ZA IZBOLJS AN JE LISTANJ
IMlnfctijm V M« Mn v vi J«. Vs«k, ki ® mu prifii irtato "O i s a N • r • d aN ali ca prfctoUU xa' uar^aika. Via k« bvale-Ici, ker •!« mu adprli pat k um Irpeoio In laaiaitraiu (tivu.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
POZOR. NAROČNIKI
Narotntkoo* naznanjam«, da vrt ne poftl liamo potrdit za poalana nnbioo. Zadostuje potrdilo polef naslova na listalo katerega dne, aaceeea la lete Je o* roinina plačana	Uprava.
TELEPHONE: CHels
sen 3—1242
No. 93. — Stev. 93.
Entered as Second Class Matter September 21st, 19Q2 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of »larch 3rd. 187».
ADDRESS: 216 W. 18th ST.. NEW YORK
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 22, 1938— PETEK, 22. APRILA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XI-VI.
GENERAL FRANCO IZ NENADA UDARIL NA MADRID
Vse kaže, da bo Kitajska kos Japonski
ZADNJI NAPORI GEN. MIAJE, DA REORGANIZIRA ARMADO IN IZVEDE Ž NJO USODNI UDAREC
Republikanci še vedno drže Tortoso. — Fašisti so obnovili ofenzivo proti Jugu. — Špansko in italijansko vojaštvo si prebija pot proti Castello-nu. — Vojaška sila napadalcev in branilcev je je povsem pregrupirana. — Poveljnik je pre-pričan o končni zmagi republikancev.
HENDAYE, Francija. 21. aprila. — Fašistični general Francisco Franco je zopet uvedel presenetljiv manever in udaril tam, kjer so republikan-udarca najmanj pričakovali.
Pred nekaj tedni je poslal general Miaja večino svojih čet izpred Madrida na katalonsko fronto. To priliko je Franco izrabil, napadel republikance obrambne črte pri Madridu ter jih — kot pravi v svojem poočilu — razdejal.
Zaenkrat se še ne ve, če je Kotel s tem napadom povzročati zmedo v republikanskih vrstah ali si je pa res izbral za svoj prihodnji cilj glavno mesto španske.
PARIZ, Francija, 21. aprila. — Republikanski general Miaja je začel reorganizirati svojo armado. Sest ^dnov po uvedbi Franco ve ofenzive je vojaška sila obeh strank povsem pregrupirana. Prej je bilo pred Madridom 50,000 vladnih vojakov, od katerih se jih pa sedaj nahaja 25,OOU na severni fronti.
Med Trempom in Tarragono je 50,000 fašistov in 75,000 republikancev. Južno od Vinarosa je 40,000 fašistov in 50,000 republikancev.
HENDAYE. Francija, 21. aprila. — Fašistična armada je z nepričakovanim napadom zavzela Al bocacer, kjer je bil glavni stan vladne armade v provinci Castellon. Albocacer se nahaja samo 26 milj severno od Castellon de la Plana, ki je naj-veče obrežno mesto med Valencio in Tarragonom.
Fašisti prodirajo po dveh vzporednih obrežnih cestah proti jugu in so zavzeli vas Turig. General I" ranco je vrgel vse svoje sile proti dvema mestoma proti Puigcerdi ob francoski meji v Kataloniji in proti Castellon, ki je pristaniško mesto južno od Katalonije.
Mešane španske in italijanske čete si z močno artilerijo prebijajo pot proti Castellonu ter hočejo prebiti cesto, ki pelje iz Albocacreja v Valencijo
Proti tej južni fašistični armadi je vojaški diktator general Jose Miaja poslal svoje najboljše čete, katere je odpoklical od Madrida in Toleda in hoče braniti Castellon za vsako ceno. S tem hoče dokazati, da je vladna armada še vedno dovolj močna, da se ubrani sovražnika in ve, da bi prišlo do notranjih nemirov, ako bi fašisti zlahka zmagali
SEVERNA KATALONSKA FRONTA, 21. a-prila. — Polkovnik Juan Jerea Capulino, ki je prevzel poveljstvo nad katalonsko armado od generala Sebastjana Pozasa, je prepričan, da bodo re-publiknci zmagali v državljanski vojni.
"Vedno sem rekel, da bomo doživeli velik poraz, nato pa bomo zmagali/' je rekel Capulino. *To je značaj španskega naroda —: združi se proti nesreči. Tekom preteklega tedna se je duh izpre-menil. Morala je visoka. Imeli smo čas se reorganizirati in popraviti napake/'
VULKAN NA JAPONSKEM
FRANCIJI SE ZELO MUDI S POGODBO
Francija želi skleniti pogodbo z Italijo, predno pride Hitler v Rim. — Mussolini bo skušal do* biti Nemčijo v zvezo.
RIBI, Italija, 2U. aprila. — Italijanski vnanji minister groi Galcazzo Ciano in namestniK francoskega poslaniku Jules F. Blondel sta se sporazumela glede pogajanj za prijateljsko pogodbo med obema državam;-. Pogodba bo najbrže .sklenjena >i predno pride 3. maja kan Her Hitler v Rim.
V>led naglice, s katero je Mussolini sprejel francosko po-uudbo, so diplomati mnenja, da It oče 11 d uce sprejeti Hitlerja I na podlagi iiovl* pogodbe, k«;-] kol sna je bila sklenjena v Strehi in ki je bila sklenjena v na iin liu, da varuje mir v Evropi.
Fronto v Stresi so leta 1933 sklenile Anglija, Francija in Italija in so se zavezale, da ne j bcjJo več trpele enostranskih ,l>ojLfodb. Ta pogodba je bila naperjena naravnost proti Hitlerju, ki je hotel oborožiti Nemci-čijo, toda je razpadla, ko },•■ Mussolini vpadel v A bes in i j o.
Mussolini ne bo izgubljal časa in bo svoje prijateljstvo do Anglije in Francije pokazal s tem, da bd privedel Nemčijo v krog teli držav.
Grof Ciano in Blondel An se pol ure razgovarjala v Cliigi palači in pogajanja se bodo pričela takoj jutri, ako do tedaj ■dobi Blondel navodila od svoji vlade.
Ciano in Blondel sta se sporazumela glede dveh točk v po gaja njih. in sicer:
1.	Do časa, ko bo francoska 'imenovala novega poslanika pri j italijanski vladi, bosta Bttaidel j in Ciano izgladila pot za francosko priznanje osvojitve Abe-jsinije ter bosta pripravila podroben načrt za pogajanja.
2.	Ko bo prišel novi poslanik, | bodo se-tavljena vsa nerešena ; vprašanja.
Francoski diplomati so nine iija, da je mogoče končati ta pogajanja v enem tednu.
Ko sta se Blondel in Ciano posvetovala, je prišlo poročilo, da je Čeboslovaški Italiji priznala osvojitev Abesiniji, kar diplomati smatrajo za dobro znamenje za ugoden j*id poga jauj-
JAPONSKA BO PLAČALA ZA KRIŽAMO
WASHINGTON, D. C., 20. aprila. — Ameriški poslanik v Toki ju Joseph C. Grew je obvestil državni department, da mu bo japonska vlada danes iz rodila ček za $2,214,007.36 za odškodnino za ameriško križar-ko Panay, ki so jo japonski letalci potopili na Jangeeu.
VSLED ŠTRAJKA JE ZAPRTIH OSEM TOVARN
Strajkar ji v Detroitu doi-že kompanijo, da se ni držala določb pogodbe. Kompanija je skušala odvzeti delavcem starostne prednosti.
~ DETROIT, Mich., 21. aprila — »Sinoči se je vršilo glasovanje United Automobile Workers, in pri tej priliki je bilo sklenjeno, da zaštrajkajo du lavei v osmih tovarnah Bohu Aluminum and Brass Corporation.
Korporacija preskrbuje z a-I lunini jem avtno industrijo. \ |njenih tovarnah dela običajno i;»2UU mož, toda do včeraj jih je I bilo le 2000 zaposlenih.
Strajkar ji dol že kom pa ui ji, da je kršila pogodbo z unijo, d.i je kratila delavce?'t starostne pravice in se ni hotela posluževati kolektivnega barantanja.
Stavka bo trajala tako dolgo da bo sklenjena in podpisana nova pogodba.
V Fisher Body tovarno, ki y tri dni počivala, se je danes vrnilo 3700 delavcev.
N AZIJI SO OTONU VSE ZAPLENILI
Nemška vlada ga je obtožila veleizdaje, ker je baje nagovarjal tuje države, da bi mu pomagale na avstrijski prestol.
BERLIN, Nemčija, 21. apr. — Boersen Zeitung poroča, da je nemška vlada zaplenila habsburškemu nadvojvodi Otoni vse premoženje in vso la-tnin*> v bivšem avstrijskem ozemlju. Konfiskacija se je završila ži. pred nekaj tedni.
— Konfiskacijo je Oton prav zaprav sam povzročil. — pravi Boersen Zeitung, — in sicer s svojo izjavo, ki jo je dal pariškemu listu*'Petit Parisien". Tedaj je namignil, da bo skušal dobiti na svojo stran par držav, ki mu boiio pomagale n.» avstrijski prestol.
To je pa zatrdilu nemške vlade veleizdajsko početje.
Za Otona, ki se nahaja v Be! giji, je izdala nemška vlada zaporno povelje. Zaenkrat ni nit: misliti, da bi ga Belgija izro čila.
OBE ARMADI STA DOBILI
ZADNJE DNI VELIKA OJAČENJA
—————o--
HANKOV, Kitajska, 21. aprila.—Kitajsko vojaško poveljstvo je naznanilo, da so se Japonci polastili Linija, ki je važno mesto v jugozapadnerri i bantungu in so se zanj Japonci borili že nad en mesec.
_f Japonci so obrnili svojo silo
proti Lini ju, da bi odvrnil kitajski pritisk na Jihsijen, ki se nahaja okoli 30 milj jugozapa-dno od Linija, da bi mogli oblegani Japonci prebiti kitajski obroč in pobegniti. Kitajci so izpraznili Lini, da njihova o-brambna moč ne bi bila razde ljena.
Kitajci pa navzlic temu še dr že višine, s katerih obvladajo mesto.
Japonci so v torek razbili ob zidje mesta z artilerijskim o-gnjem, «ato pa je infanterijn vdrla v mesto. Po ulicah se j * vnel boj mož proti možu in 11:1 obeli straneh je bilo mnogo i/ gub. Kitajci so se proti jutru umaknili iz mesta.
Kitaici Da oošiliaio v l>li/.i -
HUD POTRES V TURČIJI
Število mrtvih znaša baje nad osemsto. — Petdeset tisoč oseb je brez strehe. — Panika med prebivalstvom.—Osemnajst vasi uničenih.
ANKORA, Turčija, 21. apr. — Turško provinco Anatolijo je obiskal grozen potres, Sklepajoč. iz prvih poročil, je bilo usmrčenih nad osemsto oseb. Nad petdeset tisoč ljudi je brc. strehe.
Med prebivalstvom je nastala strašna panika.
Pod zemljo je grmelo in po kalo, in zemeljske kotline so se napolnile z vrelo vodo.
Osemnajst velikih vasi je popolnoma uničenih.
Vlada je poslala v opustošenj ozemlje vojaštvo, ki porting:* prebivalstvu in skrbi za red.
Ozemlje, ki ga je obiskal potres, velja za najbolj rodovitno v vsej Turčiji.
KO JE ZAČELA DELATL JE OSLEPELA
COLLINGSWOOD, N. J., 21. aprila. — 201etna Harriet Young- je bila že več-mesecev brez dela in, zaslužka. Včeraj se ji je posrečilo dobiti delo. O-poldne ji je začel vid pešati, proti večeru je pa oslepela. — Zdravniki so mnenja, da ji bo mogoče vrniti vid in da je njena bolezen posledica nervozno sti.
SREČEN NAJDITELJ
SSAN FRANCISCO, Cal., 21. aprila. — Pred letom dni je našel 351etni porter Guadalupe Martinez bankovec za $1000 in tri bankovce po $50. Celo leto so iskali človeka, ki je denar izgubil, pa ga niso mogli najti, Včeraj je bila vsota izročenu Martinezu. — Oženil se bom,— je rekel najprej. Toda kmalu se je premislil: — Nak, za že-nitev je tega denarja premah'. Že vem kaj, — zobe si bom dal popraviti.
•SELASSIE SE NE | _B0 DAL ZLEPA
Na zborovanju Lige narodov bo poslal delegacijo, ki bo ponovno pro-i testirala proti zavzetju Abesinije. — Abesinija je še vedno Članica Lige.
ŽENEVA, Švica, 21. aprila. — Abesinski cesar Ilaile Selassie je obvestil Ligo narodov, 'da bo poslal posebno, delegat*! [jo k zborovanj.! sveta Lige m»-I rodov, ki se bo začelo dne 9. 'maja. Xjegova delegacija se bo 'odločno proti vila vsem poskusom, da Liga oficieino prizna za vzet je Abesinije.
V krogih Lige so zelo razburjeni, kajti to priznanje je najvažnejša točka angleško-ita-lijanskega prijateljskemu dogovora.
IV. člen Liginih določb se glasi: — Vsaka članica Lige.
HITLERJU ZAJIOJSTNI DAN
BERLIN, Nemčija, 21. apri la. — Adolf Hitler je dobil o priliki svojega 49. rojstnega dne iz vseh delov Nemčije naj razliČnejša darila.
Nekdo mu je poslal mladega Jeva. Ker ne ve, kaj bi ž njim, ga je izročil zverinjarku.
Pridne Nemke so napleteie fuehrerju deset tisoč parov volnenih nogavic, več tisoč topliii jopic in rokavic.
Večinoma vse darove je podaril dobrodelnim organizaei jani.
j BRAZILIJA BO DEP0RT1RA-; LA N AZIJSKEGA AGENTA
j RIO DE JANEIRO, Brazili !ja, 21. aprila. — Brazilska via j da je sklenila deportirai Wm. |Wendera, ki je na ghisu kot glavni Hitlerjev agent v Ric Grants do Sul. To bo prva de ■ portacija izza časa, ko je pred tednik Getulio Vagas, prepovedal vse tujezemske politična aktivnosti in propagando v Braziliji.
no Linija mnogo vojaštva, da prepreči Japoncem, da ne bo do mogli osvoboditi oblegane posadke v Jilisiju.
Po kitajskih poročilih so dobili Japonci v Santung dve novi diviziji. Vojaki so prišli večinoma s fronte ob Peipini?-Sujuan in Peiping-Hankov že lezme ter so po težkih izgubah v bojih z vstaši dospeli na
ki ni zastopana v svetu, naj pošlje zastopnike na posvetovanje sveta.
Ker je Abesinija še vedno članica Lige, ima pravico do tega zastopstva. Sklepi sveta imo-rajo biti soglasni. Zavojeva nje Abesinije torej ne bo priznano. ker bo proti temu nastopila abesiuska delegacija.
GENERAL PERSHING V NEW Y0RKU
Včeraj zjutraj je prišel ge neral John J. Pershing v Xe\\ York na poroko svojega sina Warren a. Pershing je liodil sicer pokonci, toda na njegovem obrazu je bilo mogoče dobro o-paziti, da je šel skozi zelo ne varno bolezen.
j Vse je bilo preskrbljeno, da se general ne bi preveč utrudil. Z Grand Central železniške postaje je bil general Pershing v • svojem posebnem železniškem vozu po nanovo zgrajeni stranski progi prepeljan naravnost spod Waldorf - Astoria hotel, !kjer bo za časa svojega bivanja v Xew.Yorku stanoval pri svoji sestri May.
Pershingov zdravnik dr. Da vidson je rekel, da je general Pershing zaradi dolge vožnje iz Tucson, Ariz., nekoliko utrujen, da pa se mu zdravstveno stanje vedno izboljšuje.
Dr. Davidson je časnikarskim poročevalcem rekel, da navzlic hudi bolezni ni nikdar obupal, da general Persliing ne bi ozdravel. Bekel pa je, da se mu ozdravljenje pri vsem tem zdi čudežno.
fronto.
Japonci so prodrli proti vzhodu ob Velikem kanalu ter so dospeli do Hančvanga, ka teregte so do polovice zasedli, ka r Kitajci sami priznavajo. Japonci so se zabarikadirali v katoliški cerkvi.
Tuji in kitajski opazovalci poročajo, da Kitajci nepresta no dobivajo ojačenja okoli Su-eova in izražajo upanje, da bo do Japonci zadeli na močan od por.
ŠANGHAJ, Kitajska, 21. a-prila. — Kitajci v- Santungu se hrabro drže proti japonskem j artilerijskemu ognju in hočejo Japonce prisiliti, da se ž njimi spuste v infanterijski boj.
Nevtralni opazovalci pravijo, da v nepret rgani vrsti odhajajo vojaški vlaki iz Cenghsijo na na fronto. Pred japonskim, aeroplani jih varujejo peščeni viharji, ki divjajo v onem kra ju.
Z za pa d a prihaja poročil-o, da maršal Oankajšek s ?vojinn častniki namerava pričeti s splošno protiofenzivo v Šams; ju m v severnem Honanu, od koder »o Japonci odpoklical i nekaj vojaštva in ga poslali v Žantung.
POPLAVE NA ZAPADU
OKANOGAN, Wash-, 20. a-prila. — Voda je vdrla skozi Wagner jez v Hallott ter je odnesla 25 hiš v reko Okanoga. Človeških žrterv ni frilo.
GLAS NARODA
TOKIO, Japonska, 21. apr. — Gora Asama, ki je največji in najbolj delavni japonski vn\- j kiwi, je pričel x veliko Silo bru -'
hati ter je metal iz sebe kot buče veliko kamenje. Kamenje j se je vsipaio na bližnje vasi in bližnji gozdi so se vžgali.
"G L I 8 N'A B O D A" -i- Kew Ywf*
Friday; April 22, 1938
TH» LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. J
99
"GLAS NARODA
(VOICB OF THE PEOPLE)
Owned and Published bj 8L0TIN1C PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank HakvX President	J. Lupeha. Bee.
Place of business of the corporation and addresses of a bore officers: tli WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
45th Year
ISSUED EYEttl DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
Za oelo leto velja lUt xa Ameriko
In Kansdo ..............«6 00
Zs pol lets ................$3/10
Za četrt leta ................
Za New York sa celo leto . . $7 00
Za pol leta ................$3.r-0
Za Inozemstvo ui celo leto .. $7..W Za pol leta................ $3.50
Subscription Yearly #U-
"OLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN
PRAZNIKOV
"GLAS NARODA", 216 WEST 18tfa STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242
DOPISI brez podpisa in oaebnostl m* ne prlobčujejo. Denar za naročnino naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ds se nam tudi prejšnje blvall&e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
ZA ROOSEVELT A IN<PROTl NJEMU
Generalni poštar in predsednik demokratičnega odbora, James A. Farley, je v svojem govoru v demokratskem klubu v Garden City, L. I., rekel, da v zgodovini Združenih držav še nikdar ni "bilo tako težko voditi usode naroda; kot ravno v sedanjem času.
"Predsednik Roosevelt gre naglo dalje," je rekel Farley, "toda za vsak svoj korak naprej se je moral bpriti s kopico kritikov in nasprotnikov, ki so se mu obesili za njegove hlače in ga .sedaj hočejo dovesti do padca."
Farley je rekel, da hoče trgovski svet R-oosevelta naslikati na zid kot svojega sovražnika. Toda to obrekovanje jo prišlo naravnost z Wall Streeta, kjer imajo razni monopoli svoj sedež. Po Farlevevem zatrdilu tudi za predsednika nc pomeni poraz, ako je kongres zavrgel njegov predlog za reorganizacijo vladnih uradov. Njegov neuspeh je bil samo dodan neuspehom njegovih prednikov, ki so skušali vpeljat; boljše in uspešnejše delovanje vladnih uradov.
Republikanski kritiki ko predsedniku že očitali vsako vrstne napade, toda niti eden še ni prišel s kakim načrtom, ki bi mogel kako tako napako popraviti.
Roosevelt Kkuša odpraviti dopresijo, medtem ko je predsednik Hoover držal roke v žepu.
Governer države Wisconsin, Philip F. LaFollette pa jc nasprotnega mnenja. V svojem govoru po radiju je namreč rekel, da bi mogla vlada sedanji zastoj v trgovskem svetu preprečiti s skrbno izdelanim načrtom. La Follette je rekel, da *-<? je leta 1937 zaradi RoosuiveLtove izboljševalne politike skupno s svojim bratom senatorjem Robertom M. La Follette s pre-l sednrttotn razstai.
"Po devetih letih depresije je skoro polovica našegn naroda zopet dospela tja, kjer je bila leta 1931," je rekel governer.
"Ako bodo sedanje razmere še dalje ostale, bo cela dežela zopet na isti točki, kot leta 1933. Mnogi imenujejo to zastoj, mi pa vemo, da je to ista depresija. Po desetih letih nismo rešili temeljnih problemov, ki **o povzročili depresijo."
Governer, ki se je skupno s svojimi 'bratom zavzemal zi obsežen vladni program za javna dela, je nadaljevali*.
"Takoj i»o volitvah leta 1936 in zopet leta 1937 je bila vladi priporočena potreba zdravega, obsežnega in skrbno iz delanega programa. Toda vlada je storila ravno narobe. Na tisoče ljudi je bilo odpuščenih. Vlada je mislila, da je zmagala v boju proti depresiji. Mesto, <la bi izdelala obsežen program, je podrla **voje šotore in razpustila svojo armado. Z bratom sva se obrnila proti taki politiki in nisva držala križem rok. Zavzela sva se za delavski program za javna dela iz leta 1935, pa bil je odklonjen."
OČE IN SIN.
Iz Jugoslavije^
Mož ubil ljubeka svoje
Samomor karlofikega trgovca.
Ponoči se je ustrelil v Kar-lovcu lastnik veletrgovine z vinom in alkoholnimi pijačami "Ži talko" Geza Somrmcr. Zadnje dni je bil nekam potrt. Njegov samomor je vzbudil v mestu veliko presenečenje. 55a-pustil ni nobenega poslovilnega pisma. Vso pa kaže, da je šel v «mrt zaradi težkih gmotnih razmer.
11-letni deček vzdržuje bolno mater in sestro.
Da je življenje v naših časih zelo težko, mora okušati tudi 11-letni Mirko Janjič v vasi Stražare blizu Bos. Novega. Že kot 6-letni deček je ostal brez očeta. Doma mu leži adaj bolna mati. Bazen nje pa mora skrbeti še za mlajšo sestrico. Hodi v tretji razred osnovne šole in vsako jutro pred odhodom v šolo natovori oslička drv, prinese materi vode, potem pa gre v šolo. Z izkiupič-kom za drva kupi najpotrebnejše za dom.
-Obup mlade žene.
Velike presenečenje je vzbudila v Sfubotici vest, da si je hotela končati življenje soproga bančnega ravnatelja Etelkaj Molnar. Šestkrat se je streljala in ena krogla ji je obtičala v ,sencu. S kroglo v glavi je
V	vasi Komletmcu blizu Vin-kovcev se je odigralo zadnje dejanje vaške idile ljubavnega zakonskega tri ko ta. Ilija Va-lkHč je bil zvedel za nezvestobo svoje žene -šele potem, ko jo je njen ljuboek Mate Čdakovic zapustil. Pozval ga je na odgovor in v prepiru ga je pre-mlatil s kolom tako, da je kmalu po prevodu v bolnico umrl.
131etna deklica mati.
Redek primer poroda so imeli v vasi ftušči-ei pri Brodil, kjer je 13-letna deklica Jelica Vargič porodila zdravega sinčka. Na vsa vprašanja, kdo je otrokov oče, -deklica molči.
Žena ubila moža.
V	Dejancu blizu Visotinca je bil storjen grozen zločin. Mlada lepa Radmila Petrovič, mati dveh otrok, je s pomočjo svojega ljubčka Božidara Stojano-viča ubila svojega moža Jordana. Na njegovo . truplo sta privezala težak kamen in vrgla v reko Vlasino. Orožniki so zločinca aretirali.
40 jajc je pojedel.
Anton Andjič iz vasi Orašja blizu Županje je stavil 15 din. da bo pojedel za obed 20 kuhanih jajc, 20 pa ocvrtih na masti. Fant je stavo dobil. Po izdatnem obedu je popi! liter vina in počutil se je zelo dobro.
Nov poizkus vloma v romarsko cerkev.
V	znano romarsko cerkev v Mariji Bistrici je bil nedavno izvršen vlom in so vlomilci odnesli največje dragocenosti, katere (pa so med'begom proti Zagrebu pometali proč. Zlatnina ki so jo odnesli s seboj, predstavlja vrednost kakih 200,000 din. Ko teh vlomilcev se niso mogli izslediti, je bil zdaj izvršen nov poizkus vloma. Tudi tokrat je kaplan romarske cerkve Lslišal ponoči pod oknom svojega stanovanja neko ropo-
"GLAS NARODA-,\
pošiljamo v staro do-^ movino. Kdor ga ho- 4 če naročiti za svoje p sorodnike ali pri jate- p ^ I je, to lahko stori. —4 S Naročnina za stari j bkraj stane $7. — V-p fc (talijo lista ne posi- i
f.lr.T....
tanje. Za alarm je oddal nekaj revolverskih strelov in takoj se je »bralo okrog cerkve mnogo ljudi. Kaplan sam je sprva mislil, da se je brez povoda prestrašil, neki okoličani pa so pripovedovali, da. so vi-
deli blizu cerkve lep avtomobil, ki je bil brez luči. Avtomobil je po prvem strelu oddrvel po cesti proti Zagrebu. Prebivalci Marije Bistrice so zaradi novega vlomilskega poizkusa, o katerem so sledovi na cerkvenih vratih, zelo prestrašeni in bod^ skupno motrili vsake*^a tujca, ki se bo pojavil v njihovem kraju.
' Samomor 80-Ietnega starca.
Z mostu preko Krke je skočil v vodo zadnji hajduk Mil-ievea Andrija Seper. Star je bil ze nad 80 let in naveličal se je bil hajdukovanja. V naših časih nimajo ljudje več ra ^umevanja *za to romantiko in za starega Andrija se ni nihče brigal. Mož je presedel 50 let v ječi.
počakala, da je prišla policija, ki ji jc zaklicala: Ni se mi posrečilo, kar sem hotela . V obup so jo gnale doma-ce razprtije.
Mrtvec pobegnil.
V Novem Kneževcu blizu Somibora so imeli čude« dogodek. Oblastem je bilo prijavljeno, da leži na glavni ulici mrlič. Takoj je bil poslan tja mrliški voz. Ker niso mogli ugotoviti, kdo je mrlič, so ga odpeljali na občino. Ko je pa prispel mrliški vo® pred občinsko poslopje, ni bilo mrliča več v njem. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za onesveščenca, ki se je spotoma Zavedel v1 mrliškem vozu in zbežal.
liilllllltHMM^
V neki beznici tfnarseillske-ga pristan ičea je oni dan star pijanec na. vso moč razsajal. Nikakor*ga niso mogli ukrotiti in pomiriti. Nazadnje so poslali po fiolioijo. Prišel je otražnik, ki je pijanega možaka najprej zlepa miril. Ker pa
ni pomagalo, ga je aretiral ter odvede! s seboj. Na stražnici pa so šele ugotovili, kako se pijanec piše. Izkazalo se je, da je sin aretiral očeta, katerega seveda ni poznal, ker se za svo jo družino že davno ni več brigal.
Mehiški prezident Lazaro Cardenas ise je odločil za drzen korak. Vrgel je rokavico pe-trolejskinr -magnatom, kar ni malenkost, čeprav stoji za tem korakom pretežna večina prebivalstva.
Prvi odgovor petrolejskih magna tov, ki jim je Cardenas razlastil vrelce nafte v Mehiki je prršel kmalu. Mehiškemu srebru je bil napovedan bojkot. Za deželo, ki ni bogata in kateri sta Ibila petrolej in srebro glavni vir dohodkov, je to hud udarec. Toda Cardenas je ostal dosleden. Tudi v tem trenutku se ni zaprl v svoje protifašistično naziranje. Ko so poslale fašistične države ugodno ponudbo, da bodo k?u*-povale mehiški petrolej z razlaščenih polj, je Cardenas to odklonil.
Ni čuda, da se svet zelo zanima za nrehTvškega prezidenta. Ze od mladih let je sodeloval v narodnem in revolucionarnem pokretu. Rojen je bil 21. maja 1895 v neki miclioacanski vasici. Po materi se pretaka po njegovih žilah indijanska kri. V skomini tiskarni, kjer se je bil učil za stavca, ni vzdržal dol#o. Leta 1913, ko mu je *bilo 18 let, se je udeležil revolucionarnega; pohoda proti Viktorianu Huertu. Izkazalo se je, da so njegove vojaške sposobnosti mnogo večje od stavca. Kmalu je -postal mladi Cardenas kapitan in potem je hitro napredoval do divizijske-ga generala. Poleg Callesa je ipostal najuglednejša osebnost narodne revolucionarnega po-kreta v Mehiki.
ravnim bogastvom -zlasti s svojimi petralejskimi vrelci, vedno odpirala široko i>olje. Predano je bil izvoljen po Bodri -guezu leta 1934 za prezidenta je bil Cardenas guverner rojst nega okraja, notranji minister, pozneje pa minister vojske in mornarice. Čini je prevzel pre-zidentske posle, se je zavezal nadaljevati šestletni gospodarski načrt svojega prednika. Nadaljeval je tudi boj proti kulturni zaostalosti, a naletel je na močan odpor cerkve, ki se je upirala modernemu duhu. Segel je po pravicah lastnikov ogromnih lat i fund i j in odredil agrarno reformo v prid malim kmetom. Delavstvo je pridobil .s socijalninii reformami in že takrat je imel v svojem programu razlastitev in nacionalizacijo petrolejskih vrelcev. To je storil čez tri leta, ko je vedel, da stoji za njim ne samo parlament, temveč tudi pretežna večina prebivalstva.
V	letih svojega uradovanja je dosledno uresničeval napovedani program gospodarskega in Mthimega ozdravljenja države. Razdelil je med kmete rodovitno zemljo in se lotil nove organizacije industrije, ki naj bi kljubovala na svetovnih tržiščih tuji konkuronci. Ustanavljal je nove industrije, zvišal mezde delavcem in nameščencem, da 'bi se povečala kup. ha moč .preiti val s tva, ^boljšal je promet in pov7» lisriiil ljudsko prosveto.
V	zasebnem življenju slovi Lazaro Cardenas po svoji skromnosti. Ne pije in ne kadi, isto pa zahteva tudi od prebivalstva. Posrečilo se mu _1e »mejiti prodajo opojnih pijač. Svoje politične nazore je osredotočil v geslu: "Mehika Mehikancem," ki ga je usvojila tudi narodna stranka, največja politična organizacija v državi. Ta stranka brezpogojno podpira svojega predsednika iai prezidenta Cafdenasa.
Peter :: Zgagi
■ p	1
L
RADIO
Zvečer sedeui k radio in n ravnam kazalec. Rad bi sli« poučno predavanje o kozmi ni h žarkih.
Največja nebesna zagonetk — začne predavatelj, — so ko mični žarki. Tej zagonetki uč} n jaški svet še danes ni prišj popolnoma do dna. Zadeva ? vedno ni jasna in izčiščena k< ie na p rimer jasen in čist je^i ki ga prodaja svetovnoznan Vinegar & Co. Boljšega jesih niste sše nikdar okusili. Stekli niča stane samo deset centoA f>oleg steklenice pa dobite vrednostni kupon...
Zelo zanimiva so tudi poli tiična predavanja.
Po dolgem vrtenju ujame?: predavanje o svetovnem ipoli tičnem položaju.
—	Svetovni politični pok žaj je zašel v slabo luč, — za; grmi iz aparata, — slaba luč j! pa ikvarna za živce, pa tudi z i oči. Kdor hoče imeti zdrav živce in dobre oči, naj si nabi vi našo patentno svetilko, l je za pet let garantirana.
Skoro sleherni dan so na n dio-programu nasveti za idea no zakonsko življenje.
Idealno zakonsko življ« nje je nekaj idealnega, — si šiš, ko naravnaš kazalec na t »čtristo kiloci-klov, — idealn življenje je pa le tedaj mogt' če, če je žena možu pokorni Nekatere se hitro s pokore, dru ge je pa treba pripraviti k po kori. Ker živimo v moderni i časih, sc ne bo noben zakonsk mož tttko daleč spozabil, da b se v to svrho posluževal palic ali kakšnega stičnega pri po mečka. K pokorščini ozirom: k molku jo moraš pripraviti praktično stvarjo, ki je dana šnjim ("asom primerna. Avt » Eiiobil ji kupi, pa se ho tako začela pokorno voziti ž njin Ce sama ne zna voziti, ko kina lu dobila koga, ki jo bo nauči Naša tvrdka prodaja nekolik obrabljene avtomobile že p dvesto dolarjev in več...
"Tudi radio - predavanja zdravstvu so zelo ginljiva.
—	Človeško telo, — pričn predavatelj, — je naj popolne i
'Ni pa bil«amo Vojak. Kakor je v deželi revolucije Mehiki navada, se je posvetil z vso vnemo tiudi politiki. Naravnost strastno je študiral socialne, in gospodarske razmere svoje domovine. Videl je njeno -zaostalost, njeno odvisnost od tujine, od tmjega kapitala, Tii mu je Mehika s svojim na-

SLOVENIC PUBLISHING COMPANY - (Travel Bureau)
2|6 West 18th Street ..
New York, N. Y.
i
■-t
ša tvorba narave. Dolžnost sle hernega je, skrbeti za svoje te lo. Po mnenju nekaterih je naj važnejši del telesa srce. To j mogoče res, toda pripomnit moram, da je pri vsaki stvar temelj glavna stvar. In kaj j* temelj človeškega telesa. Te melj človeškega telesa, je tisto na čemer je telo zgrajeno, N: čem temelji človeško telo? Člo veško telo temelji ua nogah, cenjeni poslušalci. Če bi nog nc bilo, bi ne mogla glava nikamor. Pa tudi roke bi nikamor ne mogle, in trebuh ne. Zato s-j noge najbolj važen del človeškega telesa. Noge so tako u stvar jene, da so prav lahko brez očes, ki so prava nadlo ga za vse človeštvo. Kurje oev je pa mogočnež noč odstrani ti •z našim 'imperija! trim sred stvom, ki ga dobite v vsaki le karni za borih petindvajset centov. Samo dvakrat se ie treba naaiazati...
. . . da, S£unk> dvakrat se jo treba namazati, pa je Človek namazan...
In tako d&fje, in tako dalje..
Takšen-je torej radio dandanes.	*.
S tem naj bo pa tudi potrje-| na trditev,. 4a .je vsaka moder = na iznajdba deloma blagoslov. | deloma pa prekletstvo. . .
.Najvažnejši del radio-apara- J ta je gumb ob strani.
Nanj pritisneš, pa vse skupaj | zaštapaš in preži viš večer v I uiirti Kbžlem:- - 1
SE C. APOSTLE, Inc.
IDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI fOflW« V NKW VOSKU hi popolni CkA	in -
oaouci pogrbb vU fl^u YifijR j
OR C STE KAM DRUOAM, OMRNIT* ML NA NA* MORCBNI ZAVOD, KI VAM WO NAJ. •OCJte PMTWCIL PO NAJNitMN 6CNA*4-OwN' ^N NhW N» ilrtiiii^ M »mi .N- a»-.
ISiik'lSw i ^^ MMtiflAis, <
Dcusirnc ssis pošiljatve -™sss=====s
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KUftZU
V JUGOSLAVIJO |	V ITALIJO
Za $ 2.55............Din. 100 Za $ 6 35 ----i.......Lir 100
$ 5.00............Din. 200	$ 12 25 ............Lir 2"J0
$7.20............Din. 300	f 29.50............Lir 800
$11.65............Din. 5u0	$ 57-00 ............Ur 1000
$23=00 ............Din. 1000	$112.50 ............Ur 2000
$45.00 ............Din. 2000	$167.50 v,.........Ur 3000
KBB SB CENE SEDAJ HITSO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI Al J DOLI
■a Izplačil« fttlh i«*HWi|inJ ■««*»■». J*1 '
Izplačila v ameriških dolarjih ^
'S* <MMHt l •<— MfX« IHIIIH_______0' 1.1»
-»•i— " " _______________.UMI
m*- - - ____________
sat— - - - ' ZZ~ZZ~..,mlm
•M.— • - ____JI1JI
PnjMulk doM v Mar«m krajo lsplačUo v dolarjih.
»UJMA * HiElllM BfliP—> VJIIM 1—I MA
- K»TOJHNO $L~
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Glas Naroda"
•M WSST US JIMII	NVW VCKft, N. 1. .
■. _____._____
POŠIL JATELJE OPOZARJAMO.
^» Ni » ^ jg^gg* mTiiTaT^TT
Važno za potovanje
Mw — »mJew	r Mart »raj all litlO k«a N 1
■IMI.	f f«*	fMtiafc^	■
........ #tt s»illli pi|>Mlli>S trnm*wm .
'MlnfcM inSiML a ji^altvMj« iiSu %m Mrl so« m trn- <
MI iiiiIu^Imi «w, 'Mii pratoje ta	i SviiNa. *
mM IMt. HmJ« i« w,Af	|)ri"Wli |>Mrti> » i
■ajhitrrjftra Cm. ia kar Je vlaraa, «a apJmM^ie fMU.
NrdrfarlJaai aaj ae >a»iaj« Ja iitiiiy	h*t pr*a>
j-aa JsM la SMUhNm ptvfMtM ■ itflUnjK -MS	"fMMffi
StMla tanJSInl ia kuphiM ■■ i >Ola la^ tacMarU^ Via da kaala pacni hi mMm potavall.
Od stavca do generala -in prezidenta-
•*«f. NAB O D A" - Krtr'ftrit
Friday. April 22,4938
9SS£fteEBEB9aSK9MS9S9MSeS=
rau LAJfcGEST SLO VEKU DAILY IN TJ. S.
11	Bjjjl
i Kratka Dnevna Zgodba |
PAUL SOHWENZEN:
V Lulei na Švedskem živi Hjeulis Ljungren. Pomiva kiužnike v hotelu. Hjerdis ima fantka, pravega laponskega fantička. To je njena posebnost. Francoski hotelski kuhar, '»monsieur Maurice" se je malce zagledal v Hjerdis. Ko pritisne z rdečim palcem poslednjo kumaričino rezino na sendvič, pa všeipne Hjerdis v uhelj. Nato se Hjerdis zasmeje in reče:
"Maurice, zavijte mi kaj dobrega za Nilsa!" Saj je njej le za NiLsa. Nils je punčica njenega očesa, on je stržen njenega srca. Njen sin! Ko pride Hjerdis d:omov, je nemara Nil« pravkar ukradel presno maslo in se kar sveti od maščobe. Ali .pa pri* hi o sedi na tleh in preiskuje s svojimi temnimi, poševno ležečimi mongolskimi očmi lesenega konja, ki mu ga je Maurice podaril Potem ga Hjerdis vzame v naročje in poljublja in priti-ska k sebi. In če je posebno srčkan, in je ona posebno ganjena, pa ji solze tečejo v usta.
Spoznal sem Hjerdis že pred leti v Kaoitokoeinu. Tedaj ji je bilo dvajset let in služila pri starem župniku. Kauto-kceino je v poslednji občini, ki se z velikim seliščem še upira lapcnski zimi. Poleti, ko so se t lesteli mahovi in "breze, je bil prišel neki mladenič tam iz Norveškega. Močan je bil, lahko je steklo grizel in je pri tekmi za sekanje drv prejel izmed osemnajst udeležencev prvo nagrado. Župnik je iz svojega daroval za nagrado nerazseka-na drva, gnjat in dvn molitve-nika. Norvežan Ola je ;><tal tri mesece oivli .potem je odšel. Hierdis je sledila njegove smu. ei z očmi, <lokler ni videla drugega kot vodo.
Potem je šla k župniku in se je s povedala. Dobri župnik je preudarno razgrnil svoj rdeči žepni robec čez koleno. Tako je bil zmeden, da je <z roko ujel mu<ho, a se je spomnil, ka j počenja i njo je izpustil. Dejal je: "Beveda seveda, Hjerdis. Saj veš ... v knjigah je veliko, veliko. A jaz kot tvoj župnik ki to ve, ti pravim: bodi dobra mati. Dribro mater ima Bog rajši ko župnika s cerkven i kom vred."
Hjerdis je porodila. tri dni je že vstala in je bila mati, — z vsem, kar pomeni ta beseda, z -grozo in s srečo, s pranjem, z z?banjein in s petjem, ^utpnik naj bi krstil otroka no ime Nils. A tri dni pred krstom, ko je bila Hjerdis zaposlena s .peko v pekarni, je vzhodni veter vdrl wipo v njeni kamri in je pokril zibelko s
MRTEV IN ZIV OTROK
Oce je zamenjal hčeri
snegom in z ledom. Sobica se je zmrazila. Pozno je prišla Hjerdis tjakaj. Potegnila je emrzlo dete iz zi'belke in stekla k župniku. Ta ga je drgnil z žlganjem in se je vso nw" boril za mlado življenje. Toda otrok je bil mntev. Hjertiis je z glavo ležala na zibelki in je lahno ptxMitevala. Vso noč. Župnik je stal. v kotu in se je jokal. Čez tri dni se je dala Hierdis toliko pogovoriti, da je pustila malega Nilsa pokopati. Župnik in Hjerdis sta nesla malo krsto. Komaj da sta stopila iz hiše, se je nekaj strašnega zgodilo. Iz zimskega d.ne so se izmotale sani s severnim jelenom, dre-vile so divje doli po »poti, v besnem diru so krenile 7>roti njim. S kozla se je ofpotekel Laponec in je.»kozi led na brkih in izza puhovke krog vrait.u kričal 1>e-sele vanje. TeMajci je zagledal malo ki*sto, zgrozil so je in se globoko priklonil. Krčevito je stisnil župnikovo desnico. Osem ur ise je podil do sem. Njegova žena jo v ilovnati ko-oiei 7, veliko muko porodila. Močno krvavi in ima porodniško mrzlico. Za Kriščovo vol i o pro s i po m oči.
Župnik se je ozrl v moža, v krsto in v Hjerdis. Nato je Nini! plamen moči vanj. Staro. m ve oči so" se globoko zasvetilo. Trdno jo sta! v svojem težkem kožuihu v snegu, podoba robat«-"?« človeka 'božjega. Zaklical ie:
"'Hjerdis!'' Hjerdis je mirno pogledala, nemo prikimala in župnik jo vzkliknil, kar tako niti je prišlo: "Dobra mati je več vredna, ko vseh dvanajst apostolov!" Potem je nesel knsto v kapelo in jo odhitel po zdravnika. Hjerdis jo odšla v hišo in se jo pripravila za vožnjo. Ko je stopila na prag, je bil zdravnik že tu. In drselo so sani z možem v skrbeh in z mater doloroso ko l>lisk skozi morilski mraz.
Ne veni, kako je fcilo potem vse »drago v ilovnati koči, kako je spravila tuj® grozo in o-studni občutek te revščine v sklad s svojim trpljenjem. Čez tri dni je bila spet nazaj. A otrok, ki nm je dala Hjerdis prvo hrano te zemlje, ji je ležal na prsih. Ko so pot eni njenega lastnega otroka dali v zemljo* se ji je globoko v srce zarezala »brazda. Prav nežne koreninice so se zarile v ralilo prst gomile.
Župnik je moral klestiti Japonskega otroka na isto ime. A Hjerdis si je zaželela proč iz Kautokoeina. Župnik ji je priskrbel službo v Iju'lei.
■Kadar sem v hotelu v Lulei, imam pač svojo navado. Najprej odložim s palcem in kazalcem rezino kumarice s kruha na pepelnik. Po jedi stopim dol v kuhinjo in govorim s Hjerdis. Zadnjič mi jo povedala, da l>o bržkone1 le vzela kuharja. "Saj veste, zaradi Nil-sa.** Potom ixustim kako bedasto šalo in ise zmeraj bolj globoko priklonim tej rdeoelasi.j pegaisti Hjerdis kot vsem da-j mam in lepoticam tega sveta.} ki niso še nikoli rodile živega otroka . . .
Mladi rokodelec Carlo Piaats-se iz bližine Vicenze v Italiji si je z veliko pridnostjo ustvaril v;Belgiji sigurno življenje. Tedaj ga je prijelo lir-epenenje p t ženi in ker je hotel samo Italijanko, je odšel v domovino, da si teim izbere kaj primernega. Izbral si je ubogo, toda zelo lepo dekle po imenu Teresa Can-bella. Ker se je mladi mož: ono ral vrniti kmalu v Belgijo, j? storil vse potrebno, da bi se mo gel čim prej poročiti. Poroka »e je izvršila V' domači cerkv i
govern zatridu na število let, k: so Zemljanom še namenjena. Zato je pričakovati konec sveta leta 1980. Ko ga je časnikar vprašal, kakšne občutke je imel ob tej viziji, je Aliverti dejal, da so se mu lastni možgani videli kot sedež jarke svetlobe, ki mu je dogodke prikazala kakor na filmskem platnu.
in vsa <vas ji je prisostovala Še istega dne sta botela potrditi to zvezo še na poročnem u -radu. Tam pa stvar ni šla tako gladko in lepo kakor v cerkvi. Poročni uradnik je namreč iz aktov v svoje in vseh presene-Jčenje odkril, da je nevesta že davno — mrtva. Carlo mu je okušal to pomoto izbiti iz glaA I ve: "Saj stoji vendar živa pred menoj in vami!" Nič ni 'pomagalo, uradniku so bili akti-važnejši-nego to, kar je videl z lastnimi očmi. Civilno po-!roko so torej preložili, kajti po • sodbi oblasti je bila Teresa l-'mrla že tri dni po rojstvu. Trajalo je dober čas, da se je stvar 'pojasnila.
I Vsega skupaj je bil kriv tast. Imel je dve hčeri, ena je res u-mrla tretji dan po svojem roj-jstvu, a ko je to sporočil občinskemu uradu, se je zmotil in navedel ime druge. Posledice, je bila ta, da je Marija do dne-jva isvoje poroke živela kot Te-
resa. Sedaj jo je treba uradno Sjpet spremeniti v Marijo. Ženin je med tem spet odpotoval v Belgijo, ker ' tako dolgo ni mogel čakati. Obljufbil je pa, da se vrne takoj spet v Italijo, ko bo Teresa postala Marija.
V INDIJI VOLIJO TUDI MRTVI.
Bonubajska občina je imela nedavno sejo, na kateri so občinski očetje razpravljali o tem kako. nastopati proti neupravičenim, k volilnim skrinjicam prihajajočim volilcem. Sprožen je bil predlog, naj bi imel vsak volilec posebno neizbrisno znamenje. Toda izkazalo se je. da to .ne gre. V Indiji žive rodbine po 20 do 200 članov skupaj v velikih domovih in tisti, ki so zaposleni, morajo Vzdrževati dilute nezaposlene družinske člane. V taki hUi ne stanujejo samo" starši in otroci, temveč tudi strici, tete, nečaki, nečakinje, dedi, pradedi in pravmmki. Marsikateri rodbinski član sam ne pozna vseh svojih sorodnikov in večkrat se
pripeti, da tega ali onega po več let <ne vidi, ker so delovni in življenjski pogoji taki, da se sorodniki ne morejo stalno sestajati.
Zato ni. u»ogoče vseh rodbinskih elaoiov imeti točno v evidenci. O smrti marsikaterega oblasti niti ne olbvesfte in stranka, ki ji je prijpaidal, dobi tudi po smrti njegov glas. Prijatelje, ki prihajajo na rrt>isk, tudi prosijb, naj se udeleže volitev. Kadar gn*zi kateri stranki nevarnost poraza, podkupijo celo tujce, da gredo volit.'Volilna korupcija torej ni doma samo pri nas, temveč tudi drugod po sVefru; ' - ;
KOLIKO LJUDI JS NA VSEM SVETI.
Francoski osrednji statistični urad je na podlagi zadnjega ljudskega štetja ugotovil, da na vsem sveta živi 2116 milijonov ljudi. Azija ima 2116 milijonov prebivalcev, Evropa 526 milijonov, Amerika 261 milijonov. Afrika 156 milijonov in Avstralija 11 milijonov prebi-vailcev.
Divja vožnja! Jelen vleče sani na jermenu. Laponec ima jermen petkrat ovit krog roke. Nikoli ga ne sme izpustiti. Če se sani nagnejo, če voznika vržejo ven, pa mora obdržati jermen v rokah, se mora dati vleči po tleh. se mpirati in zavirati, dokler se jelen ne ustavi. Gorje ga tistemu, ki pade iz nagnjenih, čolniču podobnih sani in izpusti jermen in izgubi žival! Tisti umrje pod ^ulicami mraza. Vožnja s sanmi, divjanje v snežnem metežo, po brdih nizdol, jelen drsi sede, sani poskakujejo. Laponec sune žival z nogo in » pestjo, naprej, naprej — na cilj — v smrt!
Tako ee je peljala Hjerdis z mrtvim otrokom v srcu.
Konec »veta
Neki milanski večernik priobčil je razgovor svojega dopisnika z jasnovidcem Luigijem Aliverti jem iz malega kraja Karonno. Sposobnosti tega preroka bo v kratkem preštudirala neka znanstvena komisija.
Aliverti, ki so ga sorodniki srvoječasno zaprli v blaznico zavoljo njegovega čudaštva, a so ga zdravniki po kratkem času odpustili kot duševno popolno ina zdravega, je prava bela vrana. Njegove napovedi se nanašajo samo na katatrofalne dogodke, kakor poplave, požare in podobno. 'Med drugim je napovedal tudi abesinsko vojno. V glavnem pa se njegove prerokbe nanalšajo na konec sveta, ki ga pričakuje za leto 1980.
Pravi, da je imel proti koti -ru leta 1934. prvič vizijo, ki se < nanaša na ta razveseljivi dogodek. Videl je, kako se je zemlja pod silo strahotne eksplozije razpočila "v tri kose, med tem kose je "zemeljski krog" spremenil v pepel in je zbor glasov prepeval "številko 46". Pepel se je nato spet strdil in vsi trije kosi so se znova združili, tako da je zemlja dobila prejšnjo obliko.
Število 46 se nanaša po nje-
?L£TECA AMBULANCA
/J-
S3,
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar^ — Domen.
—	Dva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Golirta.
III ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober, — Tugomer.
VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
VIII.	ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradel. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseirfška.

Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo or- J jaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAkm vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoee in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani.... . $1.20
10 zvezkov $10
- .
»i-	—	-	-	-■
-	- -	-.. - tT H v - -	•
Ivan Pregelj: Izbran
Spisi
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefana ^Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pniver und Blei" ter biser naše novelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE.
Lanspreskega. 269 strani.

Zapiski gospoda
V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu dehi tvori -še pred leti napisana veČerniška zgodba o mladostnih letih Glavar je vih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lančprejsu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne bep-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je mstvarjeaa najboljša slovenska ljudska povest. 'Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska -zemlja sama.
Cena fl.SO
i
mmm
*
Spisi Josip Jurčiča:
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
IBegovec j
| Jernej
j (Spisal Ivan Pregelj) II
(( Pisatelj je posegel v dobo, - If #/ 'ko se je začel širiti protesten- )I II tisempo Slovenskem. Pridi- )1 f\ g>rja Jerneja je klasično opi- u /r »L Romana so dodana po- /J J trebita pojasnila.	11
I	Cena ^120 |
Um* an^e^keg*iJW©6aga kriaa aa prevažanje težko ranjeaih.
Friday, April 22, 1938
m LARGEST SLOVAKU DAILY TU V. *.
*'\"«ni, «la je moj oče za	starega -duiro Franceta
in za kuiiaricu Kunertovu in za drupli starih uslužfceucev doloi'il n«*čatere v»ote. Po zapiskih, ki >em jih iin^el, vem. la ima Frane«- dobiti dvajset t i >oč mark. kuharica petnajst tisoč mark. ostali uslnzbenei pa po deset ti-oč mark. So še trije, ki pri tem pridejo v f»o>tev. V-ega skupaj je treba izplačati petiu^estedeset tisoč mark. Vztrajam pri ?roji zali t e\* i. da so ta volila izplačana. Kolikor pa gr** za moje iu-fw*f opu-tiui i>aku tožbo: ako pa tem ljudem ne bo *torje-m pravica, s«* bom jaz zavzel za nje. Ali tedaj izjavile, da -te pripravi jeui plačati a volila V
G«»s|»a baronica SevHaeliova in Kurt sta takoj pripravljena v to privoliti. Gunnar se prikloni.
'Danes vam nimam uičv&ar več posedati in bom z vašim dovoljenjem odšel. Gospica Anita, prosim, oprostite mi, da >em vas profil, da ste bili prisotni pri tem razgovoru, toda !iotel sem imeti pričo, na čije poštenost in nepodkupljivost -e moreni zanesti.*'
Aniti poljubi roko. Anita pa trdno in Iskreno stisne njegovo roko. Proti drugim >e Gunnar samo prikloni in od i Je iz »obe. Anita mil takoj sledi, kajti prav nič je ni veselilo, da bi o tej stvari še kaj govorila. Ostali trije ostanejo sami in ura, ki so jo prebili med -eboj, ni bila nič kaj prijetna.
Anita gre v učno «;obo. Toda vrata so zaprta, kajti Hernia je imela sedaj navado zakleniti vrata. Na trkanje se oglasi Herma: 14Kdo je!"
Ko ji Anita odgovori, naglo odpre.
"Ali še smem priti k vam na kratek pogovor, Herma?"' 44O. kako me veseli!" 44A'i ne motim'/*
41 Xe. ne, ravno .-eni pri tem. da prišijem na svojo obleko
ovratnik."
"Pri tem vas bom malo gledala. Tudi za Šivanje imate spretne roke. kot sem že pogosto opazila.
Henna se zasmeje.	1
4 4 Pogost o -em si morala že sama napraviti obleko. Seveda ni-o bile to krasne obleke, kakorsne sem dobila,od vas. Toda obleči sem jih mogla pri vsem tem'" « Anita vzdihue.	' *
44Oh, tukaj pri vas je tako lepo tilio in mimo, in če gle-• lam v vaš veseli, rožnati obraz, mi je vedno, kot da mi sveža -apa oveva čelo. Spodaj je biro vse zelo viharno, toda ni bilo sveže sape. Gunnar Lund-trom je bil krasen, zopet je »•nkrat pokazal, da je popolni mož."
44 A menda zanj ni bilo ni kakih neprijetnosti?'* Anita smeje [»ogleda v Hermin skrbi polni obraz. "MaLo vroče je bilo tudi zanj. Toda na mestu drugih ga ne bi hotela nikdar videti. Pa rajši govorive o bolj veselih stvareh. Samo nekaj vam hočem še povedati — v resnici 4 te v zmoti, ako mi-lito, da -e moja polsestra h udu je nad vami zato. ker vas hoče Kurt poročiti. Sedaj vem za vzrok." 7* velikimi očmi jo Herma poglola. 44Ali tega vzroka ne smem vedeti?"
Anita nekoliko pomisli. Nato pa smeje zmaje z glavo. 44Xe. boljše, da ne. Toda nekaj vam rečeni — Gunnar Tiiindstrom prav golovo ne bo pripustil, da bi vas kdo pognal /. Lindecka."
. Tedai pa.Iler^ni naenkrat zopet >ine kri v lice. pri šivanju se tudi ^bode v prst, ker se je zganila.
44On? Oh. on! Kaj se bo brigal za revno učiteljico?" *4Xo. ali Še niste iznašli, da se ravno za one, ki potrebujejo "pomočir najrajši	-V * ? Herena j)r|.kimji in, globoko 'dihue. '
"Da, vem;~Gunnar je prav posebno dober in plemenit mož. Pri njem je )>opolnoma razumljivo, ako bi se zavzel tudi za revno učiteljico.**
41 Kaj ne? In nato se morete popolnoma zanesti.** 44Na to se bom tudi zanesla, ako vi rečete, bo že res.*' Razgovor obrnete na druge stvari ter se razgovarjate e -lovstvu ter izmenjate svoje mišljenje glede nekaterih knjig, ki ste jih obe brali. Tako naglo poteče ura. nato pa je čas iti v posteljo.
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
Nasi Ki
raji
ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti
5x7*2 incev Ta kiasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVESSKl DOM
«ah£M uri«* tteiratkih knjl«
% \Hfriki!
V knjigarni "Glas* Naroda*; lahko •lobite vtakovrstn* «loven»ke knjig* na*ih priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetove. Mth'inskega, itd. V ralori iuiamo prevode del svetovnoznanih mojstrov; <f<npodarsk«, gospodinjske in poučne knjige . . . Igrf, pesmi, zemljevide.
Ljubitelji lepe knjige naj pišejo p» «»enik knjig, ki jih imamo v zalogi.
^^^ »6LIS I\1IWV (Dep. k ) 216 H. I Mil Slrefi. \fw lark ^J^
Po tem večeru vlada na Lindecku nenavadno potrto razpoloženje. Imeli so še -kupno kosilo in večerjo, toda zajtrk .ie izostal. Nikdo ni želel, da bi uslužbenci kaj izvedeli o družinskem nesoglasju. Vsi so gledali na to. da so bili eden proti drugemu zelo uljudn:.
Gospa Ingra je prenehala celo stresati svojo uevoljo nad Hernio. In Herma radovedno razmišlja, ako ni k temu prispevalo posredovanje Gunnarja liundstroma. Pogosto se seveda tudi tfpomni Anitinih besed in vse opominjevalne pridige ji nic pomagajo — ljubezen do njenega pravljičnega princa je prevzela celo njeno srce. Njena ljubezen je bila brez vsak tli želja, in mogoče ravno zaradi tega-je bila tako globoka in iskrena. Toda Hermi se ta ljubezen, o kateri je mislila, da ji ni vračana, .ni zdela nesrečna, temveč kot krasen dar neba. In če je te dni Gunnar včasih ž njo izpregovoril nekaj besed, je videl v njenih očeh, ne da bi sama kaj slutila, kaj je čutila zanj, četudi si je mislila, da se ima popolnoma v svoji oblas.ti.
Toda Gunanr se ni hotel prenagliti, temveč ji je hotel puetiti dovolj časa, da se zave vsojili občutkov do njega.
Prihodnjo nedeljo je bil Frank Soltau zopet gost pri kosilu in za vse je njegova navzočnost pomenila olajšanje, kajti v družbo je prinesel živahiiost, ker o celi zadevi ni ničesar * edel. Baronica Seebaehova je bila zopet zelo prijazna proti njenm in pravi:
"Vsako nedeljo si morete misliti, da ste povabljeni na kosilo, gospod Soltau. Ne bom vas več posebno povabila."
Frank pri teli besedah najprej pogleda Anito, akx> ji je prav iu ko mu smeje prikima, rad sprejme povabilo.
Po koaitu, ko drugi že odidejo, prosi Gunnar Soltaua. da 3Te ž njim na čapreliod. Soltau je takoj zadovoljen in G-unnar se obrne k Aniti.
"Ali bi n«m hoteli napraviti veselje in iti z nami?"
Anita nekoliko zardi, toda naglo pravi:
"Potem pa moramo vzeti s seiboj tudi gospico Hertno. Dogovorili, sva. ae že za izprehod, kajti otroka spita in Henna
in* tod*)
(Dalje prihodnjič.)
TIGER SE JE ZBAL SlMPANZA.
Nevarno dogoJovšeino je do živel Will Avnes, ki je nasto-! pal v raznih ameriških variete-jih, Fo navadi je pa vsako .Hitro imel skušnje za večerno predstavo s svojimi štirimi, levi in enim tigrom. Da je živali privadil okoliščinam,- kakršne su zvečer pri predstavi, je velel kletke z zverinami spraviti na oder. kjer ie dal odriniti zaveso ter prižgal vse kuči v prostoru za gledalce. Cider je bil seveda zelo velik. Poleg Avnes a je vadil -svoje vaje za večerno predstavo na odru še neki žongler ter drugi krotilec Francois Leynes. Ta je imel 3 šinipanze, ki so bili oblečeni v rdeče suknjiče ter so hodili po odru kakor ljudje. Eden izmed treh šimpauzov je 'bil Jaek, precej močna in lepo rastla žival, ki pa je bila kaj dobrodušna.
Avnes je vadil svojo vajo z zverinami. Za konec je bil določen prizor, ko mora tiger splezati na podstavek, okoli njega pa se postavijo vsi štirje levi. Nato je vsakokrat Avnes zakričal, nakar tiger skočil s podstavka in odšel v hodnik ter potem v svojo kletko. Levi pa seveda za njim. Ta 'točka jo bila občinstvu silo priljubljena.
Tega jutra pa so bile živali močno nemirne. Dva leva je krotilec že moral kaznovati, uakai' so bile zverine še bolj razburjene. Naenkrat pa je tiger začel stavkati. Nikakor ni hotel skočiti na podstavek. Ker pa se je bilo treba bati, da bi tigrov zgled ne potegnil še levov za seboj, je Avnes vse štiri leve ^pustil v hodnik in zaprl vrata, da bi sam .s t i grem i dokončal svojo točko. Zakričal je na tisra. ki pa se še zmenil ni za gospodarjeve opomine. Zato je Avnes dvignil težko o-kovano palico v eni roki, v drugi pa bič ter se bližal tigru. Avnesov pomočnik, ki je gledal, je brž zaprl leve v kletke in sam oborožen stopi! h kletki da bi pomagal, če bi bilo treba.
Tiger je svojega gospodarja pustil na 10 korakov blizu. To je tista razdalja, v kateri se zver začne človeka ali bati, ali ga pa napade^ Dresirane živali se v tej razdalji prestrašijo in se uklonijo. Tiger pa se je le potuhnil in je začel renčati. Preden pa se je Avnes zavedel, ie zver že planila vanj. Ker je bil mož nepripravljen na kaj takega, je padel vznak na tla in obležal blizu ograje neke kletke. Nad njim pa se je vzpel tiger. Avnesov pomočnik je planil v kletko. Preden pa je mogel svojemu mojstru kaj pomagati, se je zgodilo nekaj drugega. " v 7
V tistem liipu je namreč k ograji planil čimpanz Jack, naglo pograbil tigra za rep ter se
za čel na vse pretege dreti. Tiger se je bliskovito obrnil ter v tistem hipu pred seboj zagledal šin<paiiza, ki jc na vso moč grdo režal vanj. Tiger pa le živali se nikdar ni videl, zlasti ne, ko je bila oblečena v rdeč Suknjič. Jaek je bil sicer ves divji, vendar tudi preplašten. Na vso moč je odpiral svoj strašni gobec, kazal dolge in ostre zobe ter grozno vreščal. Pogled na razjarjeno opico je bil res strašen. Tiger niti en hip ni več okleval. Njegovega poguma je bilo na mah konec. Planil je proti izliodn. podrl mo'J potjo pomočnika, ki je pri. hitel pomagati, ter se bliskovito pognal v hodnik in proti svoji kletki. Ko so zu njim prihiteli ljudje od podjetja, so našli tigra pred svojo kletko, ki je -kušal po vsej sili priti vanjo. Komaj so mu kletko odprli. je že planil vanjo in se skril v kot.
Avnesu se ne zgodilo nič hudega. Drugega dne je že zopet vadil s svojimi zverinami. Ko pa je med vajo onega drugega krotilca slučajno zašel v bližino tigTa šimpanz Jaek. se je tiger naglo -kril v kot in ira; niso mogli spraviti ven, dokler je bil šimpanz blizu.
ZGODBA POTOPLJENIH DRAGULJEV.
j
Meseca avgusta lanskega leta je bila v Benetkah na čast itiflijaiitskcmu prestolonasled- ] niku velika slaviiost. Bila je v! palači na Glavnem kanalu. Te slavnosti se je udeležil tudi italijanski knez Pignatelli s svojo ženo. ki je bogata Američanka ter se je pred poroko pisala Henrietta Hartford. Ko je kne-iginja z balkona svoje palače gledala slavnostno razsvetljeni Canal Grande in prireditve na njeni, *se je zgodilo, da i i je padel v vodo dragocen obesek, ki je bil poln smaragdov in briljantov. Vsi ti dragulji so bili cenjeni na 20 milijonov lir.
Razume se, da nios varčevali ko -so velili poiskati potopljene dragulje. Celo potapljači so morali na morsko dno iskat dragulje. Celih 8 dni so neprenehoma iskali. Se le čez 8 dni so,privlekli iz morja velik briljant, medtem ko je smaragd ostal na dnu in ga niso mogli najti. Ameriška zavarovalnica je potem izplačala zavarovalnino s pogojem, če se pozneje smaragd res ne najde več. Če pa ga najdejo, bi morala kneginja 600,000 lir vrniti. Minilo je 7 mesecev. Nato so znova začeli iskati. Del kanala blizu tiste palač« so izsušili, nakar so blato pod balkonom najnataneneje preiskali. Dne
aprila letos pa sq srečno našli izgubljeni smaragd, ki pa je bil nekoliko poškodovan. V van|£vo so ga izročili beneškemu notarju. _ t
tlllllllt,. .flMHItli,..(IHIMIII,. .illltNli,. ,M|I|
VSE P ARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SLOVENK PUBL CO.
YUGOSLAV TKA VEL DEFT. 216 W. ISlb St.. New Vcrfc, N. V
|llllll|||| iilHUII|||||i|imill||||.||||llll||||. |||||! ftltlll*1'i|>*»ai*0!*i,*»»|.M»l»*
KRETANJE I	PARNIKOV
SHIPPING NEWS
1 "S-. nprlla:	.	»■ »
Bremen v Brriuvti	,	' f'
Itoinu v Gt'liuu	it
. 27. aprilu:
I i^uifii Murv Cherbourg | lie ile Froure v IJnvre
I 3«. aprila :
Paris v H«vrr
Cuiite ilt Savoia v IJeuua
»*
' L*, maju :	''' 51
Europa v Uitlucu
I
4. maja: Norma mlie' v Havrp New York v Hamburg
G. miijn : '' Vuleaula v Trst
10.	maja:
Uremeu v Uremeu	,,'
1 11. muja:
Queen Murv v Cherbourg Hunsa v Hamburg
12. maja: j Chain plain v Havre I
- 11. maja:
Kes v Genoa
18. utu ja :	{
Noruuiudie v Havre Kuropu v Breuim
21. muja:
I SaluruU p Tr.it v
-o. mu ju :
1 tjueen Mary v Cb"rb<»urK
27. maja :
I.aafyeite v llavre Mreuieu v 1'remeu
jS. muja :
m le ilt Sa« «iH v i;pu'.'»
1.	juniju :
New York v Hamburg Aijuitaniu v Cherbourg Kitriuuiidle v Havre
;t. jtmija ; Kuropn v Ureuieu	,
1 junija : Kotna v (jenoa
j 7. junija :
j lie de France v Havre
t H. junija :
Queen Mary v Cherbourg Haii.^a v Hamburg
11.	juuija :
(Hex v (ii'uui	* •
Columbus v Itreui^u Cbuuipluiu r Havre
IS. juuija :
Normandie r Havre
Aquitania v Cherbourg llreim-u v limuen
18. Juuija:
Noriuandie v Havre ..Bremen v Bremen
18. junija:
Con te d i Suvoin v Genoa Aquitauiu v Cherbourg
21.	juuija: Lafayette v Darre Europa v Bremen
22.	junija:
Queen Mary r Cherbourg He de Frame v Havre
25. junija:
Vuleauiu v Trat
29. Juuija:
New York v Hamburg Noriuandie t Havre
Aquitunia v Cherbourg
2.	julija: Bremen ▼ Bremen CbampluLu r Havre Rex v Genoa
PRAVD AZARADI BOLH.
Iz Builiiii|H'>U' poročajo lole zanimi Vint:
Tamkaj je gostovala artisto-vska družba iz Debrecina. Kdeti izmed te družbe je stanovat pri neki g«»spe. ki je bila na glasu nenavadno snažne ■ ženske in gospodinje. <_«ospo-dinja je vsako jutro či-tiia sta-| no v an je in trebila uirčes, da j** bilo stanovanje vedno čisto. Za pobijanje bolli je |>orabljala poseben prašek, s katerim je uni-, čila vse bolhe. Ko je nekega jutra iskala bolhe v stanovali jn. jih je nekaj odkrila ter jih takoj y praškom pokončala. Zal pa so bile tiste bolhe die-s i rane, saj je artist z njimi nastopal v varieteju. (''ez dvajset bolli je nesrečna ženska tak<> pokončala in vse so bile dresirane. Ko jf prišel artist domov. m ni našel svojih bolh. se je razjezil ter je v togo t i razbil pohištvo svoje gospodinje.
MRTVEMU SVAKU
ODREZAL GLAVO.
\ Budiinpcštanska policija je 1 zaključila poizvedovanje o ne-* navadnem primeru. Pred ne-" koliko dnevi so našli v nekem 3 močvirju v bližini madžarske 1 j prestolnice truplo moža. ki mu *;je bila glava odrezana. Zlo-1 činca so osumili njegovega svaka, nekega J a noša Kerekesa. " Keteke- je brez nadaljnjega > priznal, da je truplu odrezal "jglavo, zanikal pa je, tla bi bil J j moža umoril. Dejal je. da je ~ I svak izgubil življenje, ker se je .dotaknil vola visoke napetost.i r) Policija je v preiskavi ugo-' j to vila, ^t je Kerckes govoril
1 resnico. Mož in njegov svak . j "
•I j sta vlomila- v neko elektramo.
L' kjer sta hotela krasti žico. Pri
" tem je prišel svak v dotik z
vodom visoke napetosti iu e-
lektrika ga je na mestu ubila.
"j Da bi vlom prikril, je Kereke?
- odvlekel truplo v močvirje in
. I mu t an i odrezal še glavo. I
S tem pa razburljiva zadeva nikakor še ni končana. Sedaj se je prav za prav šele začela. Ko so namreč smaragd natančno preiskali, so dognali, da je smaragd ponarejen. Kei'-< pa tega enemu- draguljarju Ui i so verjeli, >o pa dali preiskati družini, pa so vsi po vrsti, izjavili, da je smaragd res ponarejen. Sedaj je zadeva tako zapletena, da nihče ne ve. kako se bo razvozlala. Ali je kdo drugi našel smaragd iu ga potem z napačnim zamenjal. V tem primeru tistih 600,000 lir pripade kneginji. Ali pa je v vodo padel sploh že ponarejen smaragd, ki je kneginja zanj prejela 000,000 lir odškodnine in bo ona morala denar vrniti. Xi sicer verjetno, da bi bogata Američanka kupovala pomiri jene dragulje, vendar je mogoče, da jo je kak drug draguljar že poprej kdaj osleparil.
■iiia»iiiiili.»iisi>*>ii.ta.liiiiiiiit,. ciictsiT,,..[iiiiiiiiti.titiiiiiif,,. ,.::inui,M.,,11111111,,..iiiiiiru, ''iHmiHli-'l'MnniH''1'!!,milil''"'.iiniiH'	■Hiii.nl" "Himni«'-•l|i;intmi
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
i&^Liijie

v.. L. a.: ri
Slovenske žene .-o splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretuo brez posebnih kuharskih navodil. NaŠa slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostneUstvari, kot te ali one zelenjave ali dišave !:i napravite posebno tečno, okusno- jed.
V knjigarni 4tGIas Naroda" imamo sledeče kuharske" knjige, ki bi Vas morda zanimale:
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr— 728 strani.
Cena $6.
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana
$1.50
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18tli STREET NEW YORK
r i i 'f. !
)\ .
Razne vesti.
PKRJANGEK
mu u tmjum a a tuamur mami: tu.
O	< 11	»	O
"itn iiionr-iifTM