novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir št. 43 (835) • Čedad, Četrtek, 7. novembra 1996 Sporočite zadruge Novi Matajur Deželna vlada |e v torek privolila za tak ukrep Je likvidacija le edina možna pot? Svečanosti ob dnevu mrtvih Negativne posledice komisarske uprave na TKB in blokade računov so že del našega vsakdana in nam u-stvarjajo ogromne težave, saj ogrožajo naše dejavnosti. Utrgal se je plaz, ki je iz ure v uro veCji, Banka I-talije vztraja pri odločitvi likvidacije banke, poskusi reševanja krize na Čimmanj boleC način se v teh urah vrstijo, a so upanja vedno .nanjša. V ponedeljek se je zastopstvo Slovencev Furlanije-Juljiske krajine na pobudo podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina srecala v Rimu s podtajnikom pri Zunanjem ministrstvu Pieru Fassinu in njegovim kolegom pri Zakladnem ministrstvu Giorgiu Mac-ciottiju. Cilj pogovorov, ki so trajali pol drugo uro, je bil preprečiti likvidacijo banke in nakazati rešitev v vodeni sanaciji banke, ki je sicer bolj zahtevna a bi znatno o-milila negativne posledice prisilne likvidacije. . Slovenski predstavniki so še posebej poudarili naravo banke, kot referenčni zavod slovenske manjšine in njeno vlogo na italijanski meji kot vzpodbujeva-lec gospodarskih in drugih Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin oblik mednarodnega sodelovanja. Likvidacija banke je zaradi nastalega stanja neizbežna, vlada vsekakor sledi zadevi in namerava o-lajšati posledice tega postopka v kolikor se bo paC dalo, obenem pa misli na novo banko s slovenskimi in hrvaškimi partnerji, ki naj bi nastala vsporedno, je bilo zaCetno stališče Fassi-na, ki pa je ob koncu sreCanja izrazil pripravljenost preveriti, Ce obstajajo možnosti, ki bi preprečile likvidacijo TKB, kar pomeni, da je neka majhna š-pranja le ostala odprta. Treba pa je povedati, da sta le v ponedeljek imela pogovore na ravni Zakladnega ministrstva, ob prisotnosti generalnega direktorja Banke Italije Bianchija in podtajnika Pinzo tudi deželna odbornika Degano in Lepre. Tudi na tem srečanju je s strani rimskih predstavnikov bilo reCeno, da se likvidaciji ni moC izogniti. In v torek je deželni odbor F-JK, ki mora dati svoje mnenje, Čeprav ni obvezujoče, podprl zahtevo po likvidaciji TKB. Istočasno pa je postavil zahtevo, naj se preprečijo negativne posledice takega ukrepa in naj se omogoči obnovo finančnega delovanja. Na rimskih srečanjih je prišlo jasno na dan, da v Rimu pričakujejo jasne z-nake iz Slovenije in Hrvaške glede pripravljenost sodelovati pri ustanovitvi nove banke. S tem v zvezi, naj dodamo še to, da so se v torek sestali v Zagrebu slovenski in hrvaški bančniki, da bi se dogovorili o skupnem nastopu za reševanje TKB, stališča so uskladili in iz hrvaški krogov je slutiti določen optimizem, saj menijo, da ni odločitev o likvidaciji dokončna. Tudi naš Časopis se je znašel v zelo hudih vodah zaradi krize Tržaške kreditne banke. Naša zadruga ima namreč svoje raCune na tem zavodu, kjer so tudi osebni raCuni uslužbencev, vse pa je ustavljeno zaradi blokade izplačil in poslovanja same banke.Ob evidentnih težavah posameznikov, ki so že itak veC mesecev brez plaCe, je sedaj pod vprašajem celo izhajanje Novega Matajurja. Podjetje Edigraph, ki tiska naš tednik ni veC pripravljeno to storiti, Ce ne krijemo stroške za vsako številko. Zaradi gornje blokade računov naše zadruge smo se znašli v položaju, da nimamo nobenih finančnih sredstev, da bi ugodili zahtevi Edigrapha, tudi Novi Matajur je “žrtev” prepočasnih izplačil javnih prispevkov, saj še Čakamo na denar, ki nam je bil nakazan s strani Dežele za poslovno leto 1994. Obveščamo bralce, da v takšen kritičnem stanju ne moremo zagotoviti rednega izhajanja našega tednika. Obenem pozivamo vse pristojne dejavnike, da za nas kot tudi za ostale, ki so se znašli v tem položaju poiščejo primemo rešitev. Zadruga Novi Matajur Konzulat Republike Slovenije v Trstu, župani in drugi predstavniki sosednjih slovenskih občin Kobarid, Tolmin in Bovec, slovenske organizacije, kamunske u-prave an predstvniki ANPI so tudi lietos poskarbiel za počastit vse tiste, ki so v zadnji uojski žrtvovali njih mlada življenja v boju proti nacifašizmu, za svobodo in demokracijo. Na našem območju, od Svetega Stuoblanka v Dreki do Osojan v Reziji, je devet spomenikov in kot po navadi so se predstavniki iz Slovenije porazdelili v dve delegaciji, vsako je spremljal po en pevski zbor in sicer iz Bovca in Grahovega. Pri v-sakem spomeniku so jih pričakali predstavniki beneških občinskih uprav, kar je lepa novost zadnjih let in kaže na pozitivnejšo atmosfero na naši meji. Pri vsaki svečanosti pa je bila občutena odsotnost dveh mož, ki nista nikoli manjkala na teh svečanosti in sta si skupaj z drugimi s težavo priborila celo pravico do hvaležnega spomina na padle v narod-noosovobodilni vojni, Izidorja Predana in Maria Ber-gnacha. Osrednja manifestacija je bila pred spomenikom rezistence v Čedadu, kjer sta pevska zbora zapela v slovenščini, furlanšCini in italijanščini in se jo je udeležila tudi poslanka slovenskega parlamenta Jadranka S-turm Kocjan. Najprej je spregovoril Cedajski Zupan Giuseppe Bernardi, ki se je tudi sam v mladih letih boril v partizanskih vrstah. beri na strani 2 Dežela: pogovori o veči Se kriza na Deželi bliža h koncu? Težko je pritrditi, Ce vemo, da so pogajanja za sestavo nove koalicije še v teku in da ni še jasno, kdo naj bi nadomestil morebitni odhod Severne lige iz vladne ekipe. Jasno je le to, da se bo v ponedeljek sestal deželni svet, ki bo odločal o zahtevi stranke komunistične prenove, republikancev, Dini-jeve liste in furlanske avtonomistične lige, ki so zahtevale odstop predsednika Sergia Cecottija in treh ligaških odbornikov (Alessandra Guerra, Gianpiero Fasola in Beppino Zoppolato). Zahteva zgoraj omenjenih strank bo dobila verjetno podporo tudi drugih strank le v sluCaju, Ce bo do ponedeljka prišlo do načelnega dogovora o sestavi nove koalicije. beri na strani 4 Tutela garantita per gli Italiani Importante accordo tra Italia e Croazia Importante passo in a-vanti per la valorizzazione della comunità italiana in Croazia. A Zagabria il ministro italiano degli Esteri Lamberto Dini ed il suo collega croato Mate GraniC hanno firmato due importanti accordi che riguardano la tutela della minoranza italiana e la promozione e la protezione degli investimenti italiani in Croazia. La firma dei due accordi fa certamente parte della nuova strategia diplomatica del governo italiano nei confronti dei paesi dell’Europa Centrale e dei Balcani. In questo contesto va menzionata la visita fatta martedì da Prodi a Praga e la riunione di domani a Graz dei primi ministri dell’Iniziativa Centro Europea. A questo va aggiunta la recente firma di colla- borazione tra la Slovenia, l’Italia e l’Ungheria. Segnali molto forti della politica estera dell’Ulivo che in un certo senso dovrà avere anche delle ripercussioni positive per la nostra comunità. In un clima di rafforzata collaborazione e-sistono tutti i presupposti affinchè anche alla comunità slovena in Italia sia finalmente garantita la tutela giuridica. Per quanto riguarda l’accordo di Zagabria va detto che si tratta di un documento fondamentale per la realtà e lo sviluppo della minoranza italiana. L’accordo, tra l’altro, prevede la concessione della personalità giuridica all’Unione italiana e il suo riconoscimento quale legale rappresentante della comunità in Croazia. segue a pagina 4 Svečanost v spomin na padle v prvi svetovni vojni Poklon v Kobaridu Ponavlja se vsako leto ob prisotnosti številnih krajevnih upraviteljev Dan mrtvih je priložnost tudi za spomin na vse tiste, ki so padli v vojnah. Manifestacije ob spomenikih so se odvijale pri vseh spomenikih, v vsaki od naši občini in povsod je osnovna misel bila, da naj so tiste nedolžne žrtve obveza, da se vse naša prizadevanja in skrbi usmerijo v ohranjanje miru in prijateljstva med narodi. Svečanosti so potekale v glavnem v nedeljo, v Spetru pa, kjer so postavili spomenik vsem padlim iz Nadi- ških dolin v vseh vojnah, je bila v ponedeljek 4. novembra. Osrednja manifestacija pa je bila v soboto zjutraj ob kostnici v Kobaridu, kjer je pokopanih 7014 vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Udeležili so se je vsi župani Nadiških dolin, Čedada in okolice s predsednikom Pokrajine Pelizzo na Celu, prisotni pa so seveda bili tudi kobariški upravitelji. Mašo je daroval Cedajški župnik, ob njem pa je bil tudi kobariški dekan. V spomin na padle je zapel pevski zbor Cai iz Čedada. Svečanost v Kobaridu se ponavlja vsako leto že 40 let, prviC so se namreC naši administratorji zbrali pri kostnici v Kobaridu leta 1955, od lani pa je v znak spoštovanja do Slovenije in Slovencev konCno slišati tudi slovensko pesem. Četrtek, 7. novembra 1996 2 Appello della Comunità montana Valli del Natisone Si intervenga La liquidazione della BCTKB rischia di far fallire importanti realtà economiche e culturali locali In merito alla crisi della TržaSka kreditna banka il direttivo della Comunità montana Valli del Natisone ha votato un documento che è stato trasmesso alle autorità nazionali italiane e slovene, alla Regione F-VG, alla Provincia di Udine ed alla Friu-lia S.pA. Questo il testo. “Preso atto della grave situazione finanziaria venutasi a creare a seguito del commissariamento della Banca di credito di Trieste e dell’eventuale messa in liquidazione coatta della stessa; considerato che la BCTKB opera da 5 anni con una sua Filiale anche in Cividale del Friuli per conto di molti operatori locali con positive ri-percussioni socio-economi-che sul territorio delle Valli del Natisone e del Cividalese; valutato il pesante impatto economico, finanziario e psicologico che la liquidazione coatta della BCTKB creerebbe tra gli operatori locali e soprattutto il grave stato di disagio per la comunità linguistica slovena residente nell’ambito del Friuli Orientale di cui l’Istituto di credito era il referente principale; visto che la liquidazione della BCTKB metterebbe in atto il recupero dei crediti della stessa presso imprese, società, associazioni e strutture culturali ed operatori e-conomici cui difficilmente potrebbero far fronte per mancanza di liquidità con le conseguenti dichiarazioni di fallimento delle dirette cointeressate e coinvolte; considerato che il fallimento delle società locali comporterebbe il licenziamento di molte decine di dipendenti con pesanti ripercussioni socio-economiche sul territorio delle Valli del Natisone, già fortemente penalizzate nel passato per carenza di posti di lavoro, per il marcato spopolamento e per il degrado sociale; chiede l’intervento dei Governi i-taliano e sloveno per una risoluzione in positivo del problema, fermo restando il principio delle responsabilità dolose per quanti abbiano provocato l’attuale dissesto, il conseguente commissariamento e la messa in liquidazione coatta dell’istituto di credito auspica che la regione Friuli-Venezia Giulia, la Provincia di Udine, la Friulia S.p.A. e quanti hanno a cuore la rinascita socio-economica e culturale della Slavia Friulana a farsi promotori di iniziative tendenti al recupero del patrimonio di professionalità dei dipendenti ed al rilancio delle attività produttive degli operatori economici che, a seguito del commissariamento della BCTKB, potrebbero trovarsi in gravi difficoltà finanziarie che aprirebbero le porte al fallimento delle stesse”. Glasbena matica: Semen odstopil Na zadnji seji upravnega sveta Glasbene matice so vzeli na znanje odstop, ki ga je odboru nepreklicno podal predsednik Adrijan Semen, ki je sodno vključen v zdajšnje hude težave, ki so zajele Tržaško kreditno banko. Na seji so se dogovorili, da bodo novega predsednika izvolili iz svoje srede in sicer na seji, ki je najavljena za 18. november. Dotlej bo predsedniške posle opravljal podpredsednik Drago Stoka. Na seji Glasbene matice so z minuto molka počastili spomin pred tedni preminulega elana odbora Salvatore-ja Venosija, voditelja glasbene šole v Kanalski dolini. Ravnatelj GM Bogdan Kralj in Clan nadzornega odbora Rudi Barthalot sta sporočila, da šola GM v Kanalski dolini redno deluje in da ji je treba posvetiti najveejo pozornost prav spričo položaja slovenstva na tem predelu zamejstva. Spomin na padle partizane s prve strani Bernardi jc poudaril vrednote odporniškega gibanja in istočasno pa je ostro obsodil vse poskuse potvarjanja zgodovine. Poslanka Jadranka Sturm Kocjan je, ob poCastitivi vseh slovenskih in italijanskih partizanov iz območja Čedada in širše okolice, dejala, da smo dolžniki padlih in da je treba s ponosom poudariti pridobitve NOB. Izrazila je željo po prijateljstvu in sodelovanju med sosedi, obenem pa podčrtala, da Slovenija ne sme pozabiti svojih rojakov, ki predstavljajo del svojega jezikovnega in kulturnega prostora. Vrednote miru in svobode ter Zeljo po skupnih prizadevanjih za utrjevanje prijateljstva med ljudmi in narodi je nato poudaril še konzul Tomaž Pavšič. Sledilo je prijateljsko srečanje pri županstvu na povabilo Občine Čedad. Ljubljana: predstavitev zbornika o manjšinah Konec junija lanskega leta je Delovna skupina za problematiko slovenske manjšine v slovenskem parlamentu, ki jo vodi poslanka Jadranka Sturm-Kocjan, v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja organizirala v Ljubljani posvet na temo “Manjšina kot subjekt”, na katerem so nastopili številni predstavniki treh slovenskih manjšin iz Italije, Madžarske in Avstrije ter zastopniki slovenskiih državnih inštitucij in strank. Posege in razprave z d-vodnevnega posveta so z-brali v zbornik, ki ga bodo predstavili javnosti danes zjutraj (Četrtek) ob 11. uri v velikem salonu Državnega zbora v Ljubljani. Posvet v Ljubljani je slovenskemu parlamentu sluzil tudi kot izhodišče za sestavo Resolucije o slovenskih manjšinah v so- Jadranka Sturm Kocjan sednjih državah, v katerem je okvirjen odnos, ki ga mora imeti Republika Slovenija do svojih manjšin. Glede same predstavitve in ob upoštevanju zdajšnjega dramatičnega položaja pri nas, je Jadranka Sturm-Kocjan povedala, da “na- stali položaj zahteva prevetritev odnosov tudi v manjšini sami. Verjetno se bo ob nastalem položaju težko izognila resni diskusiji o svojem zastopstvu, izpeljati bo morda morala volitve svojega predstavništva. Upam, da bo v teh odločilnih trenutkih za obstoj in razvoj slovenske' narodnostne skupnosti slovenska manjšina sposobna poenotiti stališča in ukrepe v svojo korist. Ob teh težkih trenutkih Slovenija mora stati ob strani svoji manjšini in to kot država, ki spoštuje manjšinsko samostojnost in njene lastne odločitve. Po-moC iz Slovenije mora biti finančna, strokovna in moralna. Denarna sredstva morajo biti transparentna ter v korist razvoja celotne narodnostne skupnosti meni Jadranka Sturm-Kocjan. Slovenija obnavlja Državni zbor Ocena Lds o volitvah V nedeljo bodo v Sloveniji parlamentarne volitve, za katere vlada veliko pričakovanje tudi v našem zamejstvu. Ce nekako strnemo različna razmišljanja, lahko re-Cemo, da bodo liberaldemo-krati ponovno postali najbolj moCna stranka. Za drugo mesto naj bi se potegovali Podobnikova Ljudska stranka družile druge pomladne stranke, kot sta LS in SKD. Težko bi namreC prebavile dejstvo, da bi Janša postal osrednja osebnost te koalicije. Tudi zato naj bi ne prišlo do predvolilne povezave med tremi strankami bivšega Demosa. V LDS sicer priznavajo, da Janševa karizma je dokaj uspešna, kar se zna Dosedanji premier Janez Drnovšek, čigar stranka LDS, naj bi prejela najvišji odstotek glasov in Janševi socialdemokrati, za prestižna mesta pa naj bi bil najveCji boj med Kocjan-CiCevo Združeno listo in Peterletovimi krščanskimi demokrati. Vse je sicer odprto in toCen odgovor na ta ugibanja ga bodo dali volilci Cez tri dni. V javnost pa je prišla notranja analiza, ki jo je pripravila LDS in ki ocenjuje najmočnejše stranke v Sloveniji. Tako Drnovškovi analitiki mislijo o konkurenci. Slovenski krščanski demokrati so, po mnenju LDS, v globoki krizi identitete in z moCno notranjo razklanostjo. Ne znajo namreC postati sodobna, evropska konservativna stranka in se premočno naslanjajo na Cerkev in na politično emigracijo. LDS jim oCita tudi pretirani antikomunizem in dejstvo, da jih vodi predsednik (Peterle), ki nima karizme liderja. Zaradi tega naj bi se del njihovih dosedanjih volilcev usmerilo k Ljudski stranki. Za Janševo socialdemokratsko stranko naj bi veljalo pravilo, da je z vseh pogledih odvisna od svojega voditelja in liderja. In prav zaradi ugotovitve, daje Janša primadona socialdemokratov, naj bi se z njim s težavo obrestovati na volitvah. Podobnikovi Ljudski stranki liberaldemokrati očitajo, da je doslej delala izključno v korist privilegijev določenih kmečkih slojev in podeželja, kjer Črpa največ glasov. Dejstvo, da doslej ni sodelovala v vladnih koalicijah pomeni, da je težko predvidevati, kakšno bo njeno obnašanje v primeru koalicijskega dogovora LDS-Podo-bnik, ki po nekaterih anketah naj bi na podeželju zbral celo veC glasov od same LDS. Za Združeno listo socia demokratov pa velja, da je še vedno vezana na bivši sistem in zato pri marsikaterem volilcu deluje negativno. Zaradi tega pri LDS napovedujejo, da bo ta stranka dobila manj glasov od tistih, ki jih je zbrala pred štirimi leti. O sebi pa liberaldemokrati ugotavljajo, da so doslej pokazali, da se ne skrivajo pred odgovornostmi in da so znali pripeljati Slovenijo v manj razburkane vode. Njihov glavni adut je seveda predsednik Janez Drnovšek. Kar zadeva volilno prognozo menijo, da bi morali tokrat preseci 30% glasov in s tem ohraniti vodilno vlogo v slovenskem političnem sistemu. Rudi Pavšič Escalation di attentati a Maribor Anche il metropolita di Lubiana Alojzij Šuštar ha festeggiato in questi giorni, come il papa, i 50 anni di sacerdozio Escalation di attentati A Maribor, la capitale della Stiria, preoccupa l’escalation degli attentati. Negli ultimi mesi ne sono stati registrati ben sette che per fortuna non hanno provocato danni alle persone. Secondo molti gli attentati dinamitardi sono il risultato della profonda crisi economica che ha investito in particolare questa regione, un tempo fiorente centro industriale sloveno. L’ultimo attentato è stato registrato nel centro di Maribor dove un ordigno ha devastato un bar di proprietà di una parente di Maksimiljan Vollmeier, uno dei presunti capi della malavita organizzata locale, morto giorni fa in un incidente stradale. Lupi in agguato Dopo gli orsi sono i lupi ad allarmare la popolazione dei paesi nelle vicinanze di Monte Nevoso (Snežnik), nel sud della Slovenia. Un branco di lupi ha seminato la morte, uccidendo cervi, cerbiatti, caprioli ed anche cinghiali e lepri. Sono decine le carcasse degli animali rinvenute dai cacciatori. Primi i liberaldemocratici Anche gli ultimi sondaggi riguardanti le tendenze e-lettorali degli sloveni, parlano a favore del partito libe-raldemocratico per il quale voterebbe il 15 per cento dei cittadini, seguiti dai socialdemocratici (7,5 per cento), dagli ex comunisti (5,8), dal partito popolare (5) e dai democristiani (4,2). Molti ancora gli indecisi (39,3), mentre il 10 per cento degli intervistati ha deciso che non andrà a votare. Cinque anni dopo Sono passati cinque anni da quando l’ultimo contingente dell’armata federale jugoslava ha lasciato la Slovenia. Di questo si sono ricordati di recente a Capodistria durante una manifestazione solenne. Četrtek, 7. novembra 1996 Beneške knjit na Edit Edit Expo, sedmi senjam knjige, ki je biu tele dni v Pordenonu, je biu liepa par-ložnost, de se je spet pokazala našim sosedom an v-sem tistim, ki imajo radi knjige v naši an bližnji deželi Veneto pa tudi od drugod, vitalnost slovenske manjšine v Furlaniji. Kjer se knjige pišejo an berejo pomeni, de tu je Življenje. Vsi smo videli s ponosom po televiziji posnetke, razstavljenih knjig an med njimi se je telekamera še kar na dugo zadržala pri tistih, ki so nastale v naših dolinah, v slovienskem jeziku. Se posebno so izstopale knjige, namenjene najmlajšim braucem, otrokam, kar je tudi razumljivo, saj so narbuj lepe za pogledat z njih ilustracijami an živimi farbami. “Otroški most” Stepana Zavrela, “Zimska pravljica” Mjute Povasnice, “...Antadà” od Renza Ga-riup an še druge so bile pru na parvem mestu po televiziji. Tu je pru reC, de zasluga za tuole je zadruge Lipa iz Spietra, ki se trudi za ne zamudit obedne parložnost za odpriet okno na Benečijo, nje kulturno tradicijo an sedanje ustvarjalno delo. Promocija an prodaja knjig pa, sevie, je narbuj težkuo an tarduo dielo. Trieba je pa tudi reč, de v teli parložnosti, kot tudi v drugih, so nam paršli na roko an nam pomagali naši prijatelji Furlani, ki tudi na alo vizo kažejo spoštovanje do naše kulture, senzibilnost do našega dela an par-pravljenost sodelovati. Dielo v marketingu naših iniciativ pa je polje, ki ga vsi s težavo obdelujemo. Concorso del Curatorium Cimbricum Veronense “Etnie in Italia” in video e film Una delle esigenze fonda-mentali di ogni comunità minoritaria, piccola o grande che sia, è quella di farsi conoscere, di comunicare le proprie esperienze e proposte, di intrecciare rapporti e forme di collaborazione con altre comunità che condividono problematiche simili. In questa cornice si inserisce un’interessante iniziativa dell’associazione Curatorium Cimbricum Veronense che ha la propria sede presso la Comunità montana della Lessinia a Verona. “A seguito di una esperienza postiva degli anni passati, riguardante altri a-spetti - scrive il suo presidente Pietro Piazzola al circolo di cultura Ivan Trinko di Cividale - intendiamo bandire già adesso per il luglio 1997, un concorso per documentari in videofilm e in pellicola, aperto alla partecipazione delle minoranze etniche italiane e indirizzato a far conoscere agli altri la nostra comunità (noi discendiamo dai coloni boscaioli-carbonai della Baviera, im- f IRC Un’allegra e divertente tradizione ladina, presentata durante la manifestazione Evrosola '95 migrati sulle nostre montagne alla fine del Duecento e chiamati erroneamente “cimbri”) e nel contempo tentare di favorire, con l’ausilio insostituibile delle immagini la conoscenza delle altre minoranze e delle loro culture.” Un bell’invito che LAÙtHCl ITAUJA vale la pena di cogliere. E interessante notare che in questo caso ha fatto da collegamento tra le nostre minoranze “l’Ufficio centrale per i problemi delle zone di confine e delle minoranze etniche” presso il Ministero dell’Interno. Cramars al microscopio La sala convegni della Comunità montana della Carnia, a Tolmezzo, ospita i prossimi 8,9 e 10 novembre un interessante convegno internazionale dal titolo “Cramars -emigrazione, mobilità, mestieri ambulanti dalla Carnia in età moderna", un fenomeno che ha origine nel XVI secolo, riguarda la popolazione maschile, è di tipo mercantile, a carattere stagionale ed interessa in parte anche l’area del Friuli orientale. Il convegno è articolato in cinque sezioni, all’interno delle quali studiosi ed esperti approfondiranno, a parite dalle 9 di mattina di venerdì 8 novembre, il quadro generale del fenomeno, i luoghi di parteza, le specializzazioni di mestiere e di villaggio, i luoghi di approdo ed in particolare le relazioni tra cramari e comunità locali ed infine i ritorni e gli effetti di ritorno. Tra i relatori ci sono docenti delle università di Torino, Firenze, Trieste, Udine, Venezia, Innsbruck, Lubiana e Praga. A completamento del convegno ci sarà u-na mostra dedicata ai “Segni dei cramars”, allestita presso il Museo carnico delle arti popolari di Tolmezzo, che rimarrà aperta al pubblico (9-12, 13-17 tutti i giorni tranne il lunedì) fino al 31 gennaio. Resia: forti emozioni con De Crignis Ha registrato il tutto esaurito la serata di giovedì 31 ottobre dedicata alla montagna ed organizzata dal coro resiano Monte Canin. Il centro culturale “Ta Rozajanska kulturska hiša” di Prato non è riuscito a contenere il numeroso pubblico proveniente non solo dalla nostra regione ma anche dal vicino Veneto, giunto a Resia per sentire i canti del coro ed a-vere l’occasione di ascoltare il famoso alpinista Luciano De Crignis. Il suo intervento che ha accompagnato le numerose e belle diapositive, ha riassunto con molta passione e semplicità questa sua attività svolta negli ultimi anni e le sue imprese più significative. Dai monti della Carnia, Svet slovenskih organizacij jé sklical izredni občni zbor, ki bp v soboto, 16. novembra ob 16. uri v dvorani pevskih zborov v Devinu. Dnevni red, kot izhaja iz vabila, predvideva izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo predsednice Marije Ferletič in spremembo statuta. Vodstvo SSO obvešča, dà jé za spremembo statuta potrebna prisotnost večine članic, zaradi česar poziva na polnoštevilno udeležbo. alla Groenlandia, alle Ande, su pareti verticali, su ghiacciai e ghiaioni, dove si è dovuto misurare con venti insidiosi, freddi polari, discese vertiginose, arrampicate e-streme. Certamente quello che ha colpito maggiormente il pubblico è stato il suo commento alle immagini molto spontaneo, semplice e per certi aspetti quasi poetico. Luciano De Crignis ha a-vuto spesso accanto nelle sue imprese Lino Di Lenar-do, componente del gruppo alpinistico i Ghiri di Resia. Anche in occasione della discesa del monte Canin con gli sci effettuata nel mese di febbraio dello scorso anno. Di questa sua impresa è stato proiettato, a conclusione della serata, il video Grande Montagna Grande Avventura realizzato a cura della Viedoest di Trieste e dedicato al cineoperatore Miran Hrovatin. Il video dura tredici minuti e descrive le due discese dal monte Canin, sulla parete sud prima e quella ovest dopo, effettuate entrambe nella stessa giornata. Calorosi applausi hanno seguito anche l’esibizione dei coristi che per l’occasione hanno proposto dei nuovi canti resiani armonizzati come “Lipa ma Marica” e “Dos te biske jasane”. Una serata di grandi emozioni e tanta soddisfazione anche per gli organizzatori che da mesi lavoravano su questa serata e con essa hanno potuto degnamente concludere la serie di manifestazioni proposte quest’anno a ricordo del 25esimo anniversario di fondazione. L.N. Koroška: posvet manjšinah Na Brdu ob Baškem jezeru na Koroškem bo od 14. do 16. novembra potekal mednarodni posvet o manjšinski problematiki. Osrednja tema letošnjega srečanja strokovnjakov, raziskovalcev in uglednih politikov bo vprašanje evropskih jezikovnih manjšin. Naslov posveta je “Jezikovne manjšine: izziv ali Sansa”. Uvodoma bodo pripravili okroglo mizo, na kateri bo o teh vprašanjih spregovoril tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. Drugi dan bodo na vrsti referati o položaju slovenske manjšine. Pri njih bo o stvarnosti Slovencev iz Kanalske doline sodeloval član kulturnega društva Planika Rudi Barthalot. Zadnji dan kongresa bo v celoti namenjen položaju nemške manjšine v Sloveniji. Načrt o privatni slovenski televiziji v okviru SSO-ja Katoliška krovna organizacija naj hi odkupila TeleMonfalcone Bomo zamejci bogatejši za novo zasebno televizijo? O možnosti, da bi krovna zamejska katoliška organizacija, SSO, odkupila frekvence zasebne televizije Telemonfalcone, so se razpisali nekateri krajevni časopisi. Po časopisnih vesteh, naj bi lastnica Telemonfalcone (Maria Grazia Lazzaro) z vodstvom SSO-ja, oziroma z njegovo predsednico Marijo Ferletič že dosegla okvirni sporazum. V ta namen naj bi Svet slovenskih organizacij od slovenske vlade (Vencljevega urada za Slovence po svetu) že dobila 900 milijonov lir za odkup televizije, kar je isti znesek, ki ga je vladni urad iz Ljubljane lani namenil SSO-ju za združitev tednikov Novi listi in Katoliški glas. V časopisih smo brali tu- di, da bi ogrodje novinarskega uredništva sestavljali prav novinarji, ki so zaposleni pri Novem glasu. Nov televizijski projekt zamejske katoliške organizacije pa naj bi se vključil v večji načrt čezmejne televizije, v katerem bi sodelovala tudi katoliško usmerjena Telechiara in TV3 v Sloveniji, ki je zelo blizu cerkvenim krogom. Nova zamejska televizija naj bi imela svoj sedež in uredništvo v Gorici, od koder bi oddajala tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. V zvezi z novimi pobudami na zasebnem televizijskem področju velja opozoriti, da bomo v kratkem v naši deželi dobili dve novi zasebni televiziji. Industrijec iz Veneta Giorgio Panto si je omislil federalistično televizijo, Tele-nordest, ki bo delovala na območju treh Benečij (Tri-veneto) in bo imela novinarske redakcije v vsaki pokrajini. Vesti iz goriške pokrajine bodo dvojezične, televizijski dnevniki pa se bodo vrstili kar vsako uro in bodo namenjeni predvem lokalni problematiki. Predsednik industrijcev iz Veneta Mario Carraro pa je dal pobudo za nov televizijski projekt. V ta namen je kupil frekvence kanala Diffusione Europea, ki se ga vidi tudi v naši deželi. V bistvu bo šlo za razširitev novinarskih in drugih programov, ki jih sedaj predvajajo na Telelombardia. Novi televizijski programi bodo vidni čez kak mesec. Lastniki računajo, da bodo s tem “razživeli” deželno mrtvilo na televizijskem področju in zbrali nekaj milijard lir letne reklame. Dottorato di ricerca per Gabriele Blasutig Raggiunto ancora un bell’obiettivo Un altro importante o-biettivo è stato raggiunto nei giorni scorsi da Gabriele Blasutig di San Pietro al Natisone che ha portato a termine in modo brillante il dottorato di ricerca in Sociologia dei fenomeni territoriali ed internazionali presso la facoltà di Scienze politiche dell’Università di Trieste dove si era laureato, è doveroso ricordarlo perchè non è da tutti, con 110 e lode. Il titolo della tesi di dottorato è “Un capitalismo a morfologia variabile. Il rimergere del sociale”. A Gabriele Blasutig, che attualmente lavora presso l’IRES a Udine, complimenti vivissimi e l’augurio sincero che anche nel mondo del lavoro possa cogliere altrettanti successi. Il nostro auspicio poi è che abbia aperto la strada ad altri giovani della nostra comunità, così come è successo nel campo della professione giornalistica dove siamo partiti dal nulla e nel giro di poco più di dieci anni siamo giunti, con il nostro Michele Obit, a quota 4. Complimenti anche a lui. Četrtek, 7. novembra 1996 4 Dopo la firma deH’accordo tra Roma e Zagabria Unione italiana: status riconosciuto dalla prima pagina 11 riconoscimento deH’Unione italiana ha provocato un po di malumore a Lubiana in quanto rappresenta un precedente che sarà, in un modo o nell’altro, presente nei futuri rapporti tra l’Italia e la Slovenia. Quest’ultima, infatti, avrebbe voluto dire la sua sul problema dell’unitarietà della minoranza italiana. 11 trattato di Zagabria prevede l’estensione dei diritti acquisiti dagli italiani su tutto il territorio nazio- nale croato. La tutela della minoranza dovrebbe estendersi anche alle comunità italiane che vivono a Fiume e in Dalmazia. Tra gli otto punti dell’accordo Dini-GraniC è prevista anche la libertà di movimento per quei cittadini sloveni, di nazionalità italiana, che lavorano in Croazia nelle istituzioni dell’Unione italiana, nelle scuole o in altri organismi della minoranza. Zagabria, come risulta dal testo firmato dai due ministri, si impegna a rispettare tutti Zgodba o dveh veselih oštarjev Bila sta oče in sin, oba oštirja. V kleti sta imela več flaSkonov vina. Dolgčas jima je bilo, pa Se toplo. Žeja je kar vabila v klet. In sta se zmenila, da bosta vsak popit glaž pošteno plačala. Prvi je Sel v kantino oče, spil kvartin in plačal sinu taužent lir. Sin jih je dal na mizo. Čez nekaj časa je bil žejen on, pa je za kvartin plačal očetu istih taužent lir. Pobral jih je na mizi, saj jih je zaslužil. Nekajkrat sta si drug drugemu podala tistih taužent lir iz roke v roko, vina v flaSkonu pa je bilo vedno manj. Bila sta že malo pijana, ko se na vratih pojavi tujec, oblečen kot gospod, s cilindrom na glavi. Oba lepo pozdravi in se v sede. Starejši oStir ga vpraSa, kaj bi rad. Jest in pit, mu odgovori tujec in pove, da s sabo nima denarja. ga je pozabil doma. Stari in mladi oStir se pogledata, potem gre k tujcu mlajši: “Čujte. Vi ste fin gospod. To se vam pozna. Ne skrbite za denar. Midva vam ga bova posodila, da boste plačali hrano, pijačo in, če je treba, tudi prenočišče.” Tujec je samo kimal, vzel denar, del in pil. Pa Se oStirja je povabil k mizi. Na koncu sta pijana, a zadovoljna nad cvetočim poslom za mizo zaspala. Ko sta se zjutraj zbudila ni bilo tujca od nikoder. FlaSkon je bil prazen, v kleti samo pajčevina. Tujec jima je odnesel vse. Se deklo je potrostal v spanju, da ni vedela, kdo tam onegavi. Preveč pametnima oštirjema pa se je rogala cela vas. Zgodba za lahko noč ali kruta resnica današnjega dne? Stojan Spetič gli accordi in materia precedentemente assunti dalla ex Jugoslavia. Da parte sua l’Italia riconosce il carattere autoctono della minoranza croata sul proprio territorio nazionale, in quelli che sono i suoi siti tradizionali. Nel documento viene menzionato il Molise, dove la minoranza croata è già riconosciuta dallo statuto regionale. L’accordo naturalmente dovrà essere ora ratificato dai due parlamenti. Soddisfazione per l’accordo è stata espressa dal vertice dell’Unione italiana. Na Deželi se dogovarjajo o novi večini s prve strani Sicer je že danes jasno, da sedanja velika koalicija med DSL, Ljudsko stranko in Severno ligo se bo težko ohranila pri življenju. Na nedavnem kongresu SL je prišla jasno do izraza sece-sijka opredelitev, kar predstavlja razlog za razkol v koaliciji. V teh dneh so se stranke Oljke pogovarjale in iskale možne alternative zdajšnji večini. Obstajajo različne variante, čeravno je najverjetnejša tista, ki bi za središčno vladno os imela koalicijo Oljke. Vprašanje pa predstavlja vloga, ki naj bi Planinsko društvo Tolmin ob 100-letnici delovanja prireja v petek 8. novembra ob 20. Svečano proslavo v kinogledališču v Tolminu jo v tem razmišljanju imela stranka komunistične prenove. V tem pogledu sta možni dve rešitvi: prva naj bi predvidevala direkten vstop SKP v vladno koalicijo, druga pa bi pomenila manjšinsko vlado Oljke ob zunanji podpori SKP. Desne stranke sicer mečejo rešilni pas Oljki in jo nagovarjajo, naj ne hodi skupaj s komunisti. V teh dneh je pričakovati kar serijo medstrankarskih srečanj, da bi poiskali rešitev iz zdajšnjega kriznega položaja. Pri vsej tej zadevi ne gre pozabiti, da bomo čez dobro leto obnavljali deželni svet in pri vseh strankah obstaja skrb, kako se bodo predstavile za to volilno preizkušnjo. Ni namreč vseeno, kdo bo postavljen na zatožno klop, ker je povzročil krizo na Deželi ali ni poiskal njeno rešitev. Umrl je Jože Smole Zaradi posledic hudih opeklin, ki jih je utrpel na domu med prižiganjem ognjišča, je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl slovenski časnikar in družbenopolitični delavec Jože Smole. Pokojnik je bil dober znanec zamejskih Slovencev, saj se je kot predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva, SZDL, večkrat mudil v naših krajih, leta 1987 je denimo poglobljeno obiskal tudi Beneško Slovenijo. Med vojno se je aktivno udeležil protifašističnega boja, po njej pa je postal prvi urednik Mladine ter ka- Med obiskom Smoleta v Benečiji sneje dopisnik Tanjuga, Borbe in radia Beograd. Leta 1968 je postal Titov osebni tajnik in kasneje šef njegovega kabineta. Bil je tudi veleposlanik na Japonskem, Filipinih in v Moskvi, 1986 pa je bil imenovan za predsednika SZDL. V zadnjem času je bil komentator za nekatere slovenske časopise. Beneški planinci o krizi TKB Strašne dogajanja, ki so paršle na dan tele dni okuole Tržaške kreditne banke so močnuo pretresle an pustile granke misli tudi med člani Planinske družine Benečije, ki so v par li-etih svojga delovanja pokazali veliko skarb za ohranjevanje slovenske besiede med Slovenci v videmski provinci. Na dan je paršla nesposobnost upravnih krogov, se pravi nesposobnost voditelju, ki so prekladali an opravljali s slovenskim denarjem an zaupanjem. Odmev takega stanja, takega situacjona je v beneških dolinah še buj hud, zaki sada med drugimi daje nove argumente protislovenskim judem, ki sigurno ne ločujejo krivcev od poštenih, ki dielajo za ohranit slovensko kulturo an jezikovno bogastvo Slovencev v naših dolinah. Par Planinski družini, ki je zlo solidarna z nadužnimi dieluci banke an vsiemi tistimi, ki bojo nosili hude konse-guence an ki par telem niemajo nobene odgovornosti, se uzdigava zahteva, da pride na dan vsa resnica an de krivci bojo odgovarjali za svoje napake. Beneški planinci mislijo, de je trieba najti nov sistem za vodit beneško realnost. Zatuo vodstvo Planinske družine misli sklicat srečanje s svojimi člani, za analizirat trenutno situacjon an takuo vzet adno stališče. Srečanje bo v saboto 16. novemberja ob 17. uri v Spietru. O liepi stari navadi “hliebce brat” za te rance Dan tih Svetih, dan tih martvih, maše molitve an rože na grobiščih tu brito-fe; je bluo takuo včera, takuo je donas. Samuo včera judje so bli buoz, buj kupe an pošteni, donas smo bogat ampa vsak za se an ku-pavamo narbuj velike an drage rože rančem, samuo za se pokazat. Hvaljen bod Jezus Kristus an Marija so guoril, kar so paršli čez prag noter tu hišo molit an hliebce brat. Cez dan so otroc mar-goliel po vasi, za kantonah an po landronah; zvičer, buj par tami pa odrasli judje, nomalo špotljivo. “Mama je nimar spekla po an velik žaki kruha an drug pa kuazala za tako parlo-žnost” - mi prav moja mama - an še “so paršle tele buoge zenice, potriebne, zmolile tu piču, tu viertuh vzele po dva hlebčica kruha an dvie panogle sierka an stuokrat zahvalile. Tu kajšni hiš so ga do Božiča jedli (ja- kar so okuole uša-fal) an takuo se zmogli... Marija Devica ... kaka mi-zerija!” Bomo molil za tiste dušice, ki so se ločile s tele hiše an žlahte so jal an po-tle: V imenu Očeta an Sina an Svetega Duha. Oče naš, ... Ceščena Marija... an Daj jim Gaspuod Bu-og venčni mier an pokoj, venčna luč naj jim sveti an v mieru naj počivajo v milosti božji. Amen. Takuo so končal, vzel kar tu hiš gaspodinja je po-nudla an zahvalil: Bohloni. Buog se usmil za tiste dušice, ki je njim namenjeno. Zavihnil so gor jopo, zavile se tu šale an se zgubil v tami. Na tuo naj pomislijo sada teli obnovjeni “consigli foraniali e pastorali” Nedi-ških dolin an vsi pošteni an “onesti” judje, ki noter imajo vajavno besiedo. Na tuole naj pomislejo tudi vsi šindaki an odgovorni ka-munski možje, če zaries čejo ovarvat an ubranit naše lepe stare navade v slo-vienskem iziku. An še, tu te zadnji hiš, takuo so tenčas zapiel! Obedan na vierje,/ obedan na vie koj te dušice tu / vicah tarpe. (2krat) Kličejo, upijejo san/ na te sviet de bi jim judje/ pomagal voz vic. (2krat) Boš videu ti griešnik / kakuo bo težkuo pustit boš muoru / posvietne blaguo. (2krat) Se boš tresu ku šiba/ šele buj ku trepuot na sviet k’se stvaru/ je premalo dobruot. (2krat) Na nin kraju boš/ videu Angelce lepe poj tin drugim boš / videu hudiče strašne. (2krat) Marija Devica pod/ krono kleči pros’ nuoc an dan za/ griešne judi. (2krat) Amare riflessioni ora: É possibile che in passato (ma continua anacronisticamente anche al presente) qualche gerarchetto democristiano, padre di famiglia, abbia progettato dei “Vaht” e della tradizione slovena di passare casa per casa “hliebce brat” per poter assorbire l’abitudine radicata nelle famiglie di pregare in sloveno... facendo guidare la spedizione dal proprio figlio, il pupillo o l’italo prediletto e gestendo fra i focolari di confine così la preghiera esclusivamente in lingua italiana? Io, assolutamente convinto, dico di sì, almeno per certi lugubri personaggi nostrani. Io stesso ricordo la casa ancor buia, profumata di vecchio, con la vecchina, la “nuna” ed il suo “facu na glavi” e l’immancabile “viertuh” che scorrendo il rosario pregava sottovoce, sommessa, in una lingua che non era quella che noi ragazzini gridavamo in casa sua... convinti di essere nel giusto! E poi da un fazzolet-tino annodato traeva una o due palanche ciascuno e dalla vetrina, zeppa di foto e di volti lungo la cornice, la “čikolata”. E noi allora, almeno si pregava ancora. Oggi pare, a volte, i bambini facciano già i conti dei soldi, ridacchiando mentre cantilenano velocemente, niente di più di u-na filastrocca noiosa. Era solo la scuola la causa, solo la gerarchia dello stato e della chiesa? Certo, ma passava attraverso qualche padre di famiglia sloveno di qui, venduto al potere, fossero 2, 30 o 100 i denari ricevuti o solo un favore particolare, e l’effetto entrava con violenza nelle menti e nei cuori di quelle vecchine, le “nune”, nonne di quei bambini che la loro pena se la sono portata fino alla tomba assieme alla lingua. A.. Kronaka novi mata j ur Četrtek, 7. novembra 1996 5 Po dolinah imamo puno nepoznanih posebnih ljudi Bepo Toncinu, " w w I ■ A priča naše kulture Tela je zaries na posebna oseba (personaggio singolare) NediSkih dolin! Je Bepo Toncinu iz Ma-tajura an na harbatu ima 95 liet. Mislimo, de je te nar-stariS mož v cielim sauonj-skem kamunu. Ceglih ima 95 liet, na stuojta Studierat, de misli samuo počivat. Diela, an Se kakuo. Kar mu je narbuj uSeč je strojit orodje. Seda je cajt, ko se diela po ho-stieh an nasi možje an puo-bje lepuo vedo, kam iti strojit njih kanjace, skiere, krujace... Bepo je sam doma, pa za anj tuo nie an poseban problem, ’na posebna težava, zna lepuo skarbiet za hiso an za se an tuo zaries nie malo Ce poStudieramo, ki dost liet ima. S telim kratkim pismam sam vam teu stuort spoznat adnega posebnega človie-ka, ki živi tle par nas. Vi-em, de jih imamo puno ta- kih okuole po naSih vaseh. Skoda le, de jih na poznamo vse. So ljudje, ki so Sele priča naSih navadah, nase zgodovine, ki znajo Sele lepuo guorit v našim slovi-enskim dialetu, ki vedo za vse tiste reci, ki so ble naša bogatija an ki počaso se zgubljajo tudi zavojo naše malomarnosti. Bepcju Zelmo, de bi se mantinju nimar takuo zdrav an veseu Se puno liet. Walter R, Sladke nedieje z mislijo na te potriebne otroke Je bla zlo kontenta Isa Zanini iz Petjaga, kar smo jo vprašal kakuo so Sle lie-tos stvari s “prodajo” domačih sladcin na jesenskem špietarskem targu. Reči so Sle ries dobro: parvo nediejo targa, 6. otuberja, so sladči-ne napravle žene iz Spietar-ske fare (Petjag, Barnas, Ažla, Klenje). Nie bluo puno judi, pa vseglih so “potegnil” 996.300 lir; drugo nediejo, 13. otuberja, so ble na varsto žene iz podutanske an garmiske fare an so “predale” za 1.204.950 lir; trecjo nediejo, 20. otuberja, tiste iz podbonieške fare (Carni-varh, Marsin, Ruonac, Laze, BriSCa) so zvicer zaStiele 1.490.000 lir; četarto nediejo, 27. otuberja so zaključile žene iz sauonjske fare (Sau-donja, TarCmun, ČeplešiSCe, Matajur) an so “zaslužile” 1.532.000 lir. Sladcine pa so ble na prodaj tudi parvo nediejo novemberja an tuole zak tisti iz komitata za Klenje, ki so lietos imiel v ro- kah kiosk s pijačo an s peCe-nim kostanjam an so po-skarbiel za godce an za vse potriebne pratike za daržat odparto pod tendonam so vidli, de vsako nediejo je bluo puno ljudi an targ je Su dobro, so poštudieral poduj-šat Se za ’no nediejo. Za sladčine so poskarbiele žene s ciele foranije NediSkih dolin an na koncu so doložli h te drugim sudam Se nih 700.000. Iso smo vprašal, če tudi lietos s tem, ki se je “zaslužilo” s prodajo telih sladčin se poskarbi za nasreCne otroke , ki žive v Bosni an drugih kraju bivše Jugoslavije, kjer je bla ujska. “Ne, lietos smo spremenil niek” nam je odguorila Isa “Smo povezani s Caritas tistih kraju zatuo vemo, de za tiste otroke seda skarbi seda puno judi. Takuo smo postudi-eral, de lietos puodemo na pomuoč našim domačim misjonarjam. Sude, ki smo jih zaslužil z dielam naSih dobrosarčnih žen an čeč an z dobrim sarcam ljudi, ki so “kupuval” nase sladčine, jih damo domačim misjonarjam za jim pomagat manj-ku nomalo par njih diele, namenjenim otrokam. Bi bla rada, de bi zapisal Se tuo: če je kajsan med naSih judi, ki želi preživiet kake posebne počitnice, ferje... al bi Su dielat an miesac, al pa an par tiednu, sevieda zastonj, v kako misjon, kjer dielajo nasi misjonari? Bi bluo zaries lepuo.” Isa nam Se pravi, de je zlo kontenta videt, ki dost naSih žen vsako lieto pomaga, da tela teli iniciativa s sladčinam gre dobro napri. “Takuo store-mo spoznat našio bogato “kuhinjo” (cucina), naSe tipične jedi, an le grede na-rdmo kiek dobrega za tiste, ki so buj potriebni ku mi.” An mi zahvalemo Iso,ki takuo skarbi za de iniciative od Caritas gredo takuo lepuo napri tudi tle par nas to-de. Topoluove: snemali so film za Rai “Kje je Gordana?” (v i-talijanSčini Dov’è Gordana?) je an film za italijansko televizijo Rai, ki ga tele dni snemajo tam po Gorici tode pa ne samuo. Kar ga bomo gledal po televi-žjonu bomo vidli tudi nekatere piče iz Topoluovega. Ja, sta pru lepuo prebral. V petak 1. novemberja se je ciela “troupe” (režiser, razni tehniki, igrauke an igrauci...) preselila v telo karakteristično vas gar- bli “attori” znanega filma “Addio alle armi”. Protagonisti pa so bili le hiše, klanci, kantoni tele luštne vasice. “Dov’è Gordana?” je an film, ki pravi žalostno pravco o Biljane Pavlovič, ki je parSla tle v Italijo s trostam, de ušafa dobro di-elo an dobar zaslužak, pa ji je Slo slavo: tudi ona je med tistim čečam, ki jih je ubu an puob taz Verone. Sceno, ki so jo snemali v Režiser Gianni Lepre na diele v Topoluovem miskega kamuna an snemala cieu dan nekatere scene. Muormo reč, de obedan Topolučan ni igru, ni biu za igrauca, za atorja, kot se je bluo zgodilo lieta nazaj, kar puno naSih mladih so Topoluovem kaže, kakuo sestra od Biljane an adna parjateljca jo gledata uSafat v teli vasici, potlè, ki kaj-San jim je biu jau, de jo je biu vidu pru tam, miez va-snjanu. ČEDAD v dvorani kulturnega društva Ivan Trinko TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA ODRASLE 1. tečaj za začetnike od 11. novembra vsaki ponedeljek od 19. do 21. ure Kulturno društvo Ivan Trinko sporoča, da je v pripravi tudi nadaljevalni tečaj Informacije in vpisovanje: od ponedeljka do petka na uradu društva, ulica IX agosto, 8 - Čedad (tel.731386) Nediški zvon Vsako saboto ob 14.10 - Rai Radio Trst A Novice iz naših vasi, smiešne zgodbice, vesela domača muzika, pravce, šport, kmetijstvo... rave... Tu pandiejak zguo-da mala Milica je bila že nabasala bukva tu turbo za iti v Suolo, kadar je parSla nje mama taz hlieva z dviemam Seglotam mlieka v rokah. - Položi dol turbo, Milica - ji je hitro po-viedala - donas na greš v Suolo, ker krava Biža se j’ začela pojat an je takuo raz-spitna, de glih tarkaj, de sem jo mogla po-must. Tuoj tata Gio-vanin an tuoj stric Be-put sta se pobrala že dave zguoda sieč dar-va bukove gor v Dre-jonovo host, an četudi zgubiš an dan Suole, jo muoras ti pejat h juncu, takuo za devet miescu bomo imiel ’no lepo busco al lie-pega buSinaca! Mala čičica je nomalo pogodernjala, položla dol turbo, uzela an dugi Strik, ki je ložla okuole vratu od krave Biže, uzela tudi ’no tanko palčico an se pobrala pruot vasi, kjer so imiel junca bakà. Drugi dan zguoda, ku mala Milica se j’ parkazala v Suolo, nje učiteljca jo j’ popraSa-la, če je bila buna tu pandiejak, ker je par-manjkala v Suoli. - Ne, ne, nisem bila buna - je hitro odguorila nomalo prestrašena čičica - moja mama mi je kuazala pejat kravo, ki se je pojala h juncu! - Reciji toji mami -jo j’ resno pokregala učiteljca - de tiste reči niso za majhane otroke ku ti, za tiste reči muorejo poskarbiet moSki par hiš, tiste so bli mogli narest tuoj tata Giovanin al pa tuoj stric Beput! - Oh ne, gospa učiteljca - je subit odguorila čičica - nie takuo! Je jala moja mama, de za narest tiste reči muore bit pru junac bak!!! Šest novih hiš v Barnasu Lieta nazaj naši ljudje so silili iti živet v Čedad al pa dol po Laškem. Bli so parsiljeni prit do tega zavojo diela, ki je biu takuo deleč od duoma an ni bluo zaries lahko bit od hiše po dvanajst, trinajst ur na dan za osam ur diela v fabriki. Počaso stvari so se spremenile, nove možnosti diela so se odparle tudi tle tode, tle po naSih dolinah. Pru takuo se mu- oremo zahvalit nekaterim kamunskim aministra-cjam, ki so se potrudile za zbuojšat življene tle par nas, takuo videmo, de mladi pari, mlade družine se zvestuo ustavljajo tle doma. KajSan, potlè ki je preživeu nomalo liet dol po Laškem al kje drugod, se tudi rad varne v rojstne kraje. Puno je takih, ki na morejo zazidat nove hiSe al postrojit te stare an gledajo usafat ’no hišo tle tode v najem (na fit). Takuo, kar se je zviede-lo, de v Barnase bojo zidal ljudske hise (case popolari), puno judi je na-pravlo prošnjo za prit do njih an parbližno ’no lieto od tega se je zviedelo, duo je imeu pravico do adnega stanovanja v teh novih ljudskih hišah. V sriedo 30. otuberja popudan je bla inauguracjon teh stanovanj an ob prisotnosti Spietarskega župana Fir-mina Mariniča so dal kju-če Tizianu del Zotto, Rinu Battistig, Marianu Kranjec, Ireni Michieli, Bepu Cucovaz an Marisi Zuf-ferli. Trostamo se, de bojo zidal Se kake druge ljudske hiše tle par nas tode, tudi s tem ustavemo na domačih tleh naSe judi. CRUCIL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Četrtek, 7. novembra 1996 Nelle intenzioni dei promotori il Tempio di Car-gnacco doveva essere una seconda Redipuglia. L’intento francamente non poteva riuscire: la colossale gradinata del colle di Sant’Elia (come il Monumento a Vittorio Emanuele II a Roma) è ineguagliabile per definizione, e Cargnacco, in confronto, fa la figura di una omune chiesa di paese, sia pure di buona architettura. L’edificio di Cargnacco e ! suo piazzale esterno non possono rendere assoluta-mente il risultato scenogra-; ico che Redipuglia assicura n quella sua grandiosa a-scesa al colle fra due file di alti cipressi. I tempi erano diversi: Redipuglia celebra il trionfo dei vincitori e il raggiungimento dei ‘sacri confini’; Cargnacco celebra invece la pena degli sconfitti. con la simmetrica amputazione delle ‘terre redente’. Ma entriamo dunque nel Tempio, composto di un vestibolo, di un’aula con presbiterio e di una cripta sotterranea. Nel vestibolo attirano il nostro sguardo le pitture murali dei Granatieri di Sardegna con la classica pianura di neve e gruppi di morti e feriti - in evidenza le mostrine rosso-bianche delle divise - gli elmetti sparsi, i compagni che accorrono presso il caduto che tiene ancora la pistola in mano: «Filonovo, Orobin-skij, Novo Kalitva, Taly», ricordano le scritte. Sopra la porta centrale una donna piange a braccia aperte accanto al soldato morente sullo sfondo dei caduti e di un grande sole al tramonto. A destra «Noi di Jagodnyj», ancora dei Granatieri di Sardegna, con il cannone controcarro, le bombe a mano, in un campo di girasoli e di morti. Sopra la porta d’ingresso alla cella, una ceramica bianca e rame con case, neve, caduti e feriti a gruppi. Sullo sfondo, alberi scheletriti; all’orizzonte la figura emergente di Cristo. Nella cella ricavata nella torre, le pareti sono rivestite di tar- Nell’interno del Tempio di Cargnacco - Epilogo 16 Olga Klevdarjova L’arca di marmo dedicata al so ghe quadrate di bronzo ed ottone, offerte dalle famiglie dei caduti. E anche qui ritornano i nomi tristemente famosi come Golubaja Kri-nica, Učistoje, Krinovaja, Volsk, Orankij, Certkovo, eccetera. Scorgiamo subito la targa che ricorda Alfredo Domeniš di Pulfero, alpino dell’ottavo reggimento, morto in prigionia a Tam-bov il 26 febbraio 1943, lo stesso giorno della seconda presunta morte di Giorgio Venuti. Ecco la fotografia sorridente di Antonio Cor-redig, dell’ottavo anche lui, con accanto la sua croce di guerra e la motivazione: «Partecipava a violenti scontri distinguendosi per coraggio. Nel ripiegamento volontariamente partecipava ad una rischiosa missione nella quale confermava il valore fino a quando, sopraffatto, scompariva nella mischia». Era il 22 gennaio. 1943, ma altre carte riportano date diverse. Poi decine di targhe, comprese quelle dei ‘redenti’ come Augusto Vodopivec di Montespino (Dorn-berg). In questo luogo la commozione si amalgama con il penoso ma inevitabile ‘kitsch’ cimiteriale. Ora siamo nella grande navata del Tempio. L’ambiente emana una sensazione di freddo e di distacco. Perciò lo sguardo è attratto dai grandi pannelli figurativi di ceramica e di mosaico ed alle vetrate colorate. Le quattro ceramiche, di metri 12 per 4, con le sce-ne:“Nikolajevka” e “O-rankij” (Enore Pezzetta) con la scritta ‘bagno’ in una incerta grafia russa; “La Julia sul Don” (Andrea Pa-van), in cui un braccio di Cristo in croce sorregge un alpino morente mentre gli i-taliani ingaggiano la battaglia con i fucili e le bombe a mano contro i carri arma- ti; “La battaglia di IzbuSen-skij” (Giancarlo Piani) del Savoia Cavalleria con la bandiera italiana e la croce sabauda. Poi i mosaici disegnati da Fred Pittino. Nel coro a sinistra, il grande mosaico della ritirata; di fronte in alto, la Pietà; a destra, più ideologizzante, l’attesa dei prigionieri. Il mosaico posto sopra la parete d’ingresso raffigura “La battaglia di Natale” di VoroSilovka delle camicie nere della legione Taglia-mento. Sopra, in una lunetta in alto, l’affresco di Michele Galliussi con don Giovanni Mazzoni nell’atto di impartire l’assoluzione ‘in articulo mortis’ ai feriti in una distesa di neve cosparsa di corpi fino all’orizzonte ricurvo nel bagliore degli incendi. Al centro delle due pareti laterali sono ricavate due nicchie con gli altari di S.Antonio e della Madonna. Qui un mosaico raffigura un soldato ridotto in stracci e con i piedi avvolti nelle fasce, mentre la madre a-spetta implorante il figlio, morto a Orankij. Di fronte: una madre e un padre pregano accanto al focolare, mentre a distanza - si fa capire - il figlio giace sotto un tumulo di neve segnato da una croce, dall’elmetto e dal fucile. In alto, i due rosoni circolari di vetro colorato con otto spicchi e otto rosette alternate di girasoli e cristalli di neve. Nella facciata ancora tre vetrate policrome con le scene “La Madonna e i soldati caduti” (Riccardo di Netro di Col-loredo di Montalbano), e “La messa nel campo di Suzdal” e “La distribuzione del pane ai prigionieri” (Arrigo Poz), con lo sfondo delle chiese ortodosse. Fra le altre opere d’arte più importanti, ancora due basso-rilievi di bronzo con la ritirata e il dono del pane delle donne russe. Possiamo ora scendere nella cripta. Incontriamo u-na sala, quasi spoglia, fredda, in cui campeggia la scritta «Ci resta il nome». L’arredo è costituito da una serie di leggii con ciascuno una piastra di bronzo e dei Terza vetrata del Tempio di Cargnacco. La messa dei prigionieri a Suzdal' (Arrigo Poz) grossi volumi. Qui torneremo fra un po’. Scendiamo ancor ed entriamo in un’aula circolare al cui centro è posta l’arca di marmo bruno granulato con la scritta, nuova, «Dalla Russia, Salma di un nostro caduto», con sopra la targa e la motivazione: «Valoroso soldato combattè con coraggio nelle lontane steppe russe per l’onore della Patria. Sacrificò la sua vita nelle più cruente battaglie e nei campi di prigionia. Dimostrò encomiabile spirito di sacrificio ed eccezionale dignità. Magnifico esempio di alto sentimento del dovere e di fulgido eroismo». Parole. Proprio al di sopra l’arca, nel soffitto, in corrispondenza con il presbiterio della chiesa, un’ampia apertura circolare offre allo sguardo la sovrastante maestosa Pietà della volta luminosa. Sul muro, scolpiti attorno gli scudi con il gladio romano con i nomi delle divisioni dell’ARMIR: Tridentina, Ravenna, Sforzesca, Pasu-bio, Torino, Vicenza, Cos- seria, Cuneense, Celere, Raggruppamento Camicie Nere, Julia. Ancora qualche scalino verso uno spazio, dove sono murati i saccelli con e senza nome dei resti recuperati dei caduti, e i saccelli ancora vuoti. Notiamo subito il nome dell’alpino Zorza Zaccaria di Pulfero. Quasi di fronte, il sarcofago di marmo rosso di don Carlo Caneva, promotore dell’erezione del Tempio. Qui ricorrono ancora i nomi - cari all’orecchio degli abitanti della steppa - dei villaggi russi, che hanno invece, per chi ci è stato in guerra, un suono sinistro: Zelenyj Jar (il Burrone Verde!), Medovo (il Posto del Miele), Jagodnyj (il Posto delle Bacche), Golubaja Krinica (la Sorgente Azzurra), Nikolajevka, Kopankij, Postojalyj, Tverdohlebovka, La nostra visita va conclusa rifacendo gli ultimi scalini per portarci ai leggii con i libroni. Sono 24 volumi contenenti cartelle di plastica in cui sono inseriti due fogli dattiloscritti, uno per facciata. I fogli riportano, in ordine alfabetico, i nomi di tutti soldati italiani che non sono rientrati dalla campagna di Russia. Ogni facciata reca 23 nomi ed o-gni albo è formato di 80 cartelle di plastica: 160 facciate. La moltiplicazione è facile: 23, volte 160, volte 24, uguale 88.320. Una parte di essi risultano caduti in combattimento, altri sono i dispersi, altri ancora i morti in prigionia. Con curiosità sfogliamo gli albi. Leggiamo dei nomi: sono 21 i Bossi, 2 i Berlusconi, 10 gli Andreotti, 7 i Garibaldi, 6 i Picasso, 5 gli Sgarbi, 8 i Sinatra, ma: 256 i Ferrari, 203 i Colombo, 159 i Bianchi, 117 i Gallo, e addirittura 402 i Rossi. Ed ora ci fermeremo a cercare negli albi i nomi dei caduti della Slavia, facendo attenzione a non sbattere sempre nelle piastre di bronzo con i piedi. M.P. (segue) Pravljica o kraljični na zrnu grafia Nekoč je bil kraljevič, ki se je hotel poročiti s kraljično, toda morala bi biti prava kraljična. Potoval je po vsem svetu, da bi našel resnično kraljično, a povsod je bilo kaj narobe. Kraljičin je bilo dovolj, toda če so bile prave kraljične, ni mogel dognati. Zmerom je bilo kaj, kar ni bilo povsem v redu. Tako je prišel spet domov in bil ves potrt, zakaj rad bi imel pravo kraljično. Nekega večera je zahrumela strašna nevihta. Bliskalo se je in grmelo, dež je lil v potokih, bilo je grozno. Zdajci je potrkalo na grajska vrata in stari kralj je vstal in šel odpirat. Bila je neka kraljična, ki je stala zunaj pred vrati. Kakšna je bila od neurja! Voda ji je tekla od las in obleke, tekla ji je v čevlje k prstom in pri petah spet ven. In vendar je trdila, da je prava kraljična. “Nu, to bomo že videli!” si je mislila stara kraljica, a dejala ni nič, šla je v spalnico, zložila vse žimnice s postelje na tla in položila dvajset žimnic, na žimnice pa še dvajset pernic. Tu je morala kraljična vso noč ležati. Zjutraj so jo vprašali, kako je spala. “Oh, strašno slabo!” je odgovorila kraljična. “Sko- raj vso noč nisem zatisnila oči. Bog si vedi, kaj je bilo v postelji. Ležala sem na ne-čen trdem, da sem vsa modrikasta po vsem telesu. Grozno!” Tako so spoznali, da je prava kraljična, ker je skozi dvajset žimnic in dvajset pernic začutila zrno graha. Tako občutljiv ni mogel biti nihče, kakor samo prava kraljična. Tedaj jo je kraljevič vzel za ženo, zakaj vedel je, da ima pravo kraljično. Tisto zrno graha pa so dali v muzej, kjer ga še danes lahko vidiš, če ga ni že kdo odnesel. Iz Vartaca 1996 Nono Cjuk Muoj nono go z Hostnega se kliče Silverio an ta par hiš se kličejo Cjuki, takuo de te domači kličejo nonolna Cjuk. No vičer okuole desete, Bepi-no Studencju se je vraču da-mu, kar je ušafu ta na sred ci-este adnega cjuka martvega. Ga je vzeu an je šu cja h Mo-horinu, Mariolnu, ta par Hloc, ki imbalsamuva žvine, za mu ga dat. Mario diela an taksist. Pozvonu je an se mu parkaže Adriana, Zenà od Maria: “Bepin, ki cješ ob teli ur?” “Iman tle cjuka!” “Oh, za dobruoto, pejaj ga damu!” mu je odgovorila Adriana. Patrizia - Marsin IZLET POTNIKI GREDO NA IZLET V ZNANO EVROPSKO MESTO. CE SLEDIS PRAVI VRVICI, LAHKO PREBEREŠ IME MESTA Četrtek, 7. novembra 1996 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Cividalese 0-1 3. Categoria Celtic - Savognese 2-2 Allievi Valnatisone - Fortissimi 3-0 Giovanissimi Flumignano - Audace 3-0 Esordienti Union 91 B - Audace 0-4 Pulcini Audace - Comunale Faedis 1-6 Amatori Chiasiellis - Reai Pulfero 1-1 Valli Natisone - Treppo Grande 1-2 Pub Luca e Sonia - Remanzacco 1-1 Poi. Valnatisone - Cavalicco 2-1 Borgo Aquileia - Al Campanile 0-4 Calcetto Merenderos - Garden 0-1 Cin cin - Lo spaghetto n.p. Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tavagnacco 3. Categoria Savognese - Cormor JUNIORES Azzurra - Valnatisone Allievi Basaldella - Valnatisone Giovanissimi Audace - Buonacquisto Esordienti Audace - Natisone Pulcini Fulgor - Audace Amatori Reai Pulfero - Tarcento Turkey pub - Valli Natisone S. Lorenzo - Pub Luca e Sonia Sedilis - Poi. Valnatisone Bar Campanile - Passons Calcetto Cin-cin - Merenderos (11 novembre) Spaghetto - Garden (8 novembre) Classifiche 1. Categoria Cividalese 17; Torreanese 15; Pagnacco 14; Tarcentina 13; Valnatisone. Union 91, Corno 12; Vesna 11; Costalunga 9; Tavagnacco, Opicina, Riviera 7; Medeuzza, Reanese 6; Forgaria 4; Zaule 1. 3. Categoria Stella Azzurra 15; Rizzi 13; Moimacco 12; Fulgor 11; Lumignacco, Rangers 10; Ga-glianese, Cormor 8; Faedis 4; Fortissimi 3; Ciseriis 2; Savognese, Celtic 1 ; Nimis 0. JUNIORES Pro Romans, Lucinico, Serenissima Cividalese, S. Gottardo, Cussignacco 9; Valnatisone 7; Sovodnje 5; Natisone, Fortissimi 4; Faedis 3; Fogliano 1 ; Corno, Azzurra 0. Allievi Bressa 16; Valnatisone, Pozzuolo 12; Cividalese 10; Buonacquisto, Faedis, Natisone, Cussignacco 9; Lestizza 8; Pagnacco, Sette Spighe, Basaldella, Sangiorgina Udine 6; Bertiolo 4; S. Gottardo 2; Fortissimi 0. Giovanissimi Flumignano, Savorgnanese 16; Bressa 12; Cussignacco 10; Audace, Rive d’Arcano 7; Astra 92 6; Gemonese, Maianese 5; Buonacquisto, Sangiorgina Udine 4; Pagnacco 3; Cassacco 0. Amatori (Eccellenza) Invillino 7; Reai Pulfero, Fagagna, Pantia-nicco, Chiasiellis 6; Tolmezzo 5; Manzano, Mereto, San Daniele 4; Warriors 3; Tarcento 2; Chiopris 1. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone, Amaro 8; Treppo Grande, Turkey pub 7; Pers 6; Calligaro 5; Racchiuso, Rubignacco, Vacile 3; Gemona 2; Montegnacco, Reai Buia 1. Amatori (2. Categoria) Deportivo 8; Salute 7; Effeemme, Roialese, San Lorenzo 6; Pub Sonia e Luca, Povo-letto, Remanzacco 4; Piaino, Ziracco, Sa-vorgnano 3; Adorgnano 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente, quelle amatoriali a domenica. Primato in solitudine grazie al successo di misura ottenuto a San Pietro Per Cividale è festa La vittoria degli ospiti ottenuta grazie alla rete di Nicolettis - Agli azzurri non è bastata la generosità per ottenere un meritato pari S. Pietro al Natisone, 3 novembre - Per questo tipo di gare sono spesso gli episodi che determinano il risultato finale. La musica si è ripetuta anche oggi al Comunale, dove la Cividalese si è imposta alla squadra locale grazie al “tiro della domenica” del centrocampista Nicolettis. Certo, un risultato di parità avrebbe rispecchiato in maniera più equa lo spettacolo, se si può chiamare così, che hanno fatto vedere in campo le due squadre. Un tiro, degno di tale nome, in novanta minuti di gioco è davvero poco, anche se c’è da mettere sul piatto della bilancia l’infelice direzione arbitrale che ha penalizzato pesantemente la Valnatisone. I locali erano privi di quattro uomini; Lancerotto, Segalina, Mottes e Masarotti. Una gara soporifora si è ravvivata, scaldando gli animi in campo e sulle gradinate, per alcune contestate decisioni prese dal fischietto pordenonese che nella ripresa si è lasciato scappare di mano la partita sbandierando con troppa disinvoltura i cartellini gialli. Buona la partecipazione del pubblico in una giornata dal tepore primaverile e campo in perfette condizioni grazie al lavoro dell’appas- sionato Franco Borgnolo che ha curato con competenza il fondo ed il manto erboso. Tutti questi ingredienti facevano sperare di assistere ad un macht all’altezza della situazione, invece non è stato così. La Cividalese cerca il colpo gobbo nelle battute i-niziali, lamentandosi per un presunto fallo di mano in a-rea sanpietrina. La risposta dei locali giunge all’ 8’ con una conclusione di Iacuzzi, smorzata da un difensore, il pallone innoquo viene bloccato da Zucchiatti. Su traversone di Scidà, al 14’Tru-sgnach colpisce di testa mandando il pallone a lato. Su calcio piazzato di Clarig al 26’ il pallone si spegne alto sopra la porta di Andrea Specogna. Giunge al 36’ il gol dei ducali: Nicolettis da 20 metri manda il pallone in rete. La prima frazione di gioco non registra altri episodi degni di cronaca. Si vede subito all’inizio della ripresa che l’arbitro è andato in tilt. La Valnatisone sostituisce David Specogna con Campanella assediando nella propria metà campo i ci-vidalesi. La troppa foga è fatale a Rossi che, dopo un bello scambio con Trusgna-ch, si trova da solo davanti a Zucchiatti mancando la fa- vorevolissima occasione del pareggio. Iacuzzi scivola in area, si rialza prontamente, ma viene ammonito dall’arbitro per simulazione. Continua l’infelice prova del direttore di gara che al 40’ non concede il rigore per l’atterramento in area di Scidà. Il centrocampista locale protesta e viene ammonito. Segue poi una impressionante sequela di cartellini gialli e punizioni dal limite a favore dei locali che non vengono sfruttate a dovere. Nell’ultima azione della gara Trusgnach cerca la sorpresa calciando dal fondo. Paolo Caffi Giornata dei pareggi ma c’è anche chi vince Con il pareggio ottenuto a Udine con il Celtic la Savognese abbandona quota 0. I gialloblù in vantaggio grazie ad un autogol degli udinesi vengono raggiunti su rigore e vanno sotto a seguito di un calcio di punizione. La rete di Mesaglio rimette le cose a posto e nei sette minuti di recupero finali tre grosse occasioni vengono buttate al vento dai savo-gnesi. E’ stata rinviata la gara degli Juniores della Valnatisone con il Faedis che verrà recuperata il 28 dicembre. Con un rotondo 3-0 gli Allievi battono il fanalino di coda dei Fortissimi. Sblocca il risultato Ivan Duriavig. Marco Domeniš fallisce un calcio di rigore, ma si rifà calciandone un altro più tardi e portando gli azzurri sul 2-0. Nella ripresa la rete di Besic sancisce definitivamente la vittoria. Non c’è stato nulla da fare per i Giovanissimi dell’Audace sul campo della capolista Flumignano per la troppa differenza vista in campo tra le due formazioni. Quaterna degli Esordienti sul campo di Percoto con tre reti messe a segno da Vidic e quella di Filippo Ruc- chin. Rovescio casalingo dei Pulcini travolti sul terreno amico dal Faedis. Il Reai Pulfero nel campionato di Eccellenza Amatoriale passa per primo in vantaggio con Alberto Pa-ravan sul campo del Chiasiellis. I padroni di casa riescono in seguito ad ottenere Paolo Beuzer- Esordienti il risultato di parità. Nel campionato di Prima Categoria prima sconfitta della Valli del Natisone a Pulfero con il Treppo Grande. Gara sfortunata per gli Skrati che si sono visti respingere sulla linea un tiro di Clavora. Passano quindi meritatamente in vantaggio con Federico Szklarz. I rossoblu rimontano con un tiro che si infila all’incrocio dei pali della porta di Sirch. Quindi vengono castigati da un rigore inesistente. Non è bastato il gol di Cristian Birtig agli Amatori di Drenchia per ottenere la vittoria nell’incontro casalingo con il Remanzacco. La Polisportiva Valnatisone di Cividale continua il suo cammino di vertice vincendo col Cavalicco. Passano in vantaggio i ducali con una rovesciata di Giovanni Dominici. Vengono raggiunti allo scadere del primo tempo dagli ospiti. La ripresa inizia con una buona occasione per Dominici, c’è quindi il gol di Nigro che porta in vantaggio i ragazzi del presidente Pietro Boer. Un’ ottima difesa imperniata su Stefano Qualiz-za difende senza affanno il risultato ottenuto. Gli Over 35 del Bar campanile ottengono la prima vittoria contro il Borgo Aquileia a Udine. Il largo successo porta le firme di Pantaleone (doppietta), Venica e Zanuttigh. Prima sconfitta nel calcetto per i Merenderos di San Pietro nell’incontro casalingo col Garden sul campo di Scrutto. VALNATISONE 0 CIVIDALESE 1 VALNATISONE: A. Specogna, Chiabai, Valentinuzzi, D. Specogna, Mulloni, Stu-ram, Scidà, Rossi, Iacuzzi, D. Specogna (Campanella), Trusgnach CIVIDALESE: Zucchiatti, Scaravetto, Cristancigh (N. Bon), Macorigh, D. Bon, Clarig, De Nipoti, Nicolettis, Liberale (Tomasetig), Michelini (Guardino), Lena. MARCATORI: Al 36' Nicolettis, Il difensore Clarig della Cividalese V deželnem derbiju Jadran nad Gestecom V deželnih košarkarskih krogih je sredi prejšnjega tedna vladalo veliko zanimanje za tržaško-čedajski derbi B-lige med zamejsko združeno ekipo Jadrana in Gestecom. Slednji so vodi li na lestvici in so bili prvi favoriti za zmago, medtem ko so jadranovci zasedali zadnje položaje na lestvici. Tekma pa je pokazala, da se z borbenostjo in odločnostjo da premagati vsakega nasprotnika, tudi vodilnega v ligi. In zgodilo se je, da so slovenski košarkarji po izredno zanimivem srečanju premagali Cedajčane z rezultatom 74:70 (37:26). Z derbija Jadran - Gesteco Za zmago si zaslužijo pohvalo prav vsi igralci, ki so stopili na igrišče, najbolj uspesna pri metanju na koS pa sta bila Rauber z 18. in Pregare s 17. kosi. V nasprotnem taboru pa se je od vseh izkazal le Lorenzon, ki pa ni utegnil sam zaustaviti razigrane “pla-ve”. Na žalost pa Jadran ni bil zadosti zamozavesten na sobotnem srečanju v Sestu San Giovanniju, kjer je v zadnjih dveh minutah izgubil prednost in za točko razlike poražen zapustil igrišče (79:78). Poraz proti slovenskim košarkarjem je negativno vplival tudi na peterko iz Čedada, ki je v Bergamu doživela drugi prvenstveni poraz in s tem izgubila vodilno mesto v B-ligi. Iz zamejskih Športnih logov velja opozoriti Se na pomembno nogometno srečanje v promocijski ligi med drugouvrščeno Zarjo in vodilno Ca-privo. Enajsterici, kot je bilo pričakovati, sta se razšli ob neodločenem izidu: 2:2. (r.p.) Četrtek, 7. novembra 1996 SOVODNJE Dobrojutro Elisabetta Michele Aucone an Fabiola Bredariol sta pru vesela, rodila se jim je liepa, friSna čicica. Elisabetta, takuo so ji diel ime, je par-Sla med nas zadnje dni otuberja. Za nje rojstvo se vesele tudi noni an vsa Zlahta. Fabiola je taz Benetk, družina od Micheina par-haja dol z nizke Italije, njega tata Bruno je dielu kot karabinier v Sauodnji, potlè vsa družina je bla Sla živet v Čedad, nomalo liet od tega so se spet varnil v Sauodnjo an tle bo Ziviela tudi mala Elisabetta, kateri želmo vse narbuojse v nje življenju. PODBONESEC Dolenj Marsin Zbuogam Rosalia Na naglim je na svojim duomu v Dolenjim Marsine untarla Rosaria Zorza, uduova lerep, Senova po domače. Imiela je 83 liet. V veliki žalost je zapustila hčere Almo, Giusep-pino an Edo, sina Rina, neviesto, zete, navuode, pranavuode an vso drugo Zlahto. Rosaria je čez tiedan Ziviela par hčeri Edi v Pe-tjage, vsak konac tiedna pa se je vračala na nje duom v Dolenj Marsin. DarZala se je pru dobro an ni bluo težkuo jo videt dielat v varte al okuole hi- še. Parvi dan novemberja, ko smo hodil po britofah za počastit spomin naših te rankih, so jo vasnjani an parjatelji videli zdravo an srečno, drugi dan pa jo nie bluo že vič, zmanjkala je na naglim. Nje pogreb je biu v Dolenjim Marsine v nediejo 3. novemberja popudan. Naj v mieru počiva. SREDNJE Gorenj Tarbi Zapustila nas je nona NediSkih dolin Buog ji je dau učakat zaries vesoko starost, 101 liet an zavojo tega je bla nona NediSkih dolin. Do-punla jih je bla 24. luja. Luigia Petrussa, uduova Chiabai, je za venčno zaspala. Vigja, takuo so jo klicali po domače, se je rodila v Martinovi družini lieta 1895, kar je oženila Be-pulna Chiabai je bla Sla za neviesto v Toncinovo družino. Bepo je umaru Ze pu-no liet od tega. Kupe sta imiela pet čeč, hvala Bogu Sele vse Žive: Marjuta, ki je Ziviela par mami, Tonina, Perina, Vigja an Angelina. V Žalost je zapustla nje, pa tudi zete, navuode, pranavuode an pra-pranavuodo lessico. Z rojstvom male Jessiche, šest liet od tega, so imiel v Toncinovi hiši pet genera-cjonu an tuo se na gaja po-gostu! Na mormo iti mimo brez napisat, de nona Vi- gja je bla sestra Virginie -Verzine po domače, ki je bla Sla za neviesto v Ce-bajovo družino le v Gorenjim Tarbju an ki nas je zapustila ’no lieto od tega malo cajta potlè, ki je bla dopunla 102 liet! Tudi tuo se na gaja pogostu, de tu adni družini dvie sestre učakajo vič ku stuo liet življenja. Pogreb none Vigje je biu v Gorenjim Tarbju v petak 1. novemberja popudan. Naj ji bo lahka domača zemlja. GRMEK Dolenje Bardo Žalost v Lahovi drutini V videmskem Spitale je umaru Valentino Vogrig, Lahove družine tle z naSe vasi. Imeu je 70 liet. Na telim svietu je zapu-stu Zeno Anno Duriavig -Gamozičjove družine iz Dolenjega Tarbja, sina Paola, neviesto an vso drugo Zlahto. Valentino je živeu puno liet tam v Torine, lieta nazaj se je biu varnu v rojstno vas kupe z družino an tle je živeu do zadnjega. Njega pogreb je biu na Liesah v saboto 2. novemberja. Puno ljudi mu je parslo dajat zadnji pozdrav. SVET LENART Puoštak - Jeronišče Žalostna novica Na svojim duomu na Je- ronisčah je za venčno za-spau Pietro Oviszach. Do-punu je biu 69 liet. Perin je biu iz PuoStaka an v teli vasi je Ziveu z njega družino dokjer nomalo liet od tega je biu šu živet na Jeronišče, na duo-m žene Elene. Z njega smartjo je v Žalost pustu njo, hčere, sina, neviesto, zete, navuode, sestro, brata, kunjade an vso drugo Zlahto. Venčni mier bo počivu v Kozci, kjer je biu njega pogreb v saboto 2. novemberja zjutra. ^_CEDAD^ Zapustu nas je miedih Vignato V staruostu 82 liet je umaru Luigi Vignato. Miedih Vignato je paršu tle h nam taz Verone lieta 1953 an do lieta 1982 je opra-vlju svojo službo v čedaj-skem Spitale. Biu je “primario” v medicinskem oddelku (repartu). Nasi ljudje so ga lepuo poznal an spoštoval, ker je biu zaries bardak kot miedih an kot človek. Trinajst liet od tega mu je bla umarla v ciestni na-sreči mlada hči Marina an zavojo tega je miedih Vignato puno pretarpeu. Na telim svietu je zapustu Zeno Tereso (Resi) Gelsomini, miedih tudi ona, smuove Stefana, Giovanna an Paolo, navuode an vso drugo Zlahto. Venčni mier bo počivu v čedajskem britofe. Ščigla: so storli PODBONESEC Sčigla V oštariji se ne smie piet po sioviensko Nie nič čudnega če sto-rejo organi javne varnosti (organi di pubblica sicurezza) zapriet ostarijo za ta al pa drugi prestop leča. Opravljajo samuo sojo du-žnuost. Je pa čudno, Žalostno zak je pruoti leču od kostitucjona, če zaprejo kajsnemu ostarijo zatuo, ker so čul notar prepievat slovienske piesmi. Tajšna garda rieč se je zgodila pred kratkim v Sčigliah, blizu Podbonie- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste DSP» Včlanjen v USPI/Associato alTUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Ziro račun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% sca. V Sčiglah, glih ob rie-ki NadiZa, stoji liepa oštarija, na samim. Gaspodinja je Fulvia Qualizza, a jo ima v najemu, na fit, gospa Elda Raiz. V teli oštariji so se vičkrat zbrali po-dbunieški puobje, posebno pieuci od zbora “Zivici”, ki pru lepuo puojejo naše slovienske, italijanske an furlanske piesmi. Malo cajta od tega so bli povabljeni v Belgijo, kjer so pi-el za naše emigrante. Takuo so se zbrali naši puobje v oštariji “Al cacciatore” tudi ob Veliki Noči. H njem se je parluožu še Ližo Juša iz Petjaga, znani godac po vsieh naših dolinah. Puobje so prepieval naSe piesmi, Ližo je godu. Ob 20. uri je stopu v oštarijo predstavnik javne varnosti (rappresentante della pubblica sicurezza) an poviedu gaspodinji an puobam, da kar dielajo, je prepoviedano. Za malo cajta potlè je gospa Elda Raiz dobila “ordinanzo” od Kuesture iz Vidma, s katero ji kua-Zejo, da muora zapriet oštarijo do nedoločenega cajta (a tempo indetermi- nato). Sevieda, v “ordinanzi” nie zapisano, da se muora zapriet lokal zatuo, ker so puobje pieli po sioviensko, a tle našim ljudem je vsi-em znano, kakuo stoje reči. Stuo an stuo krat smo bli Ze priče, posebno v zadnjih 30 lietih, intoleranci do naših piesmi, jezika, kulture an naših starih navad s strani nacionalistov an nekaterih predstavnikov organov javne varnosti. Vičkrat smo imiel parlo-žnost se pogovarjati z njimi o naših navadah, jeziku an piesmi. Nekateri mislijo, de kadar piejemo al pa guormo med sabo v našem jeziku, da piejemo an guormo pruoti njim. Niesmo mi krivi, če na zastopejo našega jezika. Višje oblasti bi mu-orle pošjat h nam tajšne policjote, financarje an karabinjerje, ki poznajo tudi naš jezik. Pošijajo pa tajšne, ki vidijo v našem jeziku nagobarnost za celo Italijo. Stvar, ki se je zgodila v Sčiglah je pruoti Kosti-tucjonu. (Matajur, 15.6.1974) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. NOVEMBERJA Sauodnja tel. 714206 - Premaijag tel.729012 OD 9. DO 15. NOVEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. GRMEK Zbierajo denar za svetega Martina Svet Martin v garmi-škem kamunu je brieg, ki ima svoj liep prestor v naši zgodovini (štorji). Lieta 1848 so se bli zbrali na varhu možje iz rečanske doline, ki so se bli uparli pruoti Avstriji, kot Benetke, ker so Zelieli spet dobit tisto avtonomijo, ki so jo imieli pod Beneško Republiko. Na varhu brega je liepa, nad 400 liet stara cierku. Na oltarju je biu pred puno liet liep kip svetega Martina, a so ga tatuovi ukradli. Potlè so judje iz vasi, ki stojijo pod svetim Martinom kupili novega, manj vriednega, a le nie biu ta-kua malo vriedan, če so tudi tega ukradli lansko lieto. Na varhu svetega Martina je vsakega miesca septembra velik senjam, Ku-atarinca. Tle so se zbierali judje iz vsieh dolin, celuo iz Livka an Čedada. “An seda, kakuo bo brez svetega Martina?” sta se vprašala dva pridna mladinca iz našega kamuna. Luigin Vogrig iz Platea an Romano Canalaz iz Kona-uca sta začela zbierat denar, da bi kupili novega svetega Martina. Nabrala sta Ze puno denarja, vsi jim zvestuo parskočejo na pomuoč, tudi nasi emigranti, ki se vračajo damu za polietne počitnice. (Matajur, 1.7.1974) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v torak an četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726378 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v četartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina 12 Cedadav Videm: ob 6.10 *,7.00,726*, 7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 1229 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čel anob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *,7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22 40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad........... 7081 Bolnica Videm............5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro.....731451 INPS Cedad.............700961 URES-INAC 730153 ENEL Cedad.............700961 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281