SlF Celje - skladiite D-Per III 19/1984 l l 1119841186,4 COBISS » 1/IERX VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx Številka 4 — Leto IV — Junij 1984 Sozd Men združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, (lostinsko poajetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje. Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dovedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc. Fanika llijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — totzd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepufepubliškega komiteja :a in formiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. I i Odkup pšenice V ekonomskem letu 1984-1985 načrtujemo, da bomo odkupili 25 tisoč ton pšenice, iz družbenega sektorja okoli 3977 ton in iz Prekmurja 3 tisoč ton. Veliko \ ečino pšenice bomo nakupili v drugih republikah, na Hrvaškem in v Vojvodini, o čemer smo sklenili samoupravne sporazume. V Sloveniji bomo odkupovali po že ustaljenih dogovorih in na osnovi znanih pogojev. Ceno pšenice bodo oblikovali po dogovorjenih cenah glede na letošnjo letino na jugoslovanskih poljih. Pridelovalcem, ki bodo pšenico pripeljali do našega silosa v Celju, bomo krili prevozne stroške in sicer do 15 kilometrov 0,40 dinarja pri kilogramu, do 30 kilometrov 0.60 dinarja pri kilogramu in nad 30 kilometrov 0,80 dinarja pri kilogramu. K temu prištejmo pa št; stroške prevoza z njive do odkupne postaje v višini 0,20 dinarja pri kilogramu oddane pšenice iz zasebnega sektorja. Kakovost pšenice mora ustrezati veljavnim predpisom, dogovorjenim s prav ilnikom o kakovosti žit in mlevskih izdelkov. Pšenico, ki bo vsebovala več kot 15 odstotkov vlage, bomo sušili v naši sušilnici v silosu na Spodnji Hudinji, stroške sušenja pa obračunali v ceni. Ti stroški v družbenem sektorju v celoti bremenijo pridelovalca pšenice, v zasebnem sektorju pa lc do polovice dogovorjene tarife. Stroški za sušenje pšenice z več kot 15 odstotki vlage znašajo 0,70 dinarja, z več kot 16 odstotki vlage 0,80 dinarja, z več kot 17 odstotki vlage 0,90 dinarja, nad 18 odstotkov vlage 1 dinar, nad 19 odstotkov vlage 1,20 dinarja, nad 20 odstotkov vlage 1.40 dinarja in za vsak nadaljnji odstotek dodatne 0,20 dinarja. Pridelovalci pšenice bodo v našem embalažnem skladišču v Čretu lahko dobili za žetev potrebne vreče iz jute, ki jih bodo po končanih delih tja tudi vrnili. Pridelovalcem pšenice v zasebnem sektorju je v našem silosu na Spodnji Hudinji na voljo tudi koruza za zamenjavo s pšenico v enakem količinskem razmerju in v finančnem razmerju 1:1.30 v korist pšenice. Pridelovalci lahko dobe za lastno živino po ceni z veljavnega cenika tudi pripadajočo količino krmil. Silvu Štravs Koliko bomo izvažali in koliko uvažali Uvozni -in izvozni plan so v sozdu sestavili v skladu z letos sprejetimi republiškimi izhodišči, češ da moramo povečati izvoz in omejiti načrtovanje in uresničevanje izvoza po MOP. Ta je v strukturi sozdovega izvoza v lanskem letu znašal kar 84 odstotkov, zato so imeli pri oblikovanju letošnjega načrta precejšnje težave. V sozdu Merx izvažajo proizvode in storitve v petih delovnih organizacijah. Načelu sta Kmetijski kombinat Šentjur (okrog 130 milijonov) in Kmetijska zadruga Celje (118 milijonov), sledijo Blagov ni center Celje, Kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah in v Laškem. Skupaj naj bi letos v sozdu izvozili za nekaj manj kot 300 milijonov. To pomeni, da letos v primerjavi z lanskim letom pov ečujejo izvoz za 3.4 odstotka, generalni izvoz za 56,9 odstotka, pri izvozu po MOP pa je indeks 93,7. Pri načrtovanju izvožno-uvozne bilance je najpomembnejše vprašanje, s kolikšnim deležem deviz za pokrivanje lastnih potreb, za plačilo fiksnih in zagotovljenih obveznosti, uvoženih materialov in drugih obveznosti bodo razpolagale članice same. Iz plana potrebnih sredstev za uvoz.kot so ga posredovale posamezne članice — Kmetijske zadruge Celje, Laško, Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Blagovni center Celje, Mlinskopre- delovalna industrija, TEKO Celje, Tkanina Celje. Potrošnik Celje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda Merx — bi v sozdu potrebovali okoli 560 milijonov, ,iz generalnega uvoza 344,5 milijona, iz MOP 187,7 milijona, za dnevnice 5,5 milijona in za računalnik 17,2 milijona dinarjev. Ce upoštevamo vsote, ki jih je od realiziranega izvoza treba odšteti za skupne potrebe v federaciji in za potrebe v republiki, ostane članicam na razpolago le 195,5 milijona. Jasno je, da so potrebe bistveno večje od razpoložljivih deviznih sredstev, zato si bodo morali prizadevati, da bodo devize dobili z nakupom na dev iznem tržišču v skladu s potrjenim družbenim dogovoromm in z združevanjem deviz, poslovnih partnerjev. Članice, ki izvažajo in imajo same velike uvozne potrebe, kot denimo Kmetijski kombinat Šentjur, naj bi v celoti obdržale vso pravico, da razpolagajo z devizami. Članice, ki izvažajo, potrebujejo pa manj iz uvoza, bi razliko namenile za skupne potrebe v sozdu; vse devize, ki jih bo možno kupiti, pa naj bi v sozdu porabili za poravnavo fiksnih in zagotovljenih obveznosti ter za uvoz najnujnejših proizvodov. Tako je članom poslovnega odbora predlagal Franc Senica, direktor Interne banke sozda Merx, ko je pojasnjeval izvozni in uvozni plan v sozdu za letošnje leto. Za polovico vsega prometa z osnovnimi živili v celjski občini poskrbijo delavci Potrošnika Brez večjih vrzeli v preskrbi 52 milijonov namenjamo letos v sozdu za obveznosti iz samoupravnih sporazumov in za kreditiranje proizvodnje. V celjski resoluciji za letošnje leto namenjajo nemoteni preskrbi tržišča z osnovnimi življenjskimi potrebščinami znova posebno pozornost. Podpirajta predvsem tiste rešitve, s katerimi bo moč zagotoviti redno, kakovostno, a tudi pametno in cenejše zadovoljevanje potreb s pridelki in proizvodi vsakodnevne porabe. V celjski občini so s preksrbo lahko v celoti zadovoljni, je celo precej boljša kot drugod, čeprav se od časa do časa pri kritičnih izdelkih pojavijo določene motnje, zlasti tam, kjer je proizvodnja odvisna od uvoza surov in ali kadar gre za neurejene cenovne odnose. Glavna zasluga za to gre delovnim organizacijam v sozdu Mcrx, kjer so sklenili za tekoče srednjeročno obdobje vrsto samoupravnih sporazumov, 'navezali dolgoročne poslovne odnose na osnovi združevanja sredstev za razširitev proizvodnje hrane in kreditiranja naročene proizvodnje. Motena je oskrba s svinjsko mastjo, siri in deloma z margarino. Neskladja med odkupnimi in maloprodajnimi cenami, denimo pri svežem mesu in krmilih, povzročajo nepopolno ponudbo, slabšajo ekonomski položaj udeležencev v reprodukcijski celoti, kar konec koncev občutijo tudi kupci. Sodelovanje s Hmezadom Strokovne službe so 'pripravile osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje s sozdom. Hmezad. Osnutek so obravnavali že tudi na sestanku obeh poslovodnih organov. Dogovorili so se, da bi do konca septembra pripravili že dokončni predlog. Do konca julija bi naj zbrali pripombe o osnutku med javno razpravo v obeh sozdih. V tej številki lahko preberete! Komunisti o obrambi in varnosti stran 2 Zagate zdraviliškega turizma stran d Da ne pozabimo stran 4 Pesem miru, bratstva in sožitja med narodi stran 6 Nazaj k naravi stran S . MERK VESTNIK STRAN 2 JUNIJ 1984 Komunisti o obrambi in varnosti Zahtevnejše družbenoekonomske in politične razmere postavljajo pred vse komuniste odgovorno skrb za idejno usposabljanje in marksistično izobraževanje. Zato so vse osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah dolžne spodbujati in spremljati idejno usposabljanje in izobraževanje. V ta namen in v skladu s programsko usmeritvijo so v Blagovnem centru organizirali predavanje in razgovor, namenjen predvsem vsem članom zveze komunistov ter predstavnikom osnovnih organizacij sindikata, mladine in organov upravljanja na temo »vloga zveze komunistov in naloge osnovnih organizacij ZK pri razvoju koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite«. Predaval je diplomirani obramboslovec Viktor Kranjc, občinski sekretar za ljudsko obrambo v Celju. Govoril je predvsem o vojaško-političnih razmerah v svetu, o varnostno-političnih razmerah v Jugoslaviji, o temeljih SLO in družbene samozaščite, o enotnosti doktrinarnih načel za uresničevanje SLO in družbene samozaščite, o samozaščitnem ravnanju, o obrambno-varnost-nem načrtovanju, o planskem načrtovanju, o usposabljanju, o varnostno-političnem ocenjevanju in ob koncu o najpomembnejših temah — o vlogi zveze komunistov v uresničevanju nalog v sistemu SLO in družbene samozaščite. Pri tem je opozoril na probleme in protislovja, ki spremljajo izpolnjevanje nalog na tem področju, zato bi morale osnovne organizacije ZK na svojih sejah redno reševati pojavljajoča se vprašanja in nenehno motivirati komuniste za obrambo in varnost, še zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah. Poudaril je pomen usposabljanja, za katerega je treba najti čas. Le usposobljen, informiran komunist, delegat lahko uspešno in aktivno rešuje nastajajoče probleme, oziroma razpravlja in odloča o vseh pomembnih zadevah. Predavanja se je udeležil tudi Franc Kavka, izvršni sekretar občinske konference ZKS Celje, ki med drugim skrbi tudi za izpolnjevanje nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zdenka Zimšek Blagovni center Celje Obisk ptujskih sindikalnih delavcev V celjsko delovno organizacijo Blagovni center so prišli na obisk predstavniki ptujskih sindikatov. Sprejela sta jih Emil Hedžet, pomočnik glavnega direktorja, in Ivan Kidrič, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov. V razgovoru, ki so se ga udeležili tudi Franci Vrbnjak, predsednik celjskega občinskega sindikalnega sveta, Marjan Jeranko, sekretar za promet in zveze, in Mi-hajlo Zver, sekretar za promet, so govorili o organiziranosti in dejavnosti sindikalnih organizacij, o poslovanju, gospodarjenju in drugih aktualnih vprašanjih. Ivan Kidrič je govoril o organiziranosti konference in pred- stavil metode dela v osnovnih sindikalnih organizacijah po tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb, ocenil njihovo aktivnost in učinkovitost skrbi za socialno varnost zaposlenih, za doseganje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Menil je, da so vezi med odbori zveze sindikatov posameznih dejavnosti, občinsko organizacijo in sindikalnimi delavci v delovnih okoljih zadosti trdne. Gostje so dejali, da sindikalni delavci v Blagovnem centru zaslužijo vso pohvalo in da uspešno opravljajo vrsto svojih nalog. Emil Hedžet je predstavil Bla- govni center in opozoril na izredno težak ekonomski položaj trgovine in njene reproduktivne sposobnosti, kar se kaže tudi pri rezultatih poslovanja in gospodarjenja. Tržne razmere povzročajo nenehne spremembe v pogojih za gospodarjenje, ogromno denarja gre za vnaprejšnje plačevanje naročenega, težave so z visokimi obrestmi, stroški nenehno naraščajo, razlika v ceni je zamrznjena... Vse to ogroža rast dohodka in socialno varnost zaposlenih, ki kljub vsemu z izrednimi prizadevanji Zagotavljajo nemoteno preskrbo na tržišču. Del razgovora so namenili tudi sodelovanju z delovnimi organi- zacijami ptujskega območja, poslovnimi partnerji delovnih organizacij Blagovni center in MP1 in poslovnim odnosom, ki so glede na medsebojne rezultate na ustrezni ravni. Emil Hedžet je udeležence razgovora seznanil z naložbo v regijski prodajno-preskrbovalni center. Zatem so si ga gostitelji in gostje skupaj ogledali, nato pa krenili še v temeljni organizaciji Pražarna in Mlin. Ob zaključku so ugotovili,da si takšno neposredno sodelovanje in konkretno dogovarjanje oboji tudi v bodoče še želijo. Z. Zimšek Delavci tozda Varnost iz Dravinjskega doma na kranjskem sejmu Uspela predstavitev Od 29. maja do I. junija je bil v Kranju tradicionalni sejem opreme in sredstev za civilno zaščito, na katerem so z opremo za civilno zaščito in z gasilskimi potrebščinami sodelovali tudi delavci tozda Varnost iz Dravin-skega doma v Slovenskih Konjicah. Predstavili so predvsem osebna zaščitna sredstva, protipožarno zaščito in delovna zaščitna sredstva. Sejma se je letos udeležilo kar 174 domačih in tujih razstavljal-cev, ki so pokazali opremo in sredstva s tega področja, novosti in izboljšave, skratka vse, kar v Jugoslaviji in na tujem proizvajajo za civilno zaščito in gasilstvo. Pohvaliti moramo, da na tem področju iz leta v leto napravijo vse več izdelkov , v v ečini iz domačih materialov. Tudi v tozdu Varnost se lqhko ponašajo z lepimi uspehi, za udeležbo na sejmu pa so prejeli tudi posebno priznanje. Ker so bila letos v ospredju protipožarna oprema in sredstva, so se v tozdu Varnost temu odzvali in v svojem pavi- ljonu pokazali predvsem gasilsko opremo — od uniform, hidrantov pa do zaščitnih mask. Sejem je obiskalo veliko število ljudi. Poleg članov gasilskih društev, predstavnikov delovnih organizacij, šolarjev in posameznikov si je sejem ogledalo nekaj v isokih gostov, med drugimi France Popit, Vinko Hafner, Dušan Šinigoj, pa tudi sekretarji sekretariata za IO republik in pokrajin, komandnih štabov CZ republik in pokrajin, člani zveznega sekretariata za LO ter tudi vojaški predstav niki, začasno akreditirani v Jugoslaviji. Naš paviljon je bil med najbolj obiskanimi. Pav iljon so si ogledali tudi poslovni prijatelji iz cele Jugoslavije, predstavniki občinskih in republiških gasilskih zvez. predstavniki tujih podjetij in gasilci iz sosednje Avstrije, ki so se zanimali predvsem za gasilsko opremo, za izvoz in uvoz razstav ljenega blaga. Omeniti moramo, da predstavništvo iz Ljubljane pripravlja prvo izvozno pošdjko za francoskega kupca in sicer protipožarne maske DD 82 ter pošiljko glušnikov (antifonov), ki jih izdelujemo v kooperacijski proizvodnji. Z uspehom delavcev tozda Varnost na tem sejmu v Kranju V zbirki Knjižnica Sindikati št. 70 je izšla brošura Organizirana rekreacija in oddih Delavska enotnost smo lahko zelo zadovoljni, prav tako pa moramo pohvaliti tudi delavce tozda za lepo urejen paviljon. Karmen Petrič-Šopnlšek Klub samoupravljalcev v Celju Izmenjava izkušenj Klub samoupravljalcev občine Celje je bil ob ustanovitvi eden prvih v Sloveniji. Delavci samoupravljala ga vodijo povsem ljubiteljsko in zato je po začetnem uspešnem delu sedaj dejavnost nekoliko upadla. Dobili so lastne prostore na Tomšičevem trgu 12 in uvedli dežurstvo. Delavcem so na razpolago v prostorih občinskega sindikalnega sveta vsak torek med 11. in 13. uro in vsako sredo od 15. do 17. ure. V klubu posredujejo podatke o normativni urejenosti, o samoupravnem delovanju in samoupravni organiziranosti. Delavci se lahko nanje obračajo pisno ali pa jih obiščejo in skupaj pomagajo rešiti morebitna sporna vprašanja. V klubu so kot posebno delovno obliko uvedli tudi okrogle mize. Tako želijo izmenjati samoupravne izkušnje pri delu s predsedniki oziroma namestniki organov upravljanja, vodji konferenc delegacij, tajniki samoupravljanja in drugimi odgovornimi delavci na področju organiziranja samoupravljanja. Načrtujejo tudi izobraževalne oblike za vodje drugih organov upravljanja, saj so prepričani, da bodo z usposabljanjem ljudi precej pripomogli h globljemu in vsebinsko bogatemu razvoju socialističnega samoupravljanja. A. K. Srečanje mladih Koordinacijski svet osnovne organizacije ZSMS v Blagovnem centru sodi med najbolj prizadevne in dejavne v našem sozdu. Doslej ga je vodil Franci Breznik, odslej ga bo Milena Bračko. V koordinacijskem svetu je povezanih pet osnovnih organizacij mladine s približno sto mladinci. Pri svojem delu imajo mladi številne težave. Tisti, ki delajo na terenu, se marsikdaj zadosti ne poznajo med seboj, ne sestajajo se in težko jih je motivirati za reševanje skupne mladinske problematike. V koordinacijskem svetu so se zato odločili, da pripravijo delovno in tovariško srečanje vseh mladih v delovnih organizacijah. Niso prišli vsi, a tistim, ki so, ni bilo žal. Spregovorili so o problemih, ki jih dnevno srečujejo na delovnem mestu, o stanovanjski problematiki, o zaposlovanju, o drugih aktivnostih. Srečanje so zaključili s športnim merjenjem moči in kulturnozabavno prireditvijo. ' Tudi na tak način je mogoče spodbuditi mlade k večji dejavnosti v svoji organizaciji in za boljše gospodarjenje. Z. K. Solarji v Agroprometu Ker so učenci srednje šole za trgovinsko dejavnost iz Celja želeli spoznati način preskrbe prebivalstva s sadjem in zelenjavo, so prišli na obisk v temeljno organizacijo Blagovnega centra Agropro-met. Sprejel jih je Stanko Točaj, predsednik delavskega sveta in jim uvodoma govoril o organiziranosti delovne in, te- meljne organizacije. Zatem so si učenci ogledali celoten tehnološki proces sprejemanja, sortiranja, pakiranja in odpošiljanja sadja in zelenjave, namenjenih porabnikom. Takšno povezovanje je gotovo nadvse dragoceno in v bistvu edina pot, da mladi prodajalci spoznajo svoje bodoče delo. A. K. Iz sozdove Interne banke Nove obrestne mere Za kredite, odobrene v imenu Interne banke na račun članic iz sredstev zunanjih kreditodajalcev, zaračunavajo obresti v določenem odstotku nad obrestno mero, po kateri je zunanji kreditodaja-lec obresti zaračunal. In sicer za kratkoročne kredite za izvoz in uvoz ter ostale namene 0,5 odstotka, za dolgoročne kredite za trajna obratna sredstva in osnovna sredstva 1 odstotek. Pri kratkoročnih kreditih, oddobrenih iz združenih sredstev članic in drugih kreditodajalcev, so obresti za likvid- nostne kredite do limita likvidnostnega kredita 44-od-stotne, za likvidnostne kredite nad limitom likvidnostnega kredita 48-odstotne. za dolgoročne kredite iz namensko združenih sredstev pa 1 odstotek nad stopnjo združevanja sredstev. Pri meničnih obrestih so obresti od izstavitve ali indo-siranja 45-odstotne, pri eskont menicah iz združenih sredstev v Interni banki 45-odstotne. pri eskont menicah iz sredstev TB 0,5 odstotka nad eskontno stopnjo TB in pri eskont menicah za nečlanice 50-odstotnc. Pri kreditih iz združenih sredstev rezerv za kritje izgube je treba odšteti pri kratkoročnih kreditih 36-od-stotne obresti in pri dolgoročnih kreditih 21-odstotne obresti. Zamudne obresti se zaračunavajo po 35-odstotni obrestni meri. Obresti za kredite drugim kreditojemalcem nečlanicam določijo od primera do primera v kreditnem odboru Interne banke, ne morejo pa biti nižje od obrestnih mer za članice. STRAN 3 MERK VESTNIK JUNil 1984 Sedanji' dotrajano gostišče Pri mostu v Slovenskih Konjicah. Kmalu ho tod stal nov hotel. - - l oto: V. Berk Nov hotel v Slovenskih Konjicah Kako naj delavci zdravilišča v Bobrni razklenejo začarani krog Zagate zdraviliškega turizma Pred 25 leti so Konjičani prvič začeli razmišljati in razpravljati o gradnji hotela, ki so ga v teh dneh končno pričeli graditi. Gostišče pri Mostu, ki je bilo zgrajepo leta 1828 in je povsem dotrajano, se sedaj umika hotelu. Poleg večnamenske gostinske dvorane, ki so jo v Konjičanom obljubili že ob preureditvi mladinskega doma v domu teritorialnih enot, bo v hotelu še restavracija, posebna soba, disko in drugi klubski prostori ter prostori za družbeno prehrano. Zamisel o gradnji so pretresli v številnih razgovorih in jo zapisali tudi v družbenem planu razvoja občine Slovenske Konjice. Kljub nasprotovanju posameznikov si večina občanov želi. da bi na sedanjem prostoru gostišča stala nadomestna gradnja, saj bi se gostinska ponudba (zdaj gostinci poslujejo v nemogočih razmerah) bistveno izboljšala. Povečale se bodo nočitvene zmogljivosti. Poleg sedanjih 27 ležišč v gostišču Jelen, ki ne ust- rezajo potrebam današnjega dne, bodo v Konjicah pridobili 51 sodobnih urejenih ležišč in 410 sedežev v hotelu B kategorije. Večnamenski prostor in sobe za prenočevanje v mestu nujno potrebujejo, zahtevajo jih tako občani kot delovne organizacije, ki gradnjo tudi podpirajo z nepovratnimi sredstvi. Poslovni odbor za gradnjo hotela sestavljajo predstavniki soinvestitorjev. Naložba je v finančnem smislu temeljito pripravljena. Za osnovna sredstva bodo potrebovali 86 milijonov 540 tisoč dinarjev, za gradbeni objekt 19 milijonov dinarjev, za domačo opremo in montažo 11 milijonov 461 tisoč dinarjev. Skupaj torej nekaj več kot 117 milijonov dinarjev, za obratna sredstva pa še 990 tisoč dinarjev. Skupna površina hotela po načrtu znaša 2165 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost je 1 18 milijonov dinarjev in jo' bodo pokrili s sredstvi samoprispevka (18 milijonov), z. združe- nimi sredstvi delovnih organizacij (30 milijonov), z združenimi sredstvi sozda (20 milijonov dinarjev), s sredstvi izvajalca (25 milijonov dinarjev), s sredstvi interne banke (7 milijonov dinarjev), z lastno udeležbo v višini 14 milijonov dinarjev in s pomočjo dobavitelja opreme (4 milijone dinarjev). Kredit iz združenih sredstev sozda bodo vzeli za pet let in pol, kredita izvajalcev in dobaviteljev opreme pa za tri leta. V Dravinjskem domu, nosilcu naložbe, so sklenili pogodbo z delovno organizacijo Ingrad. Pogodbo so sklenili na ključ, v vrednost gradbenih del pa vključili tudi ceno za rušenje obstoječega objekta. Pred kolektivom tozd Jelen. Dravinjski dom so velike naloge, kako poskrbeti za ustrezno kadrovsko zasedbo v novem hotelu in kakovostno ponudbo, s čimer ne bi zagotovili samo uspešnega poslovanja, temveč tudi pričakovano dobro ponudbo. , V Zdravilišču Dobrna se že vse od dograditve hotela Dobrna spopadajo z velikimi težavami. Vsa leta poslujejo bodisi na robu izgube ali z izgubo. Da bi delavci v ostalih dejavnostih lažje razumeli, ocenili prepletenost vzrokov in posledic, naj najprej navedemo nekaj osnovnih podatkov o tej delovni organizaciji. Osnovna dejavnost je zdravljenje in rehabilitacija okvar po specifičnih metodah fizikalne medicine z uporabo naravnih sredstev. Obenem pa opravljajo še turistične, hotelske, gostinske storitve, medicinsko kozmetično nego, kopališke storitve, organizirajo rekreacijo in prodajo ne-živilskih proizvodov. Precej močne so vzdrževalne enote, na skrbi imajo 60 hektarov zemljišč in površin, kjer vzgajajo cvetje, pridelujejo vrtnine in delno sadje, vsakoletni posek lesa pa omogoča izdelavo mizarskih in stavbnih izdelkov za lastne in krajevne potrebe. Zdravilišče Dobrna se približuje častitljivi 400-letnici delovanja in spada med najstarejša slovenska zdravilišča. Med vo jno in po vojni niso do leta 1979 vanj vlagali prav ničesar. Takrat so zgradili hotel Dobrna s terapevtskim objektom. Toda na novo zgrajeni hotel sam po sebi ne more nadomestiti splošne zaostalosti kraja, saj preveč izstopa iz ostalega okolja, kjer še ne morejo razumeti pravega bistva sodobnega turizma. Kolektiv ima za zdaj le dve možnosti. Ali prevzeti veliko breme in modernizirati vse stare objekte ali zmanjšati poslovanji zgolj na tiste objekte, ki lahko sprejemajo goste vse leto, to pa bi nujno skrčilo število zaposlenih. Ker sodi Dobrna med najbolj ohranjene naravne am-biente v našem širšem okolju in spričo dosedanjih uspehov pri zdravljenju pacientov menijo, da je možno le eno: posodobitev starih objektov. Seveda imajo pri tem v mislih tudi posodobitev kraja kot celote, kajti le s celovito turistično ponudbo lahko danes uspešno nastopajo na vse zahtevnejšem domačem in tujem tržišču. Enako pomembno kot to, da ustrezno opremijo objekte, je tudi razvijanje in izvajanje medicinsko-terapevtskega in za-bavno-rekreativnega programa, ki je mnogokrat odločilni motiv za izbiro prav tega zdravilišča. Zato so v zadnjih letih poleg že običajnih terapevtskih programov razvili še vrsto dopolninih — shujševalne in lepotilne kure, posebne specialistične oziroma preventivne preglede delavcev ter raznovrstne zabavno-rekrea-tivne programe. Vsa prizadevanja pa ogrožajo težki pogoji za. gospodarjenje. Izredno neugodna investicija pred petimi leti, za katero so angažirali vsa sredstva in preko 95 odstotkov tujih kreditov, povzroča izredno visoko nelikvidnost. Tekoče potrebe po likvidnih sredstvih pokrivajo s kratkoročnimi krediti, za katere plačujejo obresti po tržni obrestni meri. ki ni ravno majhna. Prav tako prelivajo velik delež kratkoročnih sredstev v dolgoročna, kar položaj še poslabšuje. Delavci delovne organizacije se zato zavestno odrekajo svojemu višjemu osebnemu in skupnemu standardu v korist delovne organizacije. Hudo jih pesti Administrativno določanje cen, ki niso sledile rasti cen potrebnih materialov in energije, kar ima za posledico slabitev že tako slabe akumulativne in reproduktivne sposobnosti delovne organizacije. Zmanjkuje denarja za dopolnilno turistično medicinsko ponudbo ter pripadajočo infrastrukturo, posledica česar je manjše povpraševanje. S padcem osebnega in družbenega standarda pada obseg prodaje storitev. Z neustreznimi zmoglji- vostmi pa ne morejo zadovoljiti povpraševanja v tujini. Poseben problem so naraščajoči stroški poslovanja, ki nastajajo zaradi vsiljenih posebnih pogojev pri dobavi materialov, a so jih prisiljeni sprejeti.če hočejo zagotoviti normalno delo. Izredno nizki osebni dohodki močno zaostajajo za povprečnimi osebnimi dohodki v dejavnosti in mnogokrat celo ne dosegajo zagotovljenega zakonskega minimuma, povzročajo močno fluktuacijo delovne sile in žal tudi vse slabše medsebojne odnose in kot posledico — slabšo kakovost storitev Že nekaj let se vrtijo v začaranem krogu. Vzroke za slabe poslovne rezultate sicer poznajo, a jih zgolj s svojim znanjem, sposobnostjo in prizadevnostjo ne morejo odpraviti. Trudijo se, da bi preko svojih delegatov in predstavnikov opozorili na nevzdržen položaj dejavnosti kot celote in da bi z ustreznimi ukrepi v vseh planih zastavljeni razvoj turizma tudi v resnici razvijali kot eno izmed prednostnih nalog gospodarstva. Do takrat pa morajo še naprej iskati delne rešitve v notranjih rezervah, odpravljati mnoge pomanjkljivosti. Še bolj bodo skušali racionalizirati poslovanje, doseči najboljšo stopnjo standardizacije in tipizacije. V zadnjih nekaj mesecih pripravljajo program za preureditev starih objektov v višjo kategorijo, da bi tako ustvarili osnovne pogoje za večji obisk tujih gostov. Pripravljajo temeljito analizo tržnih možnosti oziroma potreb. V svojem prizadevanju pričakujejo pomoč in podporo zunanjih dejavnikov, čeravno se zavedajo, da čudežne rešitve ni in da bo glavnina bremena še vedno ostala na delavcih te delovne organizacije. Maja Mrevlje Slana Bizjak Gostinstvo in turizem na repu gospodarskega razvoja Cilj — kvalitetna in pestra ponudba Brez večjih vrzeli v preskrbi Celjska občina kot sestav ni del celjske regije, enega najzanimivejših turističnih področij na Slovenskem, doživlja v zadnjem času v turizmu in goštirištvu največje nazadovanje;-KI jntr-velt-— kim kulturno-zgodov inskim in naravnim zanimivostim in dejstvu, da se je Celje v povojnih letih razvilo v tretje največjsjnc dustrijsko slovensko središče.' lahko ugotavljamo, da so za domačega ali tujega gosta napravili prav malo. V občini poslujejo tri gostinsko delovne organizacije in osem temeljnih organizacij s 46 obrati. Na voljo je preko 8.600 sedežev v obratih združenega dela in preko dva tisoč sedežev pri zasebnikih. Letno prenočuje v Celju blizu 200 tisoč jugoslovanskih gostov in okoli 20 tisoč tujcev . Gostinstvo in turizem sta se v celjski občini ves povojni čas razvijala nenačrtno, prepočasi in v neskladju z rastjo družbenega proizvoda, narodnega dohodka, s številom prebivalcev. Kvaliteta in ponudba gostinskih objektov in storitev sta padala, pojavljale so se kadrovske težave, premalo so namenjali za nove naložbe in vlaganja. V sozdu Merx,nosilcu gostin-sko-turistične dejavnosti v občini in širši regiji, so si zadali nič kaj lahko nalogo, da kratkoročno in dolgoročno razvijajo gostinstvo m tnrizem. Kratkoročno kot izboljševanje storitev v sedanjih lokalih in dolgoročno z novimi pametnimi investicijami. Že letos so v lokalih popestrili svojo ponudbo. Izkazalo sc je. da so razni dnevi specializiranih in tujih kuhinj privabili lepo število sladokuscev. Dogovorili so se tudi, da naj lokali poleg širokega izbora nudijo tudi nekatere specialitete, predvsem okusne jedi domače slovenske kuhinje. Dolgoročni ukrepi so precej zahtevnejši, odvisni od dolgoročne razvojne politike te dejavnosti in materialnih možnosti. Dejstvo je, da v delovni organizaciji Gostinstvo in turizem ne morejo razvijati gostinstva in turizma, če ne bodo obnovili sta- rih lokalov in dodali še nov ih. V prihodnje načrtujejo, da bodo nekdanje gostišče Kreuh v središču mesta obnov ili v kv alitetno restavracijo, razmišljajo pa tudi o nadomestnih gradnjah za lista gostišča, ki jih bodo zaradi urbanističnega razvoja mesta podrli. Poleti imajo gostinci še dodatne možnosti. Pred gostišči lahko postavijo sedeže na prostem, kot denimo pred lokalom NA-NA, Pod oboki, pri Ljudski restavraciji na Tomšičevem trgu, pred Starim Pisk mm v bližini tržnice. Posebno točko v načrtih sozda predstavlja Šmartinsko jezero, kjer pa bi morali najprej urediti ustrezno infrastrukturo. V tem sklopu razvoja turizma in gostinstva ni mogoče spregledati zdravilišča na Dobrni. Ob novem hotelu nujno potrebujejo dodatne kvalitetne nočitvene zmogljivosti in predvidevajo obnovo depandanse Beograd in povezavo s hotelom Dobrna ter restavracijo v kleti. Zadosti mesa, mleka, jajc, sladkorja______ Vse kaže, da bodo preskrbo-v alne organizacije združenega dela, še posebej ozdi v sozdu Merx. letos zmogli zagotoviti vse potrebne količine osnovnih prehrambenih proizvodov. Letno v celjski občini potrebujejo 1,5.00 ton. junčjega mesa, 1.200 ton svinjine, 1.000 ton perutnine. 200 ton rib. V Celjski mesni industriji in v Kmetijskem kombinatu Šentjur bodo zagotovili 1.200 ton govejega mesa. 800 ton svinjine, 180 ton perutnine, 130 ton rib. i .200 ton mesnih izdelkov. 100 ton živ ilske masti in 500 ton drobovine, razliko pa bodo nakupili drugod. Tudi pri preskrbi z mlekom ni večjih zapletov. Navadnega mleka bo dovolj, alpskega pa zaradi uvožene embalaže nekoliko manj, kot ga potrebujejo kupci. Na razpolago naj bi bilo zadosti masla in osnov nih vrst sirov. Za svoje oskrbno področje potrebujejo v sozdu Merx 8.501) ton sladkorja, za osnovno preskrbo 7.500 ton in za industrijsko porabo tisoč ton. V tem okviru potrebujemo v Celju samem 1.500 ton sladkorja. Potrebne količine so si v sozdu zagotovili s samoupravnimi sporazumi o sovlaganjih in z avansiran jem tekoče proizvodnje. Na oskrbnem področju sozda Merx bi moralo biti letos na v oljo okrog 3.400 ton jedilnega olja. v celjski občini pa potrebujemo približno 950 ton jedilnega olja in okoli 150 ton margarine. Pričakujemo lahko, da bo ponudba namiznega olja, margarine in rastlinskih masti zadovoljiva. Z jajci ne bo težav. V celjski občini porabimo letno približno 6,5 milijona svežih jajc. v Kmetijskem kombinatu v Šentjurju pa zagotavljajo, da jih bodo za Celje lahko zagotovili 7.5 milijona. Veliko denarja za sovlaganja V celjski občini skrbijo za osnovne prehrambene izdelke ..... jppppp upupnipjuippp delovne organizacije Potrošnik, TEKO in Kmetijski kombinat Šentjur v okviru sozda Merx, ob tem pa še Celjska mesna industrija sozda Hmezad, Trgovskaa delovna organizacija Center, mesnica Prekoršek in pekarna Geršak. Več kot polovico tega (54,9 odstotka) odpade na delovno organizacijo Potrošnik. V celjski občini je glavni preskrbovale sozd Merx. V letošnjem letu bodd združevali za razširitev proizvodnje in kreditiranja okoli: 52 milijonov dinarjev. Za Crvehkdv'Crv enki za sladkor 10 milijonov dinarjev. za pšenico. koruzo v Agrouniverzalu Kati jiža 6 milijonov dinarjev. za pšenico, koruzo, olje v Grahov ici 30 milijonov dinarjev in za pšenico v ABC Pomurki v Murski Soboti 6 milijonov dinarjev. Da bodo dobili prehrambene proizvode. potrebne količine pšenice. koruze, sladkorja in olja. pa morajo do nove žetve, v juniju, juliju tekočega obdobja za kreditiranje naročene proizvodnje zagotoviti še nadaljnjih 480 milijonov dinarjev. KR5SJSB MERK VESTNIK JUNIJ 1984 Ob dnevu borca Da ne pozabimo »V pol ure morate biti vsi pripravljeni,« tako so jim zabičali Nemci, ko so prišli v Socko po družino Vivod, iz katere izhaja tudi Olga Vivod— Hernavs. Kot šestletni otrok je morala prestajati vse grozote vojne. Rodila se je junija 1935 v Socki, toda že leta 1941 (6. junija) je morala s svojimi sestrami, brati in starši iz toplega in varnega doma. Ne da se povedati in opisati občutkov, ki so jih takrat spremljali. »Družina brez očeta, ki je bil že zaprt v Mariboru, se je odpravljala h kosilu, tedaj pa smo zaslišali tovornjak. Mati je pričakovala, slutila, pa vendar na tihem upala, da se to ne bo zgodilo. Izdal nas je sosed — nem-čur... Sestra je bila tistega dne v Vitanju pri teti, zato so Nemci posebej šli ponjo. Zatem so nas vse skupaj nagnali na tovornjak, zraven so pobrali še dva starčka — moža in ženo — ki sta neizmerno jokala in se stiskala v kot tovornjaka. V Vojniku so naložili še eno družino in nas vse odpeljali v mariborske zapore. Tam-so pobrali vso hrano, vse, kar smo prinesli s seboj. Zaprli so nas ločeno — otroke skupaj, ženske skupaj in moške skupaj...« Ko se danes Olga spomni teh dogodkov, ne more dojeti, da je vse to prestala. Otroci so jokali, saj so jih iztrgali staršem, pustili so jih lačne, polne strahu in groze nekaj dni, nato pa so jih prepeljali v Kragujevac. V transportnih vagonih so se vozili ves teden. Zopet lačni, saj so jim dali samo dvakrat vodo in ničesar drugega. Danes velikokrat slišimo in preberemo, kako so Slovence v drugih republikah kot izseljence lepo sprejeli. Družina Vivod, žal, tega ni doživela. Vsak dan so stali na postaji in čakali, kdaj se jih bo kdo usmilil in odpeljal k sebi, vendar so se jih vsi branili, kajti družine z osmimi otroki ni nihče želel. Tudi za domačine ni bilo lahko, kar pa je bilo premožnejših kmetov, so jih prezirali. Tako so čakali na postaji nepoznani, nebogljeni, nezaželeni. Končno jih je neki kmet naložil na voz in jih peljal dve uri v hribe ter odložil — pod lipo. Pod milim nebom so bili vse do novembra 1941. Osem otrok in starša. Skoraj pol Ifeta so bili brez redne hrane, vsi onemogli, zvečine lačni in žejni. Edino, kar so imeli, sta bila dva litra toplega mleka, ki jim ga je prinesel kmet vsako jutro, da so sploh preživeli. Otroci si danes ne znajo predstavljati življenja brez sladkarij, kaj še, da bi pomislili, da ne bi imeli kosila, večerje ali vsaj enega toplega obroka. Hodili so od kmeta do kmeta in prosili hrano, vendar so naleteli na odpor in nerazumevanje. Po dveh, treh mesecih so se jih kmetje privadili, starejši bratje in sestre so šli po kmetijah delat. Olga s sestro in bratom pa je ostala pri starših. Kmet jim je odstopil majhno uto, da so bili lahko v njej. Mama je prislužila že tudi kakšno jajce, žlico zabele in včasih kaj moke. Oče se je povezal s partizani in tako je zopet postalo nevarno za vse. Potem je dobil delo na žagi v Avstriji, kjer je ostal do konca vojne. »Vseskozi so bile bitke, streljanje in ustrahovanje. Otroci sploh nismo ločili vseh vrst vojske, kajti bili so ljotičevci, nedi-čevci, četniki, ustaši, Bolgari, Nemci. Ko so vsi ti iskali partizane, divjali po hišah, ropali in morili, smo se otroci vrgli oB stene in ure in ure čakali, brez hrane in v strahu, da je nevarnost minila in smo lahko šli ven. Grozili so in ubijali, tudi otrokom niso prizanesli...« Vivodova družina je velikokrat morala bežati višje v hribe, kjer so ostali po več dni. »Mama je prala nadzorniku proge, zato nas je ta po letu dni vzel v sobo v čuvajnici, kjer nam je odredil prostor, da smo imeli streho nad glavo. To je bilo v kraju Dragobrača. Ta nadzornik je bil zaveden Slovenec, zato nas je precej ščitil. Mama mu je kuhala, prala, čistila, morala je krepko delati za »streho nad glavo«. Jaz sem včasih očistila sobo ali čevlje in za to dobila kakšen dinar. Ko je jedel, se mu ni smel nihče približati, morali ■ smo biti v svoji sobici. Zaklepal in odklepal nas je, kot se mu je zahotelo. Otroci smo bili garjavi in ušivi, kar je bilo razumljivo, saj nismo imeli možnosti za čistočo. Mama nas je morala skrivaj mazati z žveplom in kopati, ko ni bilo nadzornika, ker tega ni smel vedeti. Vzdrževal je zvezo s kmeti in s partizani. Tudi starejši bratje in sestre so se že povezovali z mladino in se na plesih dogovarjali o različnih akcijah. Spominjam se delavca ob progi, ki je imel sam šest otrok in si je prinesel kos kruha in liter vode za malico, vendar si je od kosa odtrgal košček in mi ga dal. Imel me je zelo rad in ni vedel, kako bi mi pomagal.« Tako je pripovedovala Olga. Spominja se kmetice, ki jo je imela zelo rada in ji je nekega dne.rekla, naj ostane kar pri njej. Da se bo najedla. Toda ko se je zvečerilo, jo je začelo stiskati pri srcu in ni več zdržala. Pogrešala je mamo in v primerjavi z njo ni hrana pomenila nič, četudi so živeli v velikem pomanjkanju. Po- begnila je iz hiše in. po trdi temi tekla proti čuvajnici, kjer so stanovali. Kmetica in ostali so jo iskali in jo končno našli pri mami. Pozneje so jo hoteli celo posvojiti, vendar je mama ni dala. V Srbiji je Olga začela hoditi v šolo, kjer so jo nekateri sošolci zasmehovali, češ, da je »izbegli-ca«. Če je od premožnih otrok dobila košček kruha, je morala ves teden namesto njih brisati tablo in dežurati. Spominjam se, kako je šla v šolo bosa in je med potjo začelo snežiti. Domov so jo odnesli. »Z mamo sva šli v Kragujevac kupit posodo. Ko sva hodili po mestu, sva naenkrat zagledali Olga Vivod-Hernavs ogromno množico ljudi in nemške vojake. Mama je bila toliko prisebna, da sva splezali pod neko živo mejo in preko vrtov do kanala. Štiri ure sva se prebijali iz obroča in uspelo nama je. V nasprotnem bi obe končali v Kragujevcu. To je bilo tisti strahotni dan, ko so Nemci pobili na tisoče nedolžnih ljudi in otrok, o čemer je tako lepo pisala Desanka Maksimovič.« Do leta 1944 so se nekako preživeli, ko so se končno lahko vrnili v Slovenijo. Odšli so v Dolič, na mamin dom. Olga je ostala tam pri stricu, ostali pa so šli v Avstrijo k očetu. Tudi v Doliču je Olga doživela marsikatero grozoto, kajti tudi tam je bila vojna. Spominja se, da je šla mimo hiše XIV. divizija. Bilo je veliko snega in ponoči so se pomikale kolone partizanov, namenjene na Paški Kozjak, ženske so jokale, noge so komaj dvigovali, bili so napol bosi, slabo oblečeni. Na Kozjaku pa jih je potem veliko padlo. Kako naj pozabi ustaša, ki je imel okrog vratu dolgo ogrlico iz človeških oči. Njej k sreči ni nič naredil, ker je bil obstreljen in se je po nekaj korakih mrtev zgrudil. Zadnjega aprila so se ostali člani družine lahko vrnili iz Avstrije v Dolič, ker se je bližal konec vojne. Pridrli so ustaši, vso Vivodovo družino postavili ob zid, da bi jih postrelili, a so jih partizani pregnali. Spet so za las ušli smrti. Ko se je vojna končala, so proti koncu maja vsi skupaj — vseh osem otrok in starši — odšli na svoj dom v Socki. Bili so presrečni, kajti mislili so, da je vse hudo zdaj mimo. Toda dom je bil — izropan. Iz hiše so odnesli vse, kar se je dalo. Ostale so le gole stene. Prvo noč so prespali spet na golih tleh. Morali so spet začeti znova. A čeprav je bilo živ ljenje težko, so bili srečni. Srečni, da so vsi skupaj. da so spet družina... j /'laika Šošterič i Drugi o nas Na pečenko v Celje »Ko so v Celju primerjali cene raznih storitev, so na prvem mestu objavili, cene hrane in pijač v hotelih B kategorije v največjih slovenskih mestih. Primerjava kaže, da ima celjski hotel Merx najcenejšo svinjsko in telečjo pečenko, medtem ko je pri naravnem zrezku nekoliko cenejši le hotel Creina iz Kranja. Pri Merxu velja svinjska pečenka 230 dinarjev. Pri mariborskem Orlu 240, v novomeškem Metropolo in v Kranju 250, v Petrolovih mo- telih je po 300, v ljubljanskem Slonu pa celo 330 din. Tudi pri ocvrtem piščancu je od Merxovega hotela cenejši le novomeški Metropol (v Celju 240, v Novem mestu 220 din). Zaupno lahko povemo, da v Celju navzlic nižji ceni bolj malo izkoriščajo prednosti, ki jih imajo pred drugimi mesti. Pomembno pa je, da so tudi hotelske cene dokaz, da Celje ni najdražje mesto v Sloveniji,« piše v Večeru J. V. Del Vivodove družine pri nadzorniku proge v Dragobrači Stališča, sklepi, odločitve Kredit za boljšo preskrbo Člani poslovnega odbora samoupravne interesne skup-Interne banke sozda Merx so nosti za pospeševanje proi-tozdu Mlinskopredelovalne zvodnje in preskrbe prebival-industrije odobrili kredit v vi- Stva občin celjske regije. Po-šini 6 milijonov dinarjev. Gre sojilo je za dobo petih let po za kredit iz vezanih sredstev 7-odstotni obrestni meri. Razpisna komisija Na poslovnem odboru sozda Merx so delavskemu svetu predlagali, naj potrdi seznam članov razpisne komisije za imenovanje kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx in dveh podpredsednikov KPO sozda. Konec tega leta namreč poteče mandat dosedanjemu predsedniku in dvema podpredsednikoma sozda. V komisijo so predlagali Karla Brajliha iz Tkanine Celje. Alberta Lebiča iz Blagovnega centra Trije jubileji Ker pri gradnji regijskega prodajno-preskrbovainega centra ne teče vse tako gladko, kot so načrtovali, in graditelji iz. objektivnih vzrokov zamujajo, člani kolegijskega poslovodnega organa predlagajo, da bi vse tri pomembne letošnje jubileje sozda Mcrx Celje, Franca H lasteča iz Dravinjskega doma Slovenske Konjice, Branka Oseta iz Kmetijskega kombinata Šentjur, Jožeta Pačnika iz Potrošnika Celje, Edija Fijavža 'iz Mlinskopredelovalne industrije Celje, Viktorja Zupanca iz Elektrosignala Celje, Jožeta Mešla iz Ingrada Celje in Karmen Gorišek iz Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti Celje. praznovali istočasno. Povezali naj bi 25 let Merxa, začetek obratovanja regijskega prodajno-preskrbovainega centra in dan sozda Merx v eno samo praznovanje. 25. novembra naj bi na dan sozda Merx torej proslavili vse tri jubileje. " Računalniški sistem Emil Štukelj je člane poslovnega odbora Interne banke obvestilo o poteku oblikovanja računalniškega informacijskega sistema. Člani so potrdili pogodbo z Zavodom za produktivnost SR Slovenije in za podpisnika pooblastili Franca Senico, direktorja Interne banke sozda Merx. Cena del oziroma sistema se lahko giblje samo v okviru določil gospodarskega načrta za letošnje leto. Darila ob upokojitvi Na lO GOS TDO Teko Celje so sprejeli sklep, da bodo vsakemu delavcu ob odhodu v pokoj podarili sten- sko uro s posvetilom. Odločili so se za enotno darilo za vse delavce v delovni organizaciji- Komisija za svobodno menjavo Delavski svet sozda je imenoval l()-člansko komisijo za svobodno menjavo dela. Na prvi seji 8. junija so za predsednika izvolili Vilija Kregarja iz PSO Avto Celje, za namestnico predsednika Ireno Šmcrc iz delovne organizacije Potrošnik Celje, za strokovnega tajnika pa Bojana Založnika, iz delovne skupnosti skupnih služb sozda. Razširjen uredniški odbor Vestnika Na predlog koordinacijskega odbora za splošne zadeve sozda Merx so na delav -skem svetu sozda sklenili, da razširijo sestavo uredniškega odboju Vestnika in so imeno-v ali nov e člane, in sicer Minko Bajda iz Dravinjskega doma Slovenske Konjice, Ružico Mrevlje iz Zdravilišča Dobrna, Zlatko Šošterič iz Avta Celje in v zameno za člana odbora, ki sta odšla v drugi delovni organizaciji, Bojana Dežana iz Tkanine Celje in Sava Otrožnika iz delovne skupnosti skupnih služb. Dokup doma v Rabcu Člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v celjski delovni organizaciji TEKO so podprli odločitev delavskega sveta, da bi v prihodn jem letu odkupili tisto tretjino njihovega počitni- škega doma v Rabcu, ki je sedaj v lasti zasebnika. Pridobili bi štiri sobe in pripadajoče sanitarije, postali edini lastnik objekta in bi ga lažje preuredili za letoviške potrebe. MIHI« VESTNIK JUNIJ 1984 6. gostinsko-turistični teden v Celju Ponudba za oci, ušesa in želodec Nagrajeni mojstri kulinarike Komisija, ki je ocenjevala izdelke na 14. gostinsko-turistični razstavi v Narodnem domu v Celju, kot rečeno, ni imela lahkega dela. V skupini narodnih jedi so podelili dve zlati plaketi Uniorjevemu tozdu Gostinstvo in turizem Zreče in Obrtnemu združenju Celje, sekciji obrtnikov. Tri srebrne plakete so namenili gostincem sozda Merx, dve G PC, tozdu NA-NA in eno tozdu Gostinstvo in turizem ter hotelu Merx v Šentjurju. Bronasto plaketo je prejel Izletnikov tozd Gostinstvo Celeia. V skupini mednarodne kuhinje sta se najbolje odrezala Uniorjev tozd Gostinstvo v Zrečah in Srednja šola za gostinstvo in turizem v Celju. Tri srebrne plakete so znova osvojili gostinci sozda Merx; prejeli so jih tozd Gostinstvo in turizem, hotel Merx Celje, GPC, tozda NA-NA in Ojstrica. Bronasti plaketi sta pripadli tozdu Gostinstvo in turizem, hotelu Merx v Šent- jurju in Hmezadovemu hotelu v Preboldu. V skladkanju s sladicami mednarodne kuhinje so bili najboljši slaščičarji TGP Paka, tozda Gostinstvo iz T. Velenja, obe srebrni plaketi so osvojili slaščičarji tozda CPC NA-NA, pet bronastih pa je žirija podelila Uniorjevemu tozdu Gostinstvo in turizem Zreče (dve), GPC, tozdoma Majolka in NA-NA in Hotelu Evropa iz Celja. Najboljše pogrinjke so pripravili delavci tozda GPC NA-NA, dve srebrni plaketi sta pripadli tozdu GPC Majolka in Zdravilišču Dobrna, tri bronaste pa tozdu Gostinstvo in turizem, hotelu Merx Celje, TGP Paka, tozdu Go: stinstvo T. Velenje in srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Za cvetlične aranžmaje je žirija podelila dve zlati, tri srebrne in štiri bronaste plakete. Največ plaket je osvojil Hmezadov tozd Vrtnarstvo Celje. Poletna turistična sezona traja običajno od začetka maja do nekje 15. septembra. Za začetek ne postavljamo nobenega določenega datuma. Opazimo le, da prično prodajati sladoled in da gostinci začno streči tudi na prostem — po vrtovih. V Celju pa uradno potrdimo začetek poletne turistične sezone v začetku junija s turističnim tednom. Letošnji, od 9. do 16. junija, je bil že šesti po vrsti. V tem času se je zvrstilo več kulturnih, zabavnih, športnih in drugih prireditev. Največji prireditveni prostor je bil odprti oder na Tomšičevem trgu. Tu so s promenadnim koncertom godbe na pihala France Prešeren iz Celja uradno odprli turistični teden. V naslednjih dneh so organizatorji pripravili še koncert -New Svving kvarteta, koncert pevskih zborov delovnih organizacij Aera, Libele in Gostinskega podjetja Celje, nastop celjskega instrumentalnega kvinteta, koncert godalnega orkestra in drugo. Nastopili so tudi slovenski folkloristi, ljudski pevci in godci iz Slovenije in zamejstva, za razvedrilo so poskrbeli tudi s plesom na prostem. ✓ Prireditev so popestrili s kramarskim sejmom na Tomšičevem trgu (sejm bil je živ). Tu je, bilo moč najti med drugim tudi izdelke izvirne domače obrti, kot so znane idrijske čipke in drugo. 13. in 14. junija je bila v Narodnem domu gostinsko-turistična razstava, tokrat štirinajsta zapored. Na njej so se celjski in okoliški gostinski delavci in aranžerji predstavili s kuharskimi, slaščičarskimi izdelki, pogrinjki in cvetličnimi aranžmaji. Bogato obložene mize z dobrotami mednarodne in narodne kuhinje ter s slaščicami so bile prava paša za oči. Vsi so v svoje delo vložili veliko truda, znanja, pa tudi ljubezni do svojega poklica. Vsak izdelek zase je bil po svoje prava mojstrovina, kar je zadalo ocenjevalni komisiji nemalo težav. Razstava je bila kvalitetna in pestra. Mislimo pa, da bi ob večjem prizadevanju organizatorjev turističnega tedna in nekoliko večji propagandi privabila še več ljudi. Njen namen ni le v tem, da gostinci preizkusijo svoje znanje in ustvarjalne sposobnosti, temveč tudi, da izdelke pokažejo širšemu krogu obiskovalcev. Ker se za gostinske pokliceod-loča vsako leto vse manj učencev, priporočamo organizatorjem, da bi na gostinsko-turi-stično razstavo povabili tudi učence osmih razredov osnovnih šol in jim pokazali, da je tudi gostinski poklic lep in ustvarjalen. Poleg gostinsko-turistične razstave, ki jo gostinski delavci organizirajo vsako drugo leto, si. vse leto prizadevajo in iščejo oblike, kako bi gostinsko ponudbo popestrili še z drugimi prireditvami, z dnevi domače in tuje kuhinje itd. V skladu s temi težnjami so marca v hotelu Turška mačka pripravili dneve dalmatinske kuhinje, maja v hotelu Merx dneve kitajske kuhinje, v turističnem tednu pa smo imeli v hotelu Evropa dneve italijanske kuhinje in v hotelu Turška mačka — oziroma na parkirnem prostoru poleg belokranjske večere. Ob tej priložnosti so gostom v hotelu nudili belokranjske jedi v obliki vsakodnevnih menijev, na odprtem prireditvenem prostoru pa so lahko dobili jagnjetino in odojke z ražnja, belokranjsko pogačo in odprta metliška vina. Za razpoloženje in ples jt poskrbel vokalno-in-strumentalni ansambel Vikija Ašiča, večere pa so popestrili še z belokranjsko folkloro in plesi. Gostje so prireditev sprejeli z navdušenjem in z željo, da bi bilo podobnih dogodkov v Celju še več. Upadanje kupne moči in visoki prevozni stroški povzročajo, da tudi v Celju vse več ljudi ob koncu tedna in celo med letnimi dopusti ostaja doma. Spričo tega gostinski delavci razmišljajo, da bi še posebno poleti pripravili kar največ prireditev, ki bi pritegnile domačine in tujce. Če hočejo pri tem uspeti, bi se morali delavci različnih gostinskih delovnih organizacij v Celju dogovoriti o enakomerni razporeditvi kulinaričnih dne-vov in drugih dogodkov, da jih ne bi bilo enkrat preveč, drugič pa nič. Če želimo mesto ob Savinji spremeniti v živahno in turi-stično-gostinsko mikavno središče, bi morali v ta prizadevanja aktivneje vključiti tudi vse ostale delovne organizacije terciarne dejavnosti, trgovino, malo obrt, promet, kulturo. Skratka — občani naj živijo za turizem in s turizmom, če hočemo, da bo Celje postalo turistično mesto. Fanika llijaš Anica Štucelj, obratovodkinja v tozdu Pražarna v Blagovnem centru Priznanje za samoupravljanje mmmm. .1 Na osrednji prireditvi v počastitev 27. junija, dneva samou-pravljalcev, so v veliki dvorani Narodnega doma.v Celju priznanje samoupravljalcem podelili tudi Anici Štucl, delavki v celjskem Blagovnem centru, obra-tovodkinji v tozdu Pražarna. Naši sodelavki ob tem velikem priznanju iskreno čestitamo. Anica Stud se je rodila pred 48 leti v številni delavski družini v Libanju pri Ljutomeru. Tam je dokončala osnovno šolo in se zaposlila v ormoški Opekarni. Ker je z delom slabo kazalo, zaposlitev je bila le priložnostna, je sklenila, da odide v Celje. V iz-delovalnici bonbonov v Merxu so leta 1958 potrebovali več delavcev. Tudi Anica je tam dobila kruh. Pri delu je bila izredno marljiva in kmalu je napredovala v pomočnico obratovodje v emba-lirnici poslovalnice 4 v tozdu Grosist. Postala je vodja pra-žarne in koordinatorka v emba-lirnici. Zaradi njene prizadevnosti so jo ob reorganizaciji Merxa imenovali za glavno obratovod-kinjo v tozdu Pražarna v delovni organizaciji Blagovni center v Celju. Ob delu je uspešno končala tudi šolo za prodajalce. 1 um Anica Štucl Svoje dolžnosti vseskozi opravlja z največjo odgovornostjo. Pri sodelavcih uživa ugled, zaupajo ji, je izredno tovariška, nenehno si prizadeva, da bi po svoje pripomogla k izboljšanju delovnih in življenjskih razmer, skrbi za socialno varnost zaposlenih, za kolektiv je vselej pripravljena žrtvovati tudi svoj prosti čas. Dela v samoupravi, kot družbenopolitična delavka, rada ima šport in kulturo. Leta 1961 so jo sprejeli v zvezo komunistov. Bila je predsednica delavskega sveta v Merxu, v tozdu Grosist, v sozdu Dobrina in predsednica številnih komisij. Že dve mandatni obdobji predsednikuje delavskemu svetu tozda Pražarna, je članica delavskega sveta delovne organizacije in sozda Merx, kjer konstruktivno sodeluje v razpravah in v odločanju. Je tudi predsednica komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v tozdu, v delovni organizaciji pa predsednica komisije za družbeni standard, članica komisije za ocenitev del in nalog-, čla- nica delegacije za zbor združenega dela tozda ter članica razpisne komisije. Povsod je uspešna in učinkovita. Aktivna je tudi v krajevni skupnosti, kjer opravlja številne delegatske funkcije, četudi je poročena in vzorno skrbi za družino, v kateri sta dva marljiva dijaka in uspešna športnika. V vsej svoji bogati in raznovrstni aktivnosti si ves čas prizadeva za razvoj samoupravljanja in poglabljanje delegatskih odnosov, za krepitev družbenopolitičnega dela bodisi na delovnem mestu bodisi v krajevni skupnosti. Zaradi vsega tega jo je komisija za podelitev priznanj v delovni organizaciji predlagala kot svojo kandidatko za posebno družbeno priznanje, priznanje samoupravljalcu — za nagrado, ki jo v naši družbi dajemo zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja, za izredne dosežke pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov, tistim, ki napravijo največ za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Da so se v delovni organizaciji odločili za pravega človeka, je potrdila tudi komisija za podelitev priznanj pri občinski skupščini,- Zdenka Zimšek Drugi o nas Doklej na robu dogajanj? »Gostinstvo in turizem v koroških občinah sta mnogim dogovorom navkljub še vedno razdrobljena, nemočna in na robu dogajanj. V času, ko se turistično gospodarstvo skorajda povsod povezuje, da bi s skupnimi močmi mogli v korak z razvojem ter zaokrožiti ponudbo, se na Koroškem nikakor ne morejo dogovoriti za skupni nastop. Stari podjetniški in tudi občinski plotovi ter kratkovidnost nekaterih vodilnih delavcev so ovira, ki je vsaj doslej skorajda ni bilo moč premagati. Bržčas je res, da bi Korošci zaradi tako kratkovidnih ciljev prenekaterih svojih gostincev in turističnih delavcev morali še naprej mirno opazovati zastajanje ali celo nazadovanje te, v svetu sicer vse bolj donosne gospodarske dejavnosti. V prizadevanja, da bi presekali ta gordijski vozel, se obetavno vključuje pobuda sozda Merx iz Celja. Na Koroškem je pripravljen ustanoviti delovno organizacijo, ki bi v svoje okrilje vzela zdajšnji svoji dve temeljni organizaciji z Raven in iz Radelj ter ozd Hotel Košenjak iz Dravograda (ter seveda Kope, ki sicer sodijo k radeljskemu tozdu). Tako bi ustvarili solidno osnovo za hitrejši razvoj turizma v vseh koroških občinah. Pobuda, ki še ni nadrobno izdelana, je vsekakor dobrodošla, posebej še, če upoštevamo, da je sozd Merx tudi nosilec turističnega razvoja na ribniškem Pohorju — le-to pa naj bi skupaj s Kopami predstavljalo jedro turistične ponudbe štirih koroških občin. Že jesenski čas bo moral prinesti prva izboljšanja razmer. Potem bo treba vztrajati in ta načrt ni nujno, da bo prav tak, kot smo ga omenili — izpeljati do konca. Nevzdržno je, da na primer na Kopah hočejo zgraditi nove vlečnice, gostincem v dolini, ki bi od njeimeli lepe de-.narce, pa to nič mar,« piše v Delu Ivan Praprotnik. V korist nepoštenim »Če pogledamo številke o raznovrstnih kaznivih dejanjih na škodo družbenega in zasebnega premoženja; lahko sklepamo le dvoje: da pogostih opozoril organov za notranje zadeve marsikje še ne jemljejo resno in da se z dobro samozaščitno organiziranostjo in zavestjo marsikje le hvalijo. Samo v petih mesecih letošnjega leta je bilo na območju UNŽ Celje 1966 kaznivih dejanj, nastalo pa je za okoli 44 milijonov dinarjev materialne škode. To se dogaja v času, ko smo se odločili za stabilizacijo in ko bi tako morali še posebej paziti na razne dobrine in denar. Najpogostejše so še vedno tatvine po trgovinah, zanje pa so precej krivi tudi tam zaposleni delavci. Kako slabo so pozorni, ponovno kaže primer iz Celja: nekdo je kar petkrat ukradel drage predmete. In čeprav so bile pone- kod stvari, ki jih je odnesel, vredne tudi po sto tisoč (novih) dinarjev, tega v trgovinah sploh niso opazili. Delavci UNZ tako takrat niso prvič videli začudenih obrazov delavcev v teh trgovinah, ko so jim povedali, da so bile stvari, ki so jih našli pri storilcu, ukradene pri njih — tam pa jih še pogrešali niso. Ozaveščenost teh delavcev očitno šepa, saj se premalo zavedajo, da bi morali paziti na blago, ki ga prodajajo. Vsakodnevna kontrola je preslaba, morebitne primanjkljaje ugotovijo šele ob inventurah, takrat pa jih pokrijejo s presežki, ne da bi se vprašali, kako je do njih prišlo. Ti primeri so že tako pogosti, da bo verjetno treba poseči po določilih zakona o ljudsk. obrambi in družbeni samozaščiti, ki govori tudi o varovanju blaga pred tatvinami,« komentira v Večeru Franc Kramer. Trgovski gordijski vozli »Da ne bomo govorili na splošno, bomo začeli s primerom. Merxova trgovska organizacija, ki ima svoje trgovine od koroškega Holmca pa tja do Selnice, je lani ustvarila 340 milijonov dinarjev čistega dohodka in od tega 330 milijonov uporabila za osebne dohodke. Denarja niso razmetavali, čeravno so skoraj vse porabili za plače.. Osebni dohodki so namreč znašali v povprečju komaj okoli 16.000 dinarjev. Mer-xov Potrošnik se resda ukvarja s prodajo živil, vendar poznavalci trdijo, da so tudi druge trgovske hiše čedalje bliže podobnemu položaju. »Zlati časi« za trgovine (ne samo zaradi omejene marže) so že zdavnaj mimo. Celo tako daleč je že, da trgovci trdijo, da niso več enakopraven partner v našem gospodar- stvu. Za porabnike je vsekakor najbolj boleča ugotovitev, da imajo trgovine za okrog 20 odstotkov manj zalog hrane kot pred letom. To pa ne samo zaradi tega, ker blaga ne bi mogli dobiti, temveč tudi zato, ker zaradi obrestno dragih in manjkajočih obratnih sredstev kupijo predvsem tisto, kar je mogoče takoj oziroma v kratkem času prodati. Slišali smo, da so pri Potrošniku lani plačali za obresti 70 milijonov dinarjev, da so za letos predvidevali 100 milijonov, zdajšnji računi pa kažejo, da bodo za nujna obratna sredstva morali plačati 180 milijonov dinarjev. Dovoljeno zvišanje nekaterih marž (pribitka na ceno) pa bo pri tem dalo le 30 do 40 milijonov dinarjev,« piše v Večeru Janko Volf. MERK VESTNIK JUNIJ 1984 Ayi2l>;« VXŽ3TiV M|: y XV. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični 1984 Pesem miru, bratstva in sožitja med narodi Petnajst let mineva od rojstva letošnjega jubilanta — Tabora slovenskih pevskih zborov. Na prvem kulturnem tednu pred petnajstimi leti je tam nastopilo 150 pevcev, letos pa že 268 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva z 8.500 pevci. Ob tem se človek lahko vpraša, kaj nas navdušuje in privlači, da se leto za letom, v vedno mo- gočnejšem številu podajamo v starodavni Šentvid. Odgovor je — pesem. Slovenci smo narod, ki rad poje. Pesem nas spremlja od rojstva do smrti. Kolikokrat povedana resnica v slavnostnih govorih na Taboru. Pesem združuje, daje moč. Gradi most med preteklostjo, sedanjostjo in pri-hodnjostjo. Je lepota, volja, pogum. V Šentvid se zgrinja vsako leto več pevcev in poslušalcev. Večina sodelujočih zborov in pevcev prihaja iz organizacij združenega dela. Zborovsko petje je tudi v njih postalo sestavni del kulturnega življenja delavcev. V zgodovini slovenskega naroda sta bila pesem in pevska kultura nepogrešljivi sestavni del življenja naših ljudi. Tako je Sozdova gradbišča v besedi in sliki Regijski prodajno-preskrbovalni center v Celju Dela na največji sozdovi naložbi se bližajo koncu. Izvajalce pestijo težave z dobavo cementa in fasadne pločevine. Blagovnica Radeče Delovna organizacija Potrošnik, tozd Prodaja Radeče je investitor objekta v Radečah. Deluje za osnovno preskrbo z Živili in tehničnim blagom. Deloma gre za montažno A B konstrukcijo, deloma klasično gradnjo. Površina vseh prostorov je 1862 kvadratnih metrov. Dela izvaja GIP Gradis, tozd GE Celje. Investicijska vrednost znaša 65 milijonov dinarjev. Graditi so pričeli v januarju, končali pa naj bi decembra letos. Klavnica v Šentjurju V tozdu Klavnica Kmetijskega kombinatu t’ Šentjurju so začeli graditi toplovod in se lotili dokončne teli-nično-tehnološke usposobitve klavnice v Šentjurju. Predračunska vrednost del (izvaja jih Ingradov tozd v Šentjurju) znaša 57,5 milijona dinarjev. Slike in besedita pripravil Albin Brežnik bilo v času njihovih težav in trpljenja in v času hrepenenja po svobodi in enakopravnosti z drugimi narodi sveta, tako je bilo v času boja, obnove in graditve naše družbe. S pesmijo je naš človek izražal svoje tegobe in svoje radosti, pa naj je bila delavska, borbena ali obče človeška. Njena čudovita moč je neizmerljiva. Zdaj lajša bolečino, osvešča, združuje, drami, podžiga, plemeniti duha in srce — skratka, vtkana je v človeško delo in snovanje, ki bi bilo brez pesmi pusto in prazno. Slovenski jezik, za katerega so pred stoletji nekateri dejali, da je dober komaj za podložnika, dobi v pesmi posebno veljavo. Saj pevcu pesmi privrejo iz srca. Če si pevec, te prireditev, kot je Tabor slovenskih pevskih zborov, pritegne k sodelovanju. Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje se je udeležil Tabora že trikrat. Za učenje pesmi se je potrebno močno potruditi ter žrtvovati mnogo prostega časa. Ko pa med tisočglavo množico iz vsega srca zapoješ, je vse pozabljeno. Doživeti valovanje pesmi iz tisočerih grl, pomeni doživeti valovanje morja, širnih gozdov, pisanih trav, pomeni doživeti vso lepoto slovenske zemlje. Tudi sicer naš pevski zbor ne miruje. Pridno vadi in nastopa, kjerkoli ga želijo poslušati. Priznanja, ki smo jih dobili na nastopih, so nam plačilo za trud, pa tudi spodbuda za nadaljnje delo. Nanda Vogelsang Himna slovenskih pevskih zborov POJO NAJ LJUDJE Pojo naj ljudje! Pojo naj pesem mater in očetov, pastirsko pesem, ki s planin privre, pojo naj pesem delavcev in kmetov, o rodni zemlji poje naj srce! Pojo naj kleno pesem partizana in spev, ki onstran Soče je doma, pojo otožno pesem Korotana, saj pesem naša ne pozna meja. Pojo naj pesem o ljubezni večni, ki v svetu zbriše naj gorje, zapojmo pesem svobodni in srečni sinovi, hčere Titove zemlje! Pojo naj ljudje! Zahvala Prisrčno se zahvaljujem članom osnovnih organizacij sindikata in družbenopolitičnih organizacij v Merxovem tozdu Gostinstvo Ravne na Koroškem za prelepa darila, ki sem jih prejela ob odhodu v pokoj. Še prav posebna hvala vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so mi izkazali pozornost; podarili prelepo darilo in se od mene poslovili na nepozabnem poslovilnem večeru. Vsa vaša prizadevanja in dobra volja mi bodo ostali v trajnem in lepem spominu. Želim vam še veliko dobrih delovnih uspehov pri nadaljnjem razvijanju naše gostinske dejavnosti. Še enkrat hvala vsem in za vse. Marica Močnik Moški pevski zbor Avta Celje Preko devetdeset nastopov Pevski zbor Avta Celje na samostojnem koncertu v Narodnem domu Med ljubitelji petja se je leta 1973 rodila zamisel, da bi ustanovili pevski zbor. Člani kolektiva, ki so že peli po drugih zborih, so sedli skupaj in ideja je dobivala vse bolj otipljivo obliko. Pridobili so prof. Cirila Vertačnika, priznanega strokovnjaka za zborovsko petje in ta je pričel z njimi intenzivno vaditi. Danes šteje zbor 22 pevcev, med njimi so tudi štirje solo pevci. V teh letih so pevci nastopili že več kot devetdesetkrat. Prvikrat so peli ob otvoritvi novih servisnih delavnic za tovorna vozila, sledili so trije samostojni koncerti, štirikrat so nastopili na revijah pevskih zborov delovnih organizacij iz Celja v Štorah, sodelovali so rta proslavah v delovni orga- nizaciji Avto Celje in v drugih celjskih delovnih organizacijah, redno zapojejo ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, sodelujejo na reviji pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na reviji pevskih zborov na Dobrni, na reviji pevskih zborov »Šentvid v malem« v Grižah, prepevajo ob dnevu mladosti. Pevci so želijo, da bi v svoje vrste privabili še več ljubiteljev lepe pesmi in da bi peli vse bolj in bolj ubrano. V delovni organizaciji Avto Celje dajejo moškemu pevskemu zboru vso moralno in materialno podporo, zato upamo, da bomo še vnaprej dobro opravljali svoje kulturno poslanstvo. Odbor MPZ V celjski Tkanini: Nove počitniške zmogljivosti BBsaaggBBBasgBi Na osnovi razgovorov in ponudbe gradbenega podjetja Ko-grad iz Dravograda in sozda Merx so člani poslovodje koordinacije sprejeli sklep, da delovna organizacija kupi na Kopah nove počitniške zmogljivosti. in sicer počitniške hišice tipa 1 z osem in dvema ležiščema v skupni vrednosti Jfmili-jone 985 tisoč dinarjev. V sami delovni organizaciji Tkanina Celje naj bi v letošnjem letu predvidoma zbrali 2 milijona 391 tisoč dinarjev lastnih sredstev, in sicer po tretjinskem deležu temeljnih organizacij, za razliko, ki znaša po predračunu milijon 594 tisoč dinarjev, pa bi najeli kredit za dobo dveh let pri samem izvajalcu. Ta naj bi pred tem napravil tudi predlog ža podkletitev objekta ter spisek najnujnejše opreme. O predlogu so razpravljale tudi komisija za družbeni standard delovne organizacije in komisije v temeljnih organizacijah in ga sprejele. Od prej imamo že počitniški dom na Šilu, o katerem smo podrobneje poročali v cm izmed prejšnjih številk Vestnika, zato naj omenimo le to, da v domu lahko v eni izmeni spre j meja devet družin. Počitniški dom je zaseden v poletni sezoni sedemdeset dni. Naj povem, da imajo delaVgF za letovanje še več možnosti. Pftlcg bivanja v počitniškem d(J>mu je na voljo še šest prikolic, kt so last posameznih temeljnih organizacij. Vsako leto jih prestavijo iz enega kraja v drugega,_ po dogovoru in željah delavcev v delovni organizaciji. V njih letuje v poletni sezoni dvainštirideset družin. Počitniško hišico na Kopah naj bi uporabljali vse leto. ne samo v poletni sezoni. Letovanje in oddih sta mikavna tako pomladi in poleti kot jeseni in pozimi. V delovni organizaciji smo prepričani. da bomo s tem objektom našim delavcem in njihov im družinam ponudili še eno zanimivo možnost za preživljanje oddiha. S tem pa bomo posredno pripomogli k dvigu produktivnosti in delovne vneme. Bojan D etan j U MERK VESTNIK JUNIJ 1984 Malo za šalo, malo zares • se Časopisne nezgode Ni ga časopisa na tem svetu, da ga ne bi kdaj polomil in naredil napake. Zanimivo je samo to, da so nekatere napake presenetljive. Angleški časopis Saturday Revviev se je moral pred kratkim opravičiti svojim bralcem. »Iskreno se oproščamo vsem našim naročnikom, ki smo jim zaradi napake v računalniku namesto poročila o prodaji soje v tujini posredovali telesne mere članic ženskega rokoborskega združenja...« Številke za pijance Člani komisije za varnost v prometu zvezne ameriške države Oregon so pred kratkim predlagali, da bi na poseben način zaznamovali nevarne voznike. Njihov predlog so presenetljivo naglo sprejeli. Vsi vozniki, ki jim bodo dokazali, da so večkrat vozili pijani, bodo dobili posebne registrske tablice. Številke na njih bodo rdeče, barva pa bo poleg tega še fluorescentna, tako da jih bo mogoče videti že na daleč. Na ta način bodo drugi vozniki opozorjeni, da v takih avtomobilih sedijo za volanom ljudje, ki ogrožajo promet. Dcnava v stekleničkah Ali ste že slišali, da je Donava modra samo še v dunajskih valčkih, v resnici pa je njena barva umazano rjava? Za vse, ki bi radi videli »izvirno« modrino Donave, je poskrbela Dunajčanka Magda Tarner. Donavsko vodo, obarvano s-posebnim modrilom, prodaja v stekleničkah. Za zdaj jo je mogoče kupiti le v Avstriji in v Zvezni republiki Nemčiji. Šimpanzi in glasba Saj ni res... pa je! Šimpanzi so glasbeno nadarjene živali in prav radi bobnajo po votlih deblih. Tožil starše Še vedno ni potihnil hrup okoli nekega enajstletnega dečka iz švedskega mesteca Gallivare, ki so mu starši krepko izpraši li hlače. Fant je starše prijavil. Na. Švedskem so zakon o prepovedi pretepanja otrok sprejeli že leta 1979. Tamkajšnja policija pravi, da gre za prvi primer te vrste, res pa je, da starše lahko tudi zaprejo zaradi uporabljanja zastarelih vzgojnih navad. Zavidljivi pospeški Ali ste že slišali, da gepard že po dveh sekundah lahko teče s hitrostjo 70 kilometrov na uro, kakor so z meritvami ugotovili naravoslovci. Česa takega ne zmore nobeno motorno vozilo. Žrtve sodobnega prometa Ali ste že slišali, da je po statističnih podatkih leta 1981 izgubilo v Evropi življenje 84.300 ljudi, ranjenih pa je bilo 2.100.000 ljudi. Ne gre za podatke o tako imenovanih lokalnih vojnah, pač pa za žrtve sodobnega prometa. Velikanska postrv Kanadski genetiki nameravajo ustvariti velikansko postrv, ki naj bi bila petkrat večja od navadne. Po vsej verjetnosti bodo te velikanke začeli gojiti že čez tri leta. Na drugem koncu sveta — na univerzi v japonskem mestu Sapporo — se tamkajšnji strokovnjaki trudijo, da bi s podobnimi metodami ustvarili »sanjsko ribo«. Tudi ta naj bi bila velika, morala pa bi imeti okusno meso, poleg tega pa naj bi bila odporna proti boleznim in nezahtevna za prehrano. Poljubi me, če si upaš O poljubljanju v zatemnjenih kinematografskih dvoranah so v različnih deželah različnega mnenja. V Bangkoku na Tajskem je tak poljub lahko zelo drag, seveda, če vas ujamejo. Mestni očetje, ki jih je začela skrbeti javna morala, so sprejeli predpis, da morajo kršitelji takoj plačati kazen. V našem denarju to znaša okoli tri tisočake in pol. Toda kot vse kaže, za nekatere tudi to ni predrago. Res težka tatvina V nekaterih primerih so tatvine težke, če že ne pretežke. V Ankari so zaradi tatvine mostu, težkega tri tone, prijeli človeka, ki jeklene konstrukcije iz razumljivih razlogov ni izmaknil na mah, ampak je kradel kos za kosom. Prijeli so ga, ko je od mostu ostal le še del loka. Ni knjige, ni stranišča Z direktorjem Narodne knjižnice v Parizu se ni šaliti. Na vratih edinega stranišča v glavni čitalnici že nekaj časa visi napis: »Zato ker je eden izmed bralcev v tem stranišču raztrgal ih uničil knjigo, bo ta prostor v naslednjih dvanajstih mesecih zaprt za vse. Direktor.« Saj ni res... pa je! Na Kitajskem živi več kot milijarda ljudi, toda v vsej deželi ni več kot dvesto kitajskih 'priimkov. jih prvič primerilo, da je lastnik moral prevzeti odgovornost za početje živali. Svinja je neki leto dni stari deklici odgriznila ušesi, za kar so žival obsodili na smrt, lastnika pa na prisilno delo, da bi dekletu prislužil doto, ki bi »omilila njeno telesno hibo«, če bi se kdaj omožila. Ali ste že slišali, da... bi pajčja nit, s katero bi lahko opasali zemeljski ekvator, tehtala le 300 gramov. Nit je dvakrat močnejša od enako debele jeklene niti. Sojenje svinji Zelo zanimivo sojenje svinji je bilo leta 1846 v Pletemici v Slavoniji. Sodba je bila pomembna zato, ker se je v tamkajšnjih kra- Križanka za naš družinski krog //\ OPIRALO Rešitev križanke iz 3. številke VODORAVNO: PSIHA, MORA, KRITIKA, RELATIVIZEM, RADOVAN, EMILE ZOLA, ABSTINENT, DIREK, RARITETA, AKT, SN, MANAGER, RIŽ, IF, EASTMAN, URNA, RAJNA, DRAKE, CSOM, EMA, AER, NIKI-TA, ADANA, INDIRA, ISO VELIKANOVIČ, ALKO, KT, ORTNEK, SAVA, CAAN. VELIK KOS POH&TVA NESPAMET-NOST, NEUMNOST, NOROST TROPSKA RASTLINA IZ RODU ULUEVK Z MESNATIMI USTI ERBU LJUBLJ. KLAVIRSKI TRIO (BRATJE) MESTO V ITALU. POKRAJINI TERAMO FRANC. POLITIK, PREDSEDNIK VICHVJSKE VLADE, KOLABORACIONIST PISATEU BAROJA IZVLEČEK. JEDRO RIBJE JAJČECE GENERAL EISEN- HOWER MESTO NA MORAVSKEM GORA V TESALUI OLGA REMS GRŠKA ČRKA CEVK*, KI POVEZUJE PLJUČA IN GRLO SKRILAVEC NAPAD, NASKOK POPEVKAR ORAGO- JEVIČ REDKOST TRIK, UKANA BESEDICA, KI POMENI PRETEKLOST ST. ITALU. POPEVKAR (TONY) LASULJA, BAROKA SL. GENERAL, VOJ. ZLOČINEC AM. DEN. ENOTA OKRASNA KORINT. STEBRU RAJKO NAHTIGAL HRV. DRAM. UMETNIK (ANTUN) MERILNA LESTVICA CESTNI OVINEK. OKLJUK GORA V BOLGARIJI TRENJE ZNAČAJ SINJSKA VITEŠKA IGRA NEMŠKA VOJNA LUKA DUŠA UMRLIH PO VEROVANJU STARIH SLOVANOV KOTOR AM. FILM. IGRALKA NOVAK PRISTOJBINA ZA TLAKOVANJE MAKED. MOŠ. IME DELUJOČ VULKAN NA JAPONSKEM NAGLAS, AKCENT SKANDIN. MOŠ. IME ANDREJ KURENT PERJE PRI REPI OSEBNI ZAIMEK KORALNI OTOKI GOROVJE NA MEJI Z AVSTRIJO TONE TOMŠIČ RAVNILO MERK VESTNIK JUNIJ 1984 Blagovni center Znova športni uspehi V maju, mesecu mladosti je komisija za šport in rekreacijo v Blagovnem centru pripravila vrsto internih srečanj, športniki pa so se udeležili tudi številnih tekmovanj drugih organizacij in društev. Pripravili so odbojkarski turnir za ženske ekipe ter košarko in mali nogomet za moške ekipe. Na vseh odbojkarskih turnirjih je zmagal Blagovni center, sodelovale pa so še ekipe delovnih organizacij Klima, Interevropa, Libela, Carinarnica, Hoteli — gostinstvo in Cinkarna. Najzanimivejši je bil turnir v malem nogometu, kjer se med seboj pomerijo najboljši nogometaši iz temeljnih organizacij in iz skupnih služb. Letos je zmagala Prehrana pred ekipo delovne skupnosti skupnih služb, ki v finalni tekmi ni imela, sreče. Ekipa Transporta je zasedla tretje mesto, čeprav so računali na zmago. Najboljši igralec je bil Boris Tamše, najboljši vratar Milan Klemenc in najboljši strelec Duško Mijatovič. Tudi pomlajena ekipa Agroprometa ni igrala slabo, vendar so za zmago potrebni tudi goli. Ženska ekipa je bila najuspešnejša tudi na odbojkarskem turnirju, ki ga je organiziral Partizan Gaberje. Zaključujejo se tekmovanja v sindikalnih športnih igrah in v občinskih prvenstvih. Izteka se t spomladanski del v organizaciji Zveze telesnokulturnih organizacij Celje. Letošnji najvidnejši uspeh je dosegla ženska ekipa v streljanju, saj je bila s 575 krogi tretja, moška ekipa pa je bila deseta s 781 krogi. V košarki — moški — in v odbojki — ženske — vi. ligi niso bili uspešni. Obojim manjkajo izkušnje, vendar lahko zamujeno popravijo še v jesenskem delu. V kegljanju so se izkazale le ženske, od moških pa so se tekmovanja udeležili le trije. Škoda, ker imamo sicer dobre kegljače. V odbojki letos moški ekipi dobro kaže, zadovoljivi rezultati pa so tudi v šahu in košarki. V malem nogometu tekmujeta kar dve ekipi. Blagovni center v IV. ligi in LEDO v VI. ligi; obe, zlasti pa LEDO, nastopata izredno uspešno. V rokometu so fantje presenetili, saj so se zbrali brez vsakih treningov in zmagali na vseh tekmah. Končalo se je tekmovanje v namiznem tenisu, kjer so bile ženske ponovno uspešnejše od moških. Sedaj se bomo iz telovadnice preselili v naravo, na kopališča, zunanja igrišča, trimsko stezo in si nabrali novih moči za športna srečanja v jesenskem delu ter za letne športne igre sozda Merx. Zdenka Zimšek Tekmovanja kegljaške sekcije Avto Celje Prvenstvo-moški posamezno za leto 1984: Udeležilo se ga je 144 tekmovalcev OKS Celje. 25. Ivan Hajnšek 67. Rajko Nežman 73. Janko Košar 91. Jože Šantelj 129. Marjan Tratnik 133. Jože Turnšek SŠ1 borbene igre — spomladanski del: Ivan Hajnšek Janko Košar Rajko Nežman Jože Šantelj. Anton Veis Anica Zalokar SŠI moški — spomladanski del: Drago Naprudnik Hinko Belej Jože Drobež Stevo Srdič Jože Turnšek Zdravko Pondelak SŠI ženske — spomladanski del: Marjana Arzenšek Darinka Babič . Zofija Voler Anica Zalokar SŠI člani regijske lige Celje — spomladanski del: Peter Vrečko Ivan Hajnšek Rajko Nežman-Siavko Arzenšek Janko Košar Marjan Tratnik To so trenutne razvrstitve, ker končni rezultati v SŠI še niso znani. Liga RKZ Celje — spomladanski del: med 14 ekipami se je ekipa Avta Celje uvrstila na peto mesto. Kegljaška sekcija Avto Celje ima 22 članov, od tega 14 registriranih v RKZ Celje, in 10 kegljaških sodnikov. Anton Veis Zahvala Želim se zahvaliti sodelavcem, direktorju, članom delavskega sveta delovne organizacije Potrošnik, tozda ProdiSi Sloveni Gradec, za vso ki so mi jo nudili ob BeSprin nenadomestljivi izgum*rabža Franca Goloba. Zahvafjujem se za darovano cvetje in izraze sožalja, kar mi je dokazalo, da v bolečini nisem ostala zapuščena in me utrdilo v prepričanju, da so sodelavci tudi prijatelji, ki te v stiski ne pozabijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Štefka Golob L,« Mšimi f 11 31 I Planinska sekcija »Avto Celje« Nazaj k naravi V delovni organizaciji Avto Celje, kjer so se delavci še zlasti v zadnjih petnajstih letih močno trudili za posodabljanje poslovnih prostorov in modernizacijo opreme in so uvedli sodobno organizacijo dela in poslovanja, v tem razvoju vendarle niso zanemarili dobrega počutja svojih ljudi. Delo v težkih razmerah, v delavnicah, kjer so delavci izpostavljeni izpušnim plinom, močnemu ropotu in raznim drugim hlapom in škodljivim snovem, bi kaj hitro lahko načelo njihovo zdravje, če ne bi vsaj delčka svojega prostega časa preživeli na prostem, na svežem zraku. Zato so pred devetimi leti z veseljem sprejeli predlog o ustanovitvi planinske sekcije. Že prvo leto se je prijavilo 53 članov. To je zelo veliko, če vemo, da je bilo v delovni organizaciji zaposlenih 360 ljudi. »Nazaj k naravi« je bilo naše geslo, v naravo, na čist zrak in sonce, v planine, daleč od hrupa, nečistega ozračja, naglice in skrbi vsakdanjega življenja. Kot začetniki in ne preveč izkušeni planinci smo najprej osvajali lažje vrhove v domači okolici. Z vsakim letom pa so se večale naše izkušnje, želje in načrti, pa tudi število članov. Leta 1977 smo navezali stike s člani slovenskega planinskega društva iz Celovca in se skupno udeležili spominskega pohoda na Stol. Od tedaj dalje vedno sodelujemo z njimi. V devetih letih smo prehodili že skoraj vse večje gore v Sloveniji. V zadnjih štirih letih imamo v programu tudi planino, ki ni v naši republiki. Stalni gostje teh izletov so tudi slovenski planinci iz Celovca. Najprej smo se prodali v Črno goro na Durmitor in osvojili njegov naj višji vrh Bohotov k uk. Nepozabna so doživetja s prijaz- nimi in gostoljubnimi Črnogorci, ki smo jih srečevali na poti do vrha. Mleka, kajmaka in kruha nam ni nikoli manjkalo. Srečni pa smo bili tudi, ko smo videli zadovoljne in vesele obraze koroških Slovencev, ki so bili prvič v teh krajih tako daleč od domačih gora. Naslednji izlet je bil skozi nacionalni park Paklenica na najvišji vrh Velebita. Lansko leto smo se podali v Makedonijo na Šar planino, točneje na Titov vrh, kjer smo po mehki planinski travi hodili dvanajst ur. Letos je naš cilj Maglič, Sutjeska in pragozd Peručica. Pred kratkim sta na igrišče v Vrbju pri Žalcu prijateljsko nogometno tekmo v malem nogometu odigrali ekipi Lotosa Vrbje in Tkanine iz Celja. Po boljši igri so zmagali člani Tkaninine ekipe s 7:2. Strelca za Tkanino sta bila Zore in Pampe, za domačine pa Škornšek in Korežija. V zmago- 14. junija se je v Celju zbralo večje število vojakov kot običajno. Iz raznih krajev Slovenije so prišli na to športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja Da bi vojaki natančneje spoz-~ nali Celje in njegovo življenje, so si prvega dne ogledali tudi številne delovne organizacije. V sozdu Merx so obiskali Mlinsko- Poleg teh velikih tri ali štiridnevnih izletov pa se podamo vsak mesec tudi na krajše. Tradicionalni so že vsakoletni pohodi na Stol in na Arehovo peč v Avstriji v spomin na padle partizane v bunkerju pod Arehovo pečjo. Vsako leto smo'tudi gostje na Bleščeči planini v Avstriji, kjer imajo slovenski planinci iz Ce-lovca svojo planinsko kočo. Tudi Triglav je naša vsakoletna izletniška točka. Pohvalimo se lahko, da smo popeljali na naš najvišji vrh že tri četrtine delavcev naše delovne organizacije. Na vseh izletih nas spremlja »frajtonerca«, ki je zaigrala tudi na Aljaževem stolpu. Planinci pa valni ekipi so nastopili Polančič, Zore, Pampe, Eržen, Drjani in Zukič. V drugem srečanju so se pomerili invalidi iz Titovega Velenja z delavci celjske Tkanine v štirih športnih panogah — v kegljanju, v streljanju, namiznem predelovalno industrijo, tozd Mlin. Predstavnik Mlinskopredelo-valne industrije je svojo ekipo vojakov odpeljal v obrat Mlin. Tam so vojaki in starešine najprej spoznali samo organizacijo sozda Merx in delovne organizacije, spregovorili so jim o mlin-skopredelovalni industriji, o družbenopolitičnem življenju v ne pozabimo na vsakem vrhu zapeti naše planinske himne, ki jo je napisal naš zvesti član. V letošnjem letu se nam je pridružilo nekaj ljubiteljev gora iz-sosednje delovne organizacije Etol, kjer še nimajo planinske sekcije in bodo lahko z nami osvajali vrhove. Danes šteje delovna organizacija 404 delavce, od tega je skoraj tretjina (točneje 127 članov) v planinski sekciji. Naša želja je, da bi se članstvo še povečalo, da bi bili izleti čimbolj množični, saj je planinstvo zdrav način sprostitve. tenisu in v šahu. V večini so zmagali invalidi iz Titovega Velenja, le v prvem srečanju so šahisti celjske Tkanine visoko premagali nasprotnike in sicer s 14:2. Dogovorili so se, da bodo podobna srečanja pripravljali tudi v naši delovni organizaciji, o organizaciji splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in civilne zaščite. Po ogledu se je razvil prijeten klepet o vsakdanjem življenju vojakov in delavcev. Ob slovesu so nam vojaki v spomin na srečanje podarili knjigo Na svoji zemlji. * Karel Lorenčak Tatjana Nenezič Merjenje športnih moči prihodnje. Jože Grobelnik Mlinsko predelovalna industrija Obisk športnikov JLA