Gospodarske novice.
Rib si zaroditi kolikor kdo hoče.
Človek je vendar čudna glava! Zmiraj duhta in duhta, da kaj novega izduhta. Zdaj si že napravlja ribe, prave ribe v bajerjih in rečicah, kakor se mu poljubi. Francozi so to znajdli, čeravno Nemci, ki si vsako reč radi prilastujejo, zdej terdijo, da že pred 100 leti (1750—1760) je neki Jakobi v Hamburgu že ribe delal. Toliko je gotovo, da Francozi so to znajdbo poslednje leta tako deleč prignali, da že kupčujejo s postervi, kterih so si-zaredili že več milijonov, in jih prodajajo.
Iz Francozkega se je ta znajdba razširila po Nemškem, v Švajco itd. in v malo letih bomo znali povsod
si rib zaroditi, kolikor bomo hotli. Kakor se od vsih krajev sliši, je to prav lahko, — dobiček pa bo za vse kraje velik, če bojo naše reke in bajerji spet polni rib.
V čem pa obstoji umetno zarejevanje rib ? V temle:
Znano je, da ribe (one) kader se derste, pokla-dajo ikre (jajčka) na plitve mesta v vodi; po teh ikrah poliva dersteči on svoje mleko, — in to plodi jajčka. Kar ribe sicer same delajo (pa oplojenih iker gre v prosti vodi veliko pod zlo), posnemajo zdaj ljudje. Ribči vejo, kdaj je pri vsaki sorti rib čas derstenja. Takrat vjamejo nektere — njo in njega. Naj poprej nji trebuh od zgorej doli rahlo (ne premočno) stiskajo in tako iztisnejo ikre iz nje; potem vzamejo njega in ga tudi po trebuhu rahlo stiskajo, da izpuša mleko; v pripravni posodi pomešajo ikre s tim mlekom, in v 15 minutah začno ikre že gomizljati, kar je znamnje, da so uplenjene. Ko se to vidi, se denejo ikre v vodo. Kmali zlezejo ribice iz jajčk; na koncu života pa se jih derži še jajčja mrena, ki je mladim ribicam perva hrana. Ko je ta mrena zginila, je čas ribici kaj jesti dajati, kar pa pred 8 dnevi ni potreba. Ko so ribice večje zrastle, naj se denejo v ribnjak, ki ima majhne luknjice, da ne morejo ven in druge požrešne ribe ne do njih, in za živež naj se jim dajejo take stvari, ktere so ribčem znane, da jih ribe vživajo. — Ko so postervi že večje in močnejše bile, so jih redili s prav drobno zrezanimi ovčjimi in volov-skimi čevami, in potem so jih spustili prosto v bajer ali kakošno drugo vodo, v kteri enake ribe žive.
Leta 1844 je parižka učena družba (akademija znanstev) razpisala darilo za pospeh te važne znajdbe in v letu 1848 je imela v bajerjih, kjer so se te skušnje delale, že blizo 6 milijonov poster v.
Naj nihče ne misli, da je to prazna stvar. Popolnoma poterjena je, in tudi pri nas, ki imamo v marsikteri bistri vodi prostora za milijone posterv in družili rib, se bo ravnalo kmali tako. Naj bi umni ribči začeli skušati!             _________
10