768
To in ono.
takrat je na Francoskem divjala revolucija Sicer so se na tedanjem nenravnem .ruskem dvoru naslajali ob volterjanskih spisih francoskih „prosvetljencev", a v Rusiji o svobodi govoriti ni bilo dovoljeno. Ra-diščeva so obtožili kot revolucionarja in ga pregnali v Sibirijo. Deset let je preživel „v gluhem oglu Sibirije", na Himskem otoku. Tam je zdravil ljudi, mnogo čital in proučeval sibirsko življenje. Ko je umrla Katarina II., je njen naslednik Pavel I. dovolil prognancu, da se vrne v Rusijo, Aleksander I. pa ga je poklical celo v »Komisijo za sestavljanje zakonov". Tako je nenadoma dospel do visokih časti. A pro-gnanstvo ga je duševno in telesno silno potrlo. Pravijo, da ko je nekoč pri seji zagovarjal svoje misli, mu je rekel grof Zavodovskij: „Ali govoriš že zopet tiste neumnosti, kakor prej ? Ali še nimaš dosti Sibirije?" Radiščeva so te sirove besede tako pretresle, da mu je zatemnel um. Zastrupil se je in v strašnih mukah umrl. — Po njegovi smrti se je v Rusiji mnogo izpremenilo. Puškin ga je zelo čislal. L. 1878. pa je dobil vnuk Radiščeva, umetnik A. P. Bogoljubov, najvišje dovoljenje, da otvori v Saratovu „Ra-diščevskij muzej".
Ruski pravopis. Tudi med Rusi se oglašajo posamezniki, ki žele, da bi se pravopis ravnal bolj po sedanji izgovarjavi. „Literaturnyj kružok" v Rigi se je obrnil do učnega ministrstva, da bi to uvedlo v šolah namesto zgodovinsko-etimološkega fonetični pravopis. Prof. Jagic se upira temu. V „Archivu fiir slavische Philologie" je objavil odprto pismo naslovljeno na prof. Bran d t a, v katerem pravi: „Ruski pravopis je zgodovinska zgradba, ravnotako, kakor francoski, angleški, nemški ali izmed slovanskih češki in še bolj poljski. Tisočletja zidajo na tej zgradbi, nekaj se odlamlja, nekaj izpreminja, tretje se pristroji, polagoma sicer in ne vse v istem slogu, a osnovni značaj celote se vendar ohranjuje." Jagič meni, da moramo biti v pravopisnih stvareh oportunisti, češ, čim manj želimo, tem več upanja imamo za uspeh. — Polemika za reformo pravopisa in proti njej pa postaja vedno razsežnejša. „Žurnal ministerstva na-rodnoga prosvješčenja" je prinesel daljši spis Bel-k in o v proti reformi, kateremu pa zdaj odgovarja v istem listu prof. Roman Bran d t. Njegovo načelo je, da se mora sedanji „grŠko-slavjano-ruski" pravopis
nadomestiti s „čisto ruskim". Sakulin v tistem listu zahteva, da se mora v šolah pisati ravno tako, kakor se besede izgovarjajo, da se olajša elementarni pouk. Sicer, pravi Sakulin, se bo poznala nekoliko časa precejšnja razlika med novim šolskim in med sedaj veljavnim pravopisom, kateri se pač ne bo dal naenkrat odpraviti, a to je po njegovem mnenju manjše zlo.
Ruska umetnost. Lansko leto je začelo „Impe-ratorskoje obščestvo povščrenija hudožestv" izdajati bogato ilustriran list „H u d o ž es t venn y j a so-k r o v i š č a R o s s i j i". Tu zbirajo reprodukcije najboljših umetnin, kar jih je na Ruskem.
Ruska bibliografija. Pisateljica A. V. Mezier je izdala veliko bibliografično delo: „Russkaja slovesnost s XI. po XIX. s t. v k 1 j u č i t e 1 j n o." To je vodnik skozi celo rusko slovstvo, sicer bibliografskega značaja, a sestavljen v zvezi z zgodovino in kritiko.
Ruski pesniki v francoščini. Nedavno je izdal Fancoz Lancerav antologijo ruskih pesnikov z naslovom „Antologie des poetes russes, tra-duit en vers francais". Sploh se Francozi v poslednjem  času  jako zanimajo za slovansko književnost.
„AIliance francaise." Na Francoskem je društvo tega imena, katero prireja v raznih krajih na Francoskem poučne tečaje za učenjake drugih narodnosti, kateri se hočejo izobraziti v francoskem jeziku, spoznati bližje francosko slovstvo in ljudstvo. Doslej so bili taki tečaji le v Parizu. Odslej se bodo pa prirejali tudi v letoviščih in po zimi na Rivieri. Sedež društva je v Parizu (Rue de Grenelle 45.) Posebno Rusi se pridno udeležujejo teh tečajev.
Prodiranje proti severnemu tečaju. Dne 18. septembra se je vrnil s severa poročnik Peary, ki je prodrl do 84° 17' severne širine. En dan za njim se je vrnil Otto N. Sverdrup, ki se je odlikoval že kot spremljevavec Nansenov in je bil zdaj na potu črez štiri leta. Preiskoval je južno in za-padno obrežje ellesmerelandsko in zapadno od njega ležeče kraje, ki so bili doslej neznani. Z zanimanjem pričakujejo, kako bosta ta dva drzna potnika popisala, kar sta videla na ledenem severu.