska vlada hI rada importirala lokomotive ln vagone, toda zavezniška blokada ie to za branila Driigfl je bloka da zabranila uvažanje semena In poljedelskih strojev ter orodja Hovjeti so storili vae, kar ao mo (li ,da hi olajšali težke razmere; osla I i so velike avote denarja n* Dansko ,za nakup aemena. tod^ zavezniške bojne ladji ao vata*«? parnlke. naložene t žitom za ae me. .Varočili so stroje no flved akem. katerih pa zopet ne morejo dohiti valed blokade. ' Naš poročevalec dostavljaPf kakšni pravici ao nemška in tnr-ška zločtnat va. o katerih ae toliko piše z Miajvečjim zgražanjem, manjša kakor je barharalVo zn vezniške blokade." Nasičevanje s majhno šličioo' ne bo pomagalo ljudstvu. Kogar hočejo bogovi pogubiti. ga udarijo O alopoto.— pa je ta pregovor resničen, dokazuje boj, ki ga vodijo privatni interesi proti "Nestrankarski ligi", farmarski or-ganisadji, kl Je v Severni Dakoti prevzela vladp. Bankirji, špekulantje, biznismani in časopisje, ki zagovarja privatne interese so skupno naskočili farmattko organizacijo. V tem boju so se poslu&ili vsakovrstnih sredstev, da dosežejo svoj namen. Ip kaj so dosegli? Nič! O, da nekaj so dosegli in sicer prav velik poraz. Prišli so do zaključka, da z zabavljanjem nič ne do-aeiejo, čimbolj zabavljajo, toliko bolj se množe člani far-ifiargkp organizacije, in odlpčili so se za novo sredstvo, od Moskva, 2.3. apr. — (Iz poroči la Fr. Uunta). Voditelji sovjet tke Rusije odklanjajo ponudbo pomožne komisije, ki je seatav Ijena iz raznih nevtralcev in pod vodstvom Šveda dr. Nanaena in katera je pripravljena z dovolje njem zaveznikov in Amerike dovesti živila v Rntfjo. Voditelji pravijo, da živežna podpora po meni "majhno žličico jedi za mi •Jone ljudi." ■■ Komisar zunanjih zadev <*Hče rin jc danes dejal: "Nana^nove« mu načrtu, o katerem poročajo angleški in francoski viri, ne za upamo. Poslali hi nam živil, tod« njihove čete oatanejo v Rusij Glavni vzrok lakote v Rusiji jc za vczniŠka blokada In v Nanaeno vem načrtu nl beaedlce*o odprav blokade. Držali blokado in isto čaans nam ponujati prglfito vil jc čtjdna skema in nihče naj ae nc čudi. nko Sumimo, da ae neka akrlva ža tcni. In ravno tisti nev tralcl, ki nam hočejo pomagati živili, so naši največji nasprotni ki. Danci so vodili ognjevito pro pagondo med ruskimi v jetniki, k so potovali Iz Nemčije akozi Dan ako, da ae naj pridfušljo geneza lu Denikinu. Lansko leto. 1 sovjet podržavll in ki-danes ži vi v veliki revščini, pa je rekel, da (e spoznal, da edino revolueija je mogla počiatki ataro družabno gnilobo v Rusiji iu da so temelju spremembe pravilne, čeprav jc >rej preklinjal entento, zakaj da ii po^llf veljke armade v Rusi |0, katers b| bila uničila bol jše vi-ikko vlado. Ravno tako pravijo drugi hitržoazni Rusi. Iii so veliko pretrpeli za čaxa boijševiškega te rorja. Pravjjo, (lii ja bila revolu eija jvitrebna in končno bo rodila nekaj dobrega. Duh socialistične demokracije is js tako vsadil v •roe ruskega naroda, da ga nobena sile vol no isdore. Tisoči, ki ho ae še lani bojeval proti boljše vikom, se danes obra Čajo k njim in jim pomagajo pri 'le)u« ker se zavedajo, da nova Ru aija ae mora organizirati in pre lioviti le potom najmočnejše vla Hc, kakršna jc danes v Rusiji.! U usi j a potrpežljivo čaka na no vo mirovno, ponudbo iz Pariza Povedali so mi, kako so sovjetsk voditelji sprejeli vsot o namera vani konferenci na Prinčeveni o toku. ifožje, katere zunanji svet naziva "krute in krvoločne despo te", so sc ob jemali veselja in so! /e so jim tekle p<> licih, ko so izvedeli, da jih hoče zunanji svet vendar eukrht zaslišali. Boljševiki so bili prvi, ki so se takoj odzvali, da pošljejo zaatopnike na konferenco. Druge ruske 'vlade' so bile proti konferenci in po mnenju sovjetskih voditeljev je to vplivalo na entento, da sploh ni bilo konference. Toda Rusijo čaka na drugo ponudbo in upa. o pHn*ka družba /Oj»et razdt-lil« lepo dividendo med delnici je. ako ne plsča drugim tvrdkaui po višji erni materija!, ko celem sve-iu. Ako se kdo boji, da bi bili u-kradeui. svetujemo, du naj si jih da registrirati, kar lahko storite na vsaki banki ali pošti, kar potem poročajo \ Vfaahington. |>. c Take registrirane bonde nc more potem nihiV drugi prodati ali izmenjali. kot edino pravi lastnik bondov, kateri se pa mora potem legitimirati, da je v resnici lastnik teh bondotf. Po petih letih, ko poteče termin teh bondov, vam država oziropia vsaka banka izplača poltio vsoto. Pri teh bondih ni potreba misliti, da bodo tako padli v ceni, kol so prejšnji, ker se glase na tako kratek termin in poleg tega se pa še najbolje obrestujejo. Dvakrat bolje jc kupiti te bonde, kot pa držati denar na bankah, kjer dobile največ tri odstotke ali izjemoma štiri od sto. Pri tem je trehn pomisliti tudi nam Jugoslovnrioin. dn so ravno Združene države, katere se najbolj potegujejo zo nnše pravice v starem kraju. Ako bi se ameriški delegati na mirovni konferenci in predsed nik\Vil*on tako zelo ne potegovali za naše rojake v starem kraju bi bili ti izgubljeni in vsi zopet zasužnjeni od imperialističnih Italijanov. Ne samo dolžnost, ampak hidi hvaležnost do Združenih držav nas veže, da podpišemo tega posojila, kolikor ga nam je mogoče. je. da prejme 87c za tisoč kubičnih Čevljev plins in 4c mi tisoč Čevljev plina za druge produkte - Kompanija napravi pri tisoč ku bitnih čevljih ISc nrofita, ki ga je prodala, ali $4.960,000 v letu, ki jc končalo duc J- aprila t. I. i kompanija plača v s davke in Ogdeuovi plinski družbi še $300,000 harača. ima kompnnija nad 12.000.000 čistega dobička' du ita razdeli med delničarje. Seveda kompanija je postavila previsoke produkcijske troške za tisoč kubičnih čevljev plipg. Ona "eni te st roške ua inže- nir Litllc pa le na Diferei. ea znaša 12c. Ta razlika v računu dokazuje jasno, zakaj bo družba zopet razdelila lepo masleno pogačo med delničarje, ki so jo plačali konzu-mentje. * " >■ NAPREDEK ita FILIPINSKEM otočju. Kupujte obveznice svobode in zmage. • Od državnega znkladništva smo prejeli slodcčo brzojavko: "Pre-dg ameriško ljudatvo, dosedaj Ukazalo tako o sa 6aza svetovne voj ikove voja- ne ns itmo doma v uradih, tovar izčrpane in [lak, rudnikih, ampak tudi na bo-kjer to »s ameriški vojaki tako Dofumno in cgtrgjno. so porazili nemški militarizem ftemfko avtokracijo. ne bo za 4o tudi V Uj in takorekoi sad-kampanji u poaojilo ivobods ter da bo pokupilo teh S T kolikor mogoče naj števtlu ter na ta način po kSM|o, da ve ceniti vrednost zrna Manila, Filipinsko otočje.-lic zolucijn. kl sta jo «prejcli obe zbornici na Filipinskem otočju. izraŽujoča zahtevo Kilipineev po narodni neodvisnosti in določajoča namen filipinske komisije. y Združenih državah, opisuje politični iu gospodarski napredek na Filipinskem otočju od leta 1898 do današnjega dne. Rezolucijn pravi, da so Filipinei dokazali, da mo zmožni vladati sebe. Priznava tudi, da so kc vršili večkrat hudi politični boji. Pri prvih in zadnjih volitvah ho ae slišale tožbe o korupciji. Kljub temu pa postojl na otočju edinatvo. To dokazuje liuii filipinska legislnlura. Rezolucijn pravi, da so bile res iMtaje od leta 181)8 do 1901 v hribih. sedaj pa vlada najlepši mir na vsem otočju. To ni bila lalik.t naloga, ki je pa bila vseeno izvršena, daairavno jc bilo četaštvo razvito šc izza špatmke vlade, ko so bili Moroli še unpol civilizira ni. Uezolucija povdarja, da so voditelji Filipineev ves čas »impati zi rs li z Združenimi državami. Američani, ki žive na Filipinskem otočju priznajo v splošnem, da so ne Pilipinci vrlo obnašali skozi zadnjih dvajset ict, odkar so pod protektorntom Združenih držav. bolj konzervativni elementi priporočajo, du ni »treba pretrgali šc vseh vezi s Filipine!, ker po vsem svetu vre. LIN ČA rs JU vmqri V ZDJtU Zrnih država* . New Vork, K. Y. — Zvesta za napredek znmorakega ljudstva je izdala poročila, po katerem je bilo v zadnjih tridesetih letih lin-čanih 3,224 oseb v Združenih državah. V severnih državah jc bilo linčanih 219 oaeb, v jnžnih dr-Žnvnh 2,834, no zapadu 156, v A-laski in drugih krajih pa 16 oseh. Največ oseb je bilo linčanih v tieorgiji, in aieer 386. nji sledi di -žgva Misaksippi s 373 Žrtvami. Tezas s 335, Louisinna s 313, Aht-bnnia z 276, ArknnsaR z 214, Ten-ncssec a 1S6.'Klorida s 178, Ken-tucky s lf>9 žrtvami. Poročilo naglasa, da so se crSili linčamki umori dalje navzlic apelu predsednika Wilsonn. V Jetu 1918 jc poslalo Žrtev lipČarskih burharov tri in šestdeset za,mor cev, pet med njimi Ženskih in šf.ir je belopoltniki; Nobeden divjakov ni bil kaznovan, dasir^vno »o se vršile sodnijske obravnave proti onirti, ki so se udeležili Tipčunju. Vsalc lin^arski ipnor je liiido-elavstvp,,IviiUrsnega izvrši lede geniran človek. Zdravpikl svare. da jc proti lin čar je ni nastopiti z vso strogostjo, ker ao linčnrji degenerirani Ijiidjc iti sc jc bati. da se degenrraeijn razširi, če se !in-earštvo ne odpravi. kSton«. Prii«k«jejo. d« M ^Mjivp pHn^. ^icljpn« j^J^f £ ^TlS iu»l>ene. ucuociii so se, da oodo piirejall IjunaKe plese in RUI»ijo. smo' vfdno pripravljeni javne koncerte, seveda bodo poleg tudi predavanja, ki Toda vsak korak moro biti re*en bodo imela namen zdenetkati farmarsko organitacijo. |« <^rftvarčen ne n, kakšen ,n , , , , , ' v , , , Iduff, zs katerim ae skrivajo n<»- Ta zaključek dokazuje, kako malo pameti in tnanja^ imrlge Naše naturjui KoMatsrT> je Amsriko isvojevala imajo tisti ljudje, ki vodijo nazadnjaški boj proti vsakemu potrebne svetu., produkcija po. Ameriški fantje ss niao ustrašil napfaiku v g(mLi oremičati farmarie dn hii neumni hniiiielo v,M,k ^ Pripravljeni odpreti-v« graj, dokler ni bil sovrstnik po jla. da jorejo prepneau iatmaije, da .HO neupini, ce »e bojujejo,UUimUo prvemu lWlnoma oremagsn Rilo bi M- Izbrul zs samoirnvujo, in da je aanje najboljše, če se puste guliti| podjetniškem« duhu ki pride. č^tao. sko bi as us odzvali klicu šali v po Atsri metodi, ki je farmarje pritirala do tega, da so se Kdor pride prvi, bo. imel najve.MStrlcs Sama hi svesdnati smeri organizirali v samostojni organizaciji, da »tarejo moč pri- ■ »>rw ** lt4**1 »or jo na ta način u vatnih interesov, ki ho jim se«lrli na vratu. .........1,1 ,,mw,, mwxMii]i ** ~ ~ Kdor m s takimi smisli bojuje proti ljt^Ukemu bla- gostanu. je res *4arjen s slepoto, ker ne vidi zakonov, kl učinkujejo v človtrtki dtttibl, da prphaja Iz Jtarlh v vedno bdljše ln itopoln#j*e forme., * * ... PLINSKA DRU pooaOo mud ZBA RAZDELI Plačali ao jo kongumentje. BIVŠI oovkrner PRIPOROČA DELAVSKE reforme. Washington, D. O. — Robert P. Bass, bivši governer države New llumpshire, je predložil svo je poročilo kot ravnatelj odbora za mornariške in pomolskc zadeve. V tem priporočilu priporočn radikalne reformo v korist delavstvu, socialno zavarovanje in razdelitev profita med podjetniki in delavci. Bas* pravi, če ac hočejo Združene države izogniti sedanjemu nepokoju, teduj jc treba kma lu pričeti z izvajanjem vladnega konstruktivnega programa. Njt>-irovo prepričanje je, da le dnleko nežne reforme v korist delavstvu, prinesejo deželi mir. in da je naj boljše za deželo, da sc te reforme hitro izvrše. Chioago, IU. — Zopet je upečc na |Mtgača z denarjem, ki" mo ka plačali konzumentje. da jo plinska družba razdeli med delničar ! ki so ga odnesli malopridneži » TATOVI SO OOFRUAU PLEN NA TOVORNI HAVTOMOBI uh. ' r..... Chicago, DL"— Dež je lil, k.i-kor iz škafa, n vlomilci in roparji so bili kljub grdemu vrcmcuu na delu. V fiecru so spraznili prodajalno in naložili na tovorne gvtomp-bile za tri do Iliri tisoč dolarjev obleke. V južnem dolu mesta *o oropali dve Icliotni, iz avlopohf la ko pn potegnili gospodarja, usedli vanj In pdpcljall. To sS.sk-mo večin toJnvajskn dela ei)cjts dne, koliko manjših tolovajskih činov je bilo izvršenih v ravno iatem času, pa šc policija nc vir, ker ji ljudje ne naznanijo vseli takih činov, ker naznanja ne vr iiejo blaga ^krpdfncmu človekb. je. Kompanija je jtfkala in »toka *«l>o. I* redkokdaj ae zgodi. 0 ** dobiček (llas ekspertov je o li v gnezdo i>otiarejevalee\ ^icna- ^ " •• prej. slal glas vpijoča \ puščavi, oe ja. i katerem so prijeli Italijana Uiouko > kot mimo rsmblne. d« *ov»*tMks Ru Posodimo denar Stricu Samo. ks na plinu je šla kriško siia Htrrmi n« mira in je priprav tteri fs sam bo v petih letih povr.j Inženir A S. |). Little. »irokot Cmmna Calcuzzija ju Joe Sgrdu ki «tu iz mdolsrskih bsnkOveer Ijrns 4rtvV%|i mnog«, ds ae dq aU y polni vsoti in poleg toga nam iyak v plinskih zadevah, izjavi ja.Uc-lala dene take in dtajasjaks. * • f<''" Ttf*> g g S I NOVICB IZ JUGOSLAVIJE. Agrtffif rM^nna v Jugoslaviji. i- qmi|ti>-—Te je Zrorl pomožni urednik bel grad kf pravde * ministrom za so eislne zflfM;* Vitoiuirom Korake, ki ir 4f ie r**i,ev * »turne rtfaflip- W>v» «lttvnu nuloga. Likvidirati ja treba fev. dalne t v Mgeedo- „iji in črni mP in kri- vične zemljiške razpiere nu Hrva Hkroi. \ Slavoniji in Vojvodini. T" vprašanje je >umoposej»i tal^o veliko. du bi tufli Y pihnem času vzelo dolgo do!x>. a toliko težje je /daj. ko je treba hitro delati iu zu- ,|ovoljiti širše ljudske mase našega naroda, ki se oglgi> z vedno večjimi zahtevami. Ministrski nvet razpravlja o tem vprašanju in v kratkem bodo objavljeni gotovi zaključki . Kar se tiče delavskega vprašanja, je rekel Korač, da rešitev te-U« vprašanja ni nič manj važna kot rešitev ag/arne reforme. On trudi, da se čimprej uvede zavarovanje delavcev proti bolezni, ponesrečila m, starosti iu brezposelni i, osemurni delavnik, nadzorstvo delavnic in tovarn glede varstva delavcev itd. Korač je tudi rekel, da jc potrebno radikalno delo ns socialno-političneip polju, ako hočemo pomiriti prolctorske mase, četudi s( uvedejo le zaeosni pripomočki, dokler teh vprašanj bolj temeljito ne reši narodno skupščina. Kovač tudi povedal svoje mnenje t, nekaterih sklepih socialističnega JtfmgroSjg v Zftgre hu in o politiki gtjepang Rašica. 2u0 /elezničarskih družin ia Trsta se v kratkem preseli v Ljubljano, ker jim je bivanje v Trstu onemogočeno. Na^taiiijo se v belgijski vojašnici. Slovenaka bwtfu v Mariboru Ljubljanska kreditna bauka jc kupila v Mariboru na najbolj pro melneui mestu uu vogalu Gosposke iu (Irojske ulice hotel "Krz-berzog Johaiui" in otvori v tej liisi v pritličju v najkrajšem času svojo novo podružnico. — ilotel i ki banka renovirnla in gu prllo-eodila potrebam potujočega slo venskega občinatva. — Pozdrav-Ijamo prvo slovensko banko'v ila-rilioju, kukor tudi prevzet jc ho-leUkcga podjetja, ki je zo Slovenec v Mariboru nujno potrebno. Imenovanja v rudarski službi. Inž. V. Strgar, je imenovan tis jim rudarskim' svetnikom in rudarskim glavarjem SllS. v Ljubljani. Inž. M. Pirnat, prevzame vodstvo osrednjega urada vseh inoutauističnih obratov SHS. v Ljubljani. In*. Jffle. Močnik, ru-dnroki komisar, prevzame vodstvo okrožnega ruda^hegu uradu Si iS v Ljubljani, Inž. Ivan Kralj, je imenovan rutinskim prnktikau-tom. Inž, Frank Petrič, dosedanji stavbni svetnik v piinistratvu zu javna dela na Dunaju sc prevzame v isti lastnosti v službovanje pri poverjeništvu za javna delo ln "bn v Ljubljani. Ipž. Jos Pavlin, dosedaj stavbni iiutlkomisar v mi-niatrstvii zo javna dela na Dunaju, se prevzame v isti losttiosti v »biibovanje pri poverjeništvu zo javna delo in obrt v Ljubljani. Dr. J. Muzek, dr. Alb. Kumlsre. odvetniško kaud:data, Ivan Aorte-nik, cl.sportui akademik in Karol l>etela, se imenujejo pogodbenim uradnikom poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani. In* lico Novak, jc Imenovan stnvlmim priiktikantom jjri povcrjeriištvu javna delu in obrt v Ljubljoni. Iz politična slnibe. V neji Na rodne vlade dne 23. t. m. so se Iz-j vršila nastopna joznajo, izvzemši domotožja. In delo, ki *o aa opravljali, so prejemali 35 ruliljev dnevne plače. Ko so bili v Petrogrsdu, so jim boljševik! priredili gostijo v Zimski palači, ki je bila nekdaj lastninu ruskega carja. « 1*1 • rs v goireinosli deisle, jo Republiki Peru ^ y _ j ds še vedno iuo«'. w Bolivija. I 1 f tudi še ne dežele vls' Kov ponesrečen napad na Ole- menqeauja. Pariz. — \ nedeljo je bil are-Uran mla- — V<'«ruj so bile v Ant ser pu velike demon st racije, katere je vodil mg to dogodi v manjših državah. Tako smo v zadnjem času čitali, do je postalg novariusit, da irbrnhne vojna med republikama t'ile in Peru. lu to nsjveč radi prepirov oh meji, med pravimi domačini ln Sedanjimi prebivalci. Isto je bilo letf IjBOe, ko je d.»-aialega izbruhnila vojna med Penijem in Bolivijo. Kskor je znano, so prebivalci Bolivije večinoma potomci Indijancev iz rodu Qucuuas.in prvih naseljencev, kuteri so že zelo mešani. Ti so posebno veliki sovražniki Kvropejccv. Bolivija je republika in meji na zapadu n^ Peru. na vzhodu no Brazilijo, no severu no Brazilijo iu no juirii na Argentinijo. Nadalje je iz prejšnje šputiske proviucije Audieneia Charcas ln se je dolgo Časa imenvolo "Visoki Peru." Vso dežela Je visoka planto in je popolnoma dreza-na od morju po Ktirdlljerskem gorovju, ki sc rozteza vzpored-n s Pacifističnim eeanoiu. In rav-tior rodi tega nastanejo veliko' krat jirepiri med državami Bolivija ui (^ile in Peru. površina Bolivije znaša okrog 1,247,040 štir-jaškili kilometrov. Ta (ježela jc najbolj gorata izmed vseli južnoameriških dežel. Vzdiguje se kakih 4000 metrov nad morsko gladino. Najvišja go- ra je La Poz. <1400 ui. i ; t' * No rekah je zelo bogola, kot so novudno vse gorate dežele. Reke, katere izvirajo no zahodni stroul Kordiljerov se izlivajo v Puclfični ocean, druge pa se ste ksjo v liio Urapde, dotok A»»a-zonke. največje reke v Južni A-meuki. Doiualega vse reke lnpijo krasne, slapove. Najlepši slap je Destfuudgro pri jezent Pouipa Aullagos. Klimo v Boliviji je zelo razli čun Hudi tega jo dele v tri dcle^ ln sicer v Punu, Volle in Vungus. Pod imenom Puns razuma jo kli mo. katero Imajo dežele ležeče nad m nad morsk«i gladino iti je kontinentalna, t. j. v zim-skciu času mrzla ter suha, V poet nem pa vroča ht tudi suha. To-da poleg lego je pa zelo zdravo. Vegetocdjo ali rastlinstvo je zelo bomo. Vulle-klima jc pa v provincah ležeče nižje do 2000 m. Tukaj po že prevladuje gorkejšo klima. V provinoah. katere imajo to klimo je največ dežja iu radi toga je rastlinstvo «elo bujjio. Vsi pridelki doiiro obrodijo. Posebno dobro obrodita koruzo iu pšenica V vi kraji ležeči nižje kot •2900 m imajo pa popoluoino tro-pično klimo. V teh krojih rafte-jo vse tropične rastline. Posebno dobro vspevn kava, knkoo, sladkorni trs, tobak, ousne iu ftaps ne. Toda podnebje je pa zelo ne zdravo radi velikih močvirij. fV leg tega so po še prsgozdi. k^te Peru se nahaja ns /-obodni strani Južne Amerike in meji ua severu na Kk\odor.^ne vzhodu na ( Brazilijo in Bolivijo, na jugu ua CHe iu zapadu ns Parifičid oeesn. j Cela njena dolžino znaša nekaj uad ^ 1 (H* km odi obieŠju. Nahaja se uu potmčju lvordUjerov in je zsvoroNona proti vzhodu in severu s tem gorovjem. Najvišja gora j* MUi i, vulkan, kateri se vsdi-« go # ioo iu nad mursko gladino, j Scveiov/hodni del dežele je pe , ščena visoka planoto, kstsre leži j kakih :>tiOtt m nad morsko trlodi-no. Kor se'gorovja tiče so neko ' lqre |K»krsjine zelo revne, v nekaterih delih dežele je po zelo veliko rek ln potokov. Posebno severo vzhodne pokrajine so tu korekoč puščova, dočim jc južni del zelo«rodoviten iu bogat. Todo prebivalstvo je zelo marljivo i:i ker je klimo zelo ugodna za poljedelstvo. so napravili velike vodne naprave, da namakajo zemljo v krajih, kjer primanjkuje moče. Tako so napravili še stori lVruanci vodovod 1U1 km. dolg, da imajo dovolj vode zo svojo lu stuo potrebo iti namakanje zem Ije.. Klima je v večini pok roji zelo milo, Siich zupade do črte, kakih r>200 m nad morsko gladino. Sploh je v vsej deželi zelo mlin kijma in južno sadje raste do višine 2loo m. Clb morskem obredju rastejo vse troplČne rastline, Sicer se ne opazi toliko divjih tropičuih rastlin. Vzgajajo pa ne ke posebne cvetlice, katere Imenujejo •Vhedvmonhi" iu "rano dllla." Tudi tukaj se razdeli klima v Iri dele iu sicer v rovnoiste, kot v Boloviji in to rodi tega, ker sc vso deželo naboja ob Obrt *ju. Dežela je gostejše naseljeno kot je pa Bolivija. M>*s u« KvSm, Hm asa. ciitNrt. MI»», m itiisml Nadzorni odbor. Siti e«trevtS, er^eeisOi. I4SIS IUU A*s, OSJ» J«k«s IsiliSI, Sli Ftare« at, Mto.» Jes. Kelse. SISI St. CUk Ave, OsvsUa* OMe. Tiskovni odbor. VImm CssJSm. Jea* AakreiM Is St^tt Ne«*a ZDSUŽ1TVZNI OOBOtL eSKOSBONlKi Prut Aia. SIS4 N. CrsvtoH A v«, ISUm«. «L J*Se TrlvU. ie*. IWk. J»lk. 0»«i>, Msnr USeeM. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. K«m. «OS St. CUU Ave, Osveto* OSts. ODGOVORNI USKDNIK TROSVKnTl J«N Zsvartulk. POZOR I — Vse Sum t~4Uj«tv« u »ivart. SI •• tl«e|e «1. Iivrlevsls««s e*«« li aeUS. ml m M*Uj.j» trn JsSa V«rSwSw, SSST-SS Se. UvUSto Ase, Ckk.v«, ui. Vm m*m «s| m e*OHl« PmU Bwmk Vm pHtnSk« «!»«• eMlevMjs e «1. tavrl*v»ltiMi iOsm _ _ vm«. prmlmsels« m00 do W>0 dolarjev. Keks (river) teče skoz to zemljo. Lastnik JORRPR BOHARARON, 418 W Mlchigan 8t, Duluth, Minn Ti gtroiki za čevlje! — Zmanjšaj jih. John Helh, trgovec U Ss!t Lake Clty, drši itatuiiien ir/nsnt čevljrv ki jih «iosl. piie: " Dvs psrs Nfcolin podplatov trm notil 19 ineteccv in trm ns uogsh !A) odtlot-kov inojatf* čats." To ui ixvHiired«n alti^aj,- lukor ljudje prihranijo denar i Neutln podplati Milijoni «o imeli enake ickut*-nje. Ti podplati »e v retuici notijo dolgo in tako tniiajo Udatkc ta obu> vala. Narejeni to po siianttvrmlt proiikoiujah, torsj morajo biti trpeini. Skoro viaka trnovIna jih ima v aalogi. Kupi jih sa tvojo družino v kroju, kakršen ti nsjbolje ugaja. Tudi dal* tvoji''iVvtie popraviti i temi podplati, ki ti voflko prihranijo So iako komodni in ueprrinodjivl t«r jako trpežni. Icdeluje iih The (joodye«r Tire Hi Rubber Co., Akron, Ohio, ki drla" tudi lahkonogs pete, katerih trpeinoit j« tajsnubeiia. , Ite>Jiagoles NAPREDEK PRIHODNJI PARNIKI ZA V EVROPO. Maje 10» -Helvedere v Ckmeve ....... itt.oo Msjs 14- New A niti. v Havre........a»8 00' (8. rabin) M »j« 15 -fatrls v Mareetlte. ......$BL00 Maje 24 ~IU«hamb * ni. Kranjska d ei. banka v Ljub, jakov IJsni. Kuratorli in direktorij, re ___ t(fAaMrv vizijski iu cenzurni odbor tc bat* RARRARRRO !r ke je vlada, nemarno njibovUn, Warrant«i, Oa - ^aiabree Zveznosti», k, !jl utegnile nssU-^nn.v Knlisnl je umoril -v jo »r nphnrega dr^edsnjegs p«do,fšeno il- z»^žsl p vsaja, rnzptistils Vse posle kurs činu. Okollčsni so za 'orija prevzame komisije aa za-,nek«« oiočtirju Itohard ss je po vodstvo in likvidacijo de. dslsvojimpregsnisleen. ki soaa talna uprava v Ljubljani. po predaji u^relill ln ssžgsll. peticijo z* Ishko vius in pivo. ki ^ ^ h % ^ t.^-.v « k- je jMslpisalo dvsnajst tisoč ve-1 ^^ Pnseb is kov v Franciji t> I . t. njIMAi0. trgovina je zs if_________. nm^Sli* <1 goms^t adrsvnik vss skupaj za-, varovano potom pošta sa *2.40. jh» zavetja 10 aentov več. Tekom dob ............... - m r.une m iam y ••• > ne Miril nimajo. trgi»Vll»a jP M- VT^ ^ ^^^f wro#lu jlk itemerjras ln ravnotako tudi, kot | J^, ^ ^ ^^ pri POkak že omenjen«, rudarstvo. Bolivije je le t s W* dem« krstsks republlks. kar je pa bolj na papirja kol v reariM V ii sami so vedni nemiri ln poleg tega tUdI še z sosednjimi dežela iai Prava vlade š« ni bilo bi Za druga domala zdravila, ksjtl ju JIH fkom r zalogi, pišite po br,zpla*i! oenik MATH PCZDIR. f o pn m. Oitjr tali Sto . New Vork, N. f. Za vsa nadaljša pojasnila plii(e]na John Nemeth State Bank 1597 Sectfld Aie.f New York, N. Y. So&ooo^o^oio^ooioooto^otoo o IO o fbostivb == Z ognjem in mečem. Zgodovintki roman. ftjitki spisal 5i«nki«uiu>lc*. — PukUa t-ni! FuJravtki. Nadalje Tanj«. "W)i skupaj dvanajst mož iu nekolik« ranjenih," odvrne gospod Lougin. "A ti girspod Mihael T" "(»koli trideset, ker sem prvi udaril po njih.' "A ti, gospod poročnik?" "Toliko ku kor gospod I Ali gin.** "A jM/. samo dva. Pa recite sedaj Kami, kdo je najboljši vojskovodja?. . Nu, 'Vmn smo prišli riem? Da naberemo kaj novic o KrivonotuT Torej čujte, kaj vam povem. Naj ve«« novic aeiu nabral pa sam in sicer iz ust varnega Bobnim <'ul sem, da atoji pri Kamem-u in hoče baje popustiti ohlego-vanje, ker se k« je polastil slraN. Toda še kaj več. Vem še nekaj, šesar boste vsi iz >rca veseli.' "Povejte vendar, za božjo voljo!" reče Vo-lodijevski. "Ste /v»deli kaj o naši rcviei?" "Seveda, o njej, reši jo Gospod!" odvrne Zagloha, Gospod Skretuski s« zravna po koncu, pa kmalu zopet sede na klop. Nsr.tane taka tišina, du ai lahko čul komarja, ki je brenčul na oknu. "Je živa, to yem sedaj zanesljivo," začne zopet gospod Zagloba. Me v rokah Bohunovih, Bog mi odpusti, da bi jo z a delu sramota. Gospodje, to mi je pravil sam Bohun, ki je bil guto-\o pripravljen, pohvaliti hc s čim drugim." "Na kak način? Kako je to mogoče?" vpraša razvnel gospod Skretuski. "Strela me naj udari, ako lažem," odvrne glovesuo gospod Zagloba. "('ujte, kaj mi je pravil Bohun, hoteč se norčevati z menoj, predno sem mu zavezal jezik. "Ti si mar misliš — .je dejal — da si jo za kakega kmeta pripeljal v Mar, f l)a Nem mar jaz kmet, da se je nasilno polastim? Ali da mordu nimam denarju, du rudi tega ne moretu uskibeti, da se vrši najina poroka v Kijevu, da hi o bčasii poroke tri sto sveč goieCo menihom v rokah, da proslavi mene, atatoai>a in hetinana!" Jn tako je ropotal z nogami ter grozil mi z nožem, ker si je mislil, da inc s tem prestraši. Kečem mu: "Pse pojdi strašit, mene ne!" Mračno lice gospoda Skretu kegu sc razjasni 'pri teh besedah. Zaporedoma jc 'Igral nji njeni strah, upanje, radost in negotovimi. "Kje je? Kje?" vpraša nagio. "('t se to veste, pa res ue vem, kako naj vam i/.kaŽem svojo hvaležnost." "Tega ini ni povedal, toda modri glavi ste dve besedi dovolj. Pomislite gospodje, da je ne-preslano uganjal burke /. menoj, dokler ko nisem zavrnil: Rekel mi je: "Najpoprej te peljem Ii Kri-vonosu in potem bi te povabil n.'. svatbo, toda sedaj je vojska, torej ta še nc ho kmalu!" Prevda rite, kos|hmIjc besede; "Še ne bo kmalu!" Pre-udarite pa tudi; "Najpoprej h Kri vonosu, a potem na svatbo," kar pomeni, da ui pri Krlvonosu, marveč daleč, daleč proč od vojske." "Zlat človek ste!" zakliče Volodijevski. "Mislil sem spočetka," .nadaljnje ohrnhreu po pohvali gospod Zagloba, "du jo j" poslal v Ki jev, toda temu ni tako, ker uii je dejal, da pujde l njo ua svatbo v Kijev, če pojde, torej ona še ni tam. On je tudi preveč premeten, da bi jo bil odprav il tjc, zakaj če sc lluidnicki pomakne bliže k RuJečl Rusiji ,h iinogle litevske vojske zajeti Kiji v." "Upnica, resnica'" zak»iči gospod l.ouc zopet svojo pričenja." reče l.ongin. Dovolite, da dokončam Kakor vidiluo, nI pri Kriviuosu, niti \ Kijevu." "Kje je torej?" "V' tem tiči vozel " "('•« si kaj d.»mišijujele, hitro povejte, ker »cm ve-« v ognju," reče gospod .skretuski. ' '/." •lampolom!" odvrne gospod Zagloha ter bistro pogleda navzoče s svojim zdravim očesjin. "Kcko veste to'" vpr.Va Volodijevski "Ivuko vem? 1'oslnšajlc' Sedel sem v hlevu kamor me je ukazal zapreti tn razbojnik, naj ua svinje polit listajo /a to ' in okrog hleva so ra»;*ov arjali oK iiki IVislonini nho k steili ter slišim. "Sedaj ho sil najhr/.e ataman za Jampol," prav i « den, drugi pa reče '' Molči, ako 11 jc drago življenje! ,i. kakor jc tlog v nebesih!" ' \a Divja 1'olja j«- vendat ni odpeljal, torej mor i :i. .iti kje med Jampoloru in Juhorlikoui. Itil sem >e enkrat v teli krajih kjer se shajajo kraljevi m kanovi rfodniki \ .lahorliku. kakor je viim /i ano, s,- rešui« jo memi prepiri in Inkih pre pirov »e tnm nikdit- ne manjka. Nad Dnjeatiom je polno Jarkov iu drugih skrivnih mest in du-pelj, kjer /ive ljud, t po *c'-ih. ki ne po/na jo no hene gosposke, ptvhivajor osamljeni v puščavi. Pri enem takem samotni ju jo jc najhr/e skril, ker je tam najvarnejše zanjo " "No, kako pa hočemo priti t |f, ker nam Kri vonos /apirn pot," vpraša l«ougiu. "Jampol je. k m k o* • njem, pravo razbojniško goerdo " " Ko hi tudi deset k tat imel iztiuhili k umi, podlem vendar, da jo rešim. omeni Skretuski " Preohlečcm »e. pa pmihin m nr jenjam poprej da jo najdem." "In jaz s teboj, J.m'" rt« če Volodijevski "Tudi jaz, kaki.r hriai s trorhaoo Ver minite mi. da imam med vami nnj\c< irkuscnosti, pa ker m» nu je teorhana pristmllU d« dohregn v/aiaein pa diple (dndlcV "Pa vlegiicm sc ja/. pnu heaije*" vpra«a l.ongin. 'Gotovo!" Cwlgovi.rt /ae »ha "Kadar se bo treba peljati preko Dttjesiia nas l»«i»te prenesli, kakor »vati Krištof '* , ' •Iz srca se vam zahvaljujem, bratje!'* reč* Skretuski. "ter z radoatjo sprejmem vafo alužbo. V stiski in trpljenju se spoznajo pravi prijatelji; vidim torej, da me Hog še ni zapuatii. Bo gdaj, da vam bi mogel kdaj povrniti!" "Mi vsi smo kakor en mož!' 'reče Zagloha. "Bo g bo blagoslovil složno de!< vanje in videli bo-ste, da Inrmo kmalu želi sad svojega truda." "Ne ostaja mi druzega." reče po kratkem molčanju Skretuski, "nego da odpeljemo knezu naz.aj naš polk ter se nem udi ma podamo na pot. Pojdemo ob Dnjestru na Jampol in naprej do Ja-horlika. Povsod jo hoaio iskuli Ker pa je, kako: upam, Hmelnh ki že pobit, ali pa vsaj bo pobit do onega časa, ko pridemo h knezu, nas tudi služba dalje ue bo ovirala. Prapori odrinejo brž ko ne ua ('krajino, da do dobreae pogase vstajo; to opravijo lahko tudi brez nas." "Počakajte, gospodje,** omeni Volodijevski. "Za Hmelniekim pride gotovo Krivonos na vreto. pa lahko kar z vojsko odrinemo k Jampoln." "Ne, mi moramo biti poprej tam," odvrne Zagloba; "toda najpoprej treba odpeljati krdelo, da imamo proste roke. Nade.iam se, da nas bo knez vesel." * "Posebno pa vas." — • - "Gotovo za to, ker mu nesem same najbolj!* novice. Verj<|nite mi, da se nadejam nagrade." "Tore jna pot ?" "Do jutra moramo počakat," reče Volodijevski. "Sicer pa ima tu zapovedovati Skretuski; on je načelnik; jaz. le povdarjam,