ÏMEt«*!U*vCf ÎHt Profesijonalnim politčarjem h* pa prav nič ne mudi, i Mondesto, CaL — 2ena Juan Kandovala je vlila petrolej v štedilnik, da liapravi ogenj; V I-Kt< m hipu je eksplodirala peč in navila vso sobo v plamen. Mati je rešila, zgoreli so pa trije roci in hiša. Stoletna starka d želi vola je v Dea Moinea, Is., 4. aprila. — Mrs. Sarah Hawk, ki danes praznuje svoj 106. rojstni dan. je izrazila željo, da bi ae rada povrnila v Oregon na njen dom. kj<>r j« i i vda ie pred petimi leti. Toda nikakor ae ne mara voziti v vlaku ali avtu. Jeer to je v ne prepočasna vožnja zanjo, etflijsnske pesmi Naročila al je eropUn. da hitrej-|,e „matrs kot najstarejši špsn-** pride na njen dom. Ona gre i>ač z duhom Aaaa naprej. 'Belgrad, Jugoslavija, 3. apr. — Poluradno "Vreme" je objavilo vest iz Cetinja, da je tja doapel albanski vojaški poveljnik iz Skadra s tremi žandarme-rijskimi častniki. Poveljnik je povedal, da diktator Zogu kruto preganja vse, ki mu nasprotujejo. Vse jugoslovansko Časopisje prinaša dolga poročila o nadalj-nih korakih Italije glede italija-niziranja Albanije. Med drugimi je tudi veat, da so prispeli v albanska mesta italijanski avto-truki. Italijani so tudi založili albansko vlado z vojaškimi uniformami za albanske rekrute, ki Jih Zogu konskribira dnevno. Rum trnek i kralj apet umira. Dunaj, 2. apr. — Rumunski kralj Ferdinand Je spet ns smrtni postelji. V Bukarešti Je velika zmešnjava. Kraljica Marija M tepe za nasledstvo. Srbski kralj Alekaander in njegova žena Marija, Ferdinandova hči, ftts se včeraj odpeljala v Buka-rešto. _ Američan kupil najstarejši Ipeasfcl rokopis. Burgos, Španija. 2. apr. — Iz Ifjdrida poročajo, da Je ondot-ni španski »tarlnar prodal včeraj nekemu ameriškemtr zbiralcu starin rokopis starodavne ks-"Mio Cid". ki laki rokopis Američan Je plačal j $200.000 za U rokopis. Trgovska zbornica m ve-stli prtnoiovM kriz« Za to veselje Ima svoje poaebne vzroke. — In ti ao, ds vidi rudarje omamljene v boju. Washington, D. C. — V bule-tinu, ki ga Je izdala Trgovska zbornica Združenih držat Izraža veselje, da bizniški interesi ne bodo preveč trpeli zaradi stavke rudarjev. Svoje veaelje opira na dejatvo, da Je premogovna produkcija narastla v premogovnikih, v katerih delajo neorganizirani rudarji in da ni nobenih znamenj, da pride do stavke na železnici, kakor je bila n. pr. stavka železniških delavcev leta 1922, ker bi stavka mogoče ovirala - dostavljanje premoga. Buletin razlaga, da je stavka leta 1922 trajala štiri mesece in pol in so bili zaprti vai unijski premogovniki. Kljub temu Je pa od tega čaaa naraščala produkcija v neunijskih premogovnikih. Buletin navaja še druge številke, da tako dokaže, kako je naraščala premogovna dukclja v neunijskih premogov nikih, ne pove pa. kako so pre moguvnUki podjetniki, ki so i meli premogovnike v južnih dr žavsb, jo podpisali, da se bodo ravnali po nji, v aevemem delu Zspsd-se Virginlje, v zapadni Penell-vasiji in v Južnem delu države Ohio. Vsega tega ne omenja bu-letin, ampak prikazuje celo stvsr tako. kakor da ao rudarji | prostovoljno stopili iz unije. PtAVUENI Obe aberalel'sta aogiaaao glasovali sa odpravo. — Govemer je pa s veseljem podpisal ta kjuček državne legialature. Denver, Cofe. — Državne policije ni v*Č v drŽavi Colorado. Obe driavn! sbornici — zborni "a in aeaat — sta soglasno sprejeli zaključek, da se U policija odpravi, od katere ni imela dr kava korif$i, ampak je imela samo atrošk«. Govemer je pa veseljem podpisal zaključek o-beh Zbornic, rtako da je danea iriavna policija v državi Colorado fc>r*Aa V pozabljivost. Državna policija v tej državi je bila izrodek vojne histerije, kakor je bila n. pr. prohibicija in še marla^kaj drugega, ki je bilo sprejeto v Škodo ljudstva ob čaau, ko je bilo dva milijona fantov in moft na Francoakem. Sčasoma se jp državna policija razvila v gango delavakih poboj nikov, butlsgarjev in drugih nebodijihtreba, -brez katerih človeška družba prav lahko&iz-haja. Člani državne policij« ao ai domišljevali, da so polbogovi, kajti svesti ao «i bili, da jih šči ti uniforma to nekateri so uganjali reči, radi katerih bi navaden človek prišel na oddih za o-mržena okna, Njih zadnji poveljnik Je bil Pat Harorock, pobojnik, ki je prišel na glaa zaradi I ud Umskega masakra rudarskih žen in o-trok. Hvalil £ je, da /e imel vo-huna v vsakem premogovniku in rudniku. Dalje ae je trkal po pralh, da je leta 1922 pognal Wm. Z. Fosterja brez sodnijske tiralice iz države. Ko ae je vrši la konferenca Državne delavske federacije v Trinidadu, je dr žavna policija pognala rudarja Nick Fotechia, rudarskega or ganizatorja, iz Aguilarja, ki ae nahaja nekaj milj proč od Tri-nidada. Zdaj je pa Hamrock brez službe, kajti državna legi-alatura mu je rekla, da naj gre. PREMMO V N IfiKI PODJETNIKI SO 8E DO ZADNJEGA PRIPRAVLJALI NA STAVKO. To pokazuje poročilo njih organizacije. Chicsffo, III. —. Narodno pre-omogovno društvo« (podjetniška organizacija) porota, da Je bilo v tedni», k! Je ktmčsl z dnem 26. marca, produciraslh. 18,800,000 mehkega premoga. V normalnih Čaaih znaša produkcija mehkega premoga manj ko deset milijonov ton na teden. Toži aa izgubljeno tovarnarja peto. Lincoln, Neb., 1. aprila. — Miss Eva Henry je tukaj vložila tožbo proti tovarnarju obuval za $25,000 odškodnine, ker se Je peta na novem čevlju odr-a, ko je šla po utopnlcah, kar Je povzročilo, da Je padla. Peta Je bila prilepljena, mesto da bi bila pribita, pravi dekle. Imperijelisti bi radi videli razkol v kuomintangu Iz Londona so poslali vest, da je Ciang Kajiek odstavljen kot vrhovni poveljnik ljudskih ¿et Anglija je odgo-dila grožnjo vojne, ker ie ni pridobila Amerike iiv Japonske sa skupno akcijo. Sangaj, 8. apr—Kantonake če* te, v ofenaivnem prodrianju na sever, so danes okupirale Peng-fu aevernozapadno od Nankinga. Druga revolucijonarna armada, ki prodira ob Velikem kanalu severno od Ankinga, je istočasno doaegla Lučovfu in Kujučov. &ui«sj. 8. apr. — Danes je doapel sem iz Francije Cingvet, ki ga kitajski revolueljonarjl nazlvajo drugega Sunjatssna. Cingvei je bil pred kratkim Is-voljen predaednikom centralne* K* izvrševalnega političnega odbora kuomingtangske vlade. Cingvei je konferiral a generalom Kajšekom, nakar Je naznanil, da Kajšek ae bo odalej ba-vil le z vojaškimi zadevami, do-fiim bodo vae politične stvari v njegovih rokah. London, 2. apr. — Sangajakl poročevalec "Daily Newas" je danes poročal, da Je levo aH 'toljševiško" krilo kuomlntan-ga, kitajske revolucijonarne stranke, včeraj na aejl v Hanko-vu zmagalo a predlogom, da ae Ciang Kajšelg vrhovni poveljnik Ijudakih armad, odatavi od po-vsljatva. Vodatvo armada pride v roke levičarakega elementa. Veat nI nikjer uradno potrje. na. Poročevalec Javlja dalje, da ae Kajšek ne ukloni sklepu strank i nt ga odbora, temveč o-stane v Sangaju s svojim štabom in četami. IxMtdon, 2. apr. — Angleška vlada je opustila avoj ukrep, da pošlje ultimat kitajski rsvoluci-jonarni vladi glede odpravnine za dva ubita Angleža v Nankin-gu. To pomeni, da Anglija n mogla pridobiti Združenih držav in Japonske za skupen ultimat in akupno akcijo napram Kitajoem V londonaklh uradnih krogih priznavajo, da ./Je predaednik Coolidge odklonil aodelovanje Združenih držav v katarlkol akupni vojaški ali mornaričn akciji proti Kantonoem. Japon ska vlada ae tudi ne mara mešati v kakšno Intervencijo. Anglija Je sdaj prisiljena aa-ma nastopiti ali pa Izprazniti KI-tajako^ Kakor poročajo, ne bodo AngleAi poskušali prekoračit meje svojih kolonij, bodo pa strašili Kitajce s letali nad nji hovlml meati. fiangaj, 2. apr. — Oenera Kajšek premesti avoj glavn stan v Nanking, kakor poročajo lokalni kltajakl listi. Dalje poro-čajo, da je kuomintangaka vlada aeaiavjla manlfeat na vsleal-le, v katerem bo sahtevala, da velosile umaknejo svoje bojne ladje Is kitajskih voda ter pri stanejo na mirno.pogajanje gle-de bodočega statusa Inozemskih kolonij. Revolucijonarna vlada kmalu Objavi svoja poročilo o incidentu v Nankingu. Preiakava, katero je Izvedla vladna komldja, js dognala, da ao protltujske Izgrede in konsekventno amrt sedmih tujcev zakrivili aevarnjsški ban-dltl In ruakl carlatlčnl najetsil. uravve n Basdltl oropali lest gasoliiuikih psstaj v sni sri. Chicago. — Snoči ao banditjs pro-1 naredili rekordni napad ko ao oropali Šset gaaolinskih postaj v eni url in odnesli nad $800. Buletin Izraža dalje, da mo-prelomili pogodbo, ki ao goče ne pride do stavk is simpatij« ns neunijskem premogoven) polju In da neunijaki rudarji pridejo na pomoč unljskim. Ampak rudarji niso osamljeni. Z njimi so vsi zsvsdni delavci, ki Jim bodo stali ob straši, ds podjetniško drevje ne zraste de PaapaafflM Mavakl kosgros v Kantonu Avstralski la kitajski delavci vsbijo ameriške na kongrse. — Kongres prične dne 1. maja v Kantonu. Chleago, III. (F> P.) — Fsde-rallzani tiak Je prejel Is Kantona na Kitajakem brzojavko, ki vabi ameriške delavaks organizacije, da pošljejo delegate na panpacifičn! delavski kongres, ki prične dne 1. maja 1.1, v Kantonu na Kitajskem. Brzojavka pravi da Je Avstralski delavaki strokovni kongres pooblastil Vaekitajsko de-lavsko federacijo, da skliče z i dne 1. maja leta 1927 psnpscl-fični delavaki kongres v Kanton. Kongres sklicujeta obe de-Isvskl centrali. Delavske strokovna organizacije v Ameriki so povabljene, da poftijejo toliko delegatov, kolikor Jih nJim njih sredstva dovolijo. Povabila so bila poalana de-avskim organizacijam v Kanadi, v Mehiki, v Južnosmsriftkih deželah ob Pacifiku, na Filipinskem otočju, Japonskem, v Koreji, Indiji, Indonealjl In vsem evropejekim delavskim federacija m, ki imajo stike z Daljnim vztokom skozi kolonijalne ali druge zveze, vštevši Veliko Britanijo, Francijo, llolansko in Sovjetsko unijo. Progrsm js izdelsl priprav. Ijainl odbor, ki žs dalj čsss dela na detajlih konferenčnega programa. Pod te detsjle spsds poročilo biroja, poročilo dslegatov raznih in zastopanih dežel, pa cifičnih detel, mednarodni delavsko gibanje, delavstvo In im-perijalizem, mednarodnor izrav-nanje mezd in delavnih ur, vojne grožnje v Pacifiku, delavski in imgracljski problem In ožji stiki med delavskimi organizacijami v deželah ob Pacifiku. Ta kongres je velike vaAnoeti ftikaikl šerif zsMavs vojaštvo u valiva! (¿raydon pravi, da obstoji vsltka zarota ss velerop glasov Is pobi jan js volllesv. Chlcags. — Korakanje vojaških ¿st po ulicah a puškami ns ramah in vojak s puško v roki pred vaakirn voliščem — taka js seenerijs. ki ae obeta Cikažanom jutri, na volilni dan, ako gover-ner Small ugodi zahtev! šerifa Charlase E. Craydona. fterlf je v petek zvečer apeli-ral na governerja, naj ima pripravljene čete državna millcs sa aktivno službo na volilni dan v Chicagu. Šerif Je obvestil governerja, da postoji velika ne-varnost napadov na volilce In plemenakih Izgredov, valed česar Je potrebno, da vojaške Čsts patroljlrajo ulice In stražijo volišča. Cikaška policija Js sama v dveh političnih taborih in radi tega nesposobna, da bi mogla jsmčltl za red In mir. fterif, ki je republikanec, obtožuje demokrate, da ao organizirali napad na zamorske volilce, Val trije županski ksndl-datje obtožujejo drug drugoga, (Jm bodo kradli glasove in v ta! namen imajo pripravljene čete |X/bojnlkov, Američan plačal $10.000 sa lep , Reetkovenovlh las. Budapešta, 2. apr, — Neki a-meriškl milijonar Js ponudil $10,000 za šop las slavnsgs skladatelja Beethovena, ki ga hrani AUN ZA MPU NA NANKING JE PREDLOŽEN Ameriški pomorščak menja sa streljanje. — KsM* ko Kitajcev js bilo «blUk, Is* ga brssjavka ns pove. Washington, a C. (F. P.) — AdmiHU Williams je poročal mornariškemu departmentu o streljan ju pri Nahklngu, kar jt realiziran, da bo kltajaka narodna vlada amatrala odgovor» ne sa isgubo kitajskih žlvljsaj zaradi streljsnjs s ameriških in brltakih bojnih ladij na poljH pred gričem 8ooony v Nankia-gu Združene države in Vslike Britanijo. WiUiamsova Informacija prihaja od admirala Hougha, ki je odredil, da ai* a-merlška razruševalca "Noe" la "Preston" pričel« streljati na meato. "Streljanje s smeriških rss-ruševalcev In "H. M. S. Esm». rahla", pravi Williams, "Je bOo namerjeno v okolico tujesslj^ ake hl|p vrhu griča 8Unds||| OU kompanljo, kamor ata bel» la ameriški kontul In njsgm družba. Ladje so odprla ogeaj kot zadnje sredstvo, ker so 19 tajcl Streljali na prisadi stranko. Znamenje, ki je sahl valo, da ladje odpro ogeaj oddal amorilki pomorščak ha hiše, in ko je oddajal nje, so ponovno streljali nanj,: "Ozemlji», na katerega ao*pa» dsle krogle z ladij, ja večinoma tujezemska lastnina In večino» ma tujesemei stanujejo aa nJem. Ker živi le nekaj Kitaj-eev v tem okrožju, ae aodl, da jih nI bik) ubitih veliko. XHaM ki so bili ubiti, ao napadali tuja. xemce all plenili tujesemčo lastnino. Krogle niao bile aa> merjene proti kltajakemu dala mosta v Nankingu. "Učinek streljanja s ladij al bil le U, da ao bili rešeni Is a» mariški konzul in njegova druft« ba, ampak rešeni so bili vsi tu-Jezemci v mestu, ker so napadi v drugih dela mesta takoj pr* nehali in tujesemcem Je bilo dovoljeno oditi, ne da bi jih kdo nadlegoval, na ladje ob o* brstju." Medtem ko ae Kitaj razburja radi poročil, da je bilo na tlsole kitajskih civilistov ubitih šara-dl ameriškega in agleškega streljsnjs na Kitajce in narodna kitajska vlada še zadržuje svoje poročilo o svojih Izgubah, se smerlšks vlada žs pripravlja za razpravo o odškodnini, ki jo bodeta zahtevali obe etranki aa» radi napada na Američane od strani oplenjevaleev In protinapada od strani ameriških bojnih ladij. Ta alibi je bil priefe-čen. kajti ameriška Javnoet Je postala akeptična glede potrebe stroljinjs. Veliko smeriških 11-stov Je priporočajo previdnost n Je sugcstiralo, da zapuats A-msrlčani notranjost Kitaja, as da bi čakali, da zaidejo v bojas črto. t Datje ne ft. stresi.) Aprikks Isla js bila New Orleans, ^a. — Jules is Jean Je bil 1. aprila posvaa m telefon z obvestilom, da njegova restavracija gori v mesto. Mfli J« zaprl telefon s smehom. Ml pevsko društvo v Bell cerkvi na da se ne briga za aprilske tih Ogrskem. Društvo Je sprejelo lan je." Ko Je lea nekaj ur dssftf ponudbo In porabi denar ¿gradnjo godhenegs zavoda. za k svoji restavraciji, ja bOa Ü vaa v plamsnu. Skoda mt0 $18.000 Varšava, Poljaka, t. apr. .ledi u.pehom kitajske narodne ^^¿¡„T^UvTku,^ vlade in njene podpore delavski.j, mÄ<»k# ¡t0 m 4oU|J. M ^ radi naraščanja delavskega gibanja na Dsljn<*m vztoku, ki strokovni organizaciji, in dvi-gajočlh narodnih glbsnj v dHe-lah, ki ao pod Impsrljslističnlm evmpejaktm in ameriškim Im-perljsllstičnim vplivom. , V dveh urah js bilo pred vo hišo par ato ljudi sfl v žakljlh. Američan js poldksti policijo, da je sitne Poljake In armade ..'k L PROSVETA GLASIM) SLOVENSKE NA KODNE PODrOINEJTONOTII^ LASTNINA SLOVENSKE NA KODNE PODPOKNE JEPHOTS fol ku in 1125 u tri late. 9tM ss tri •S1««** P° dog $5.00 n. leto. »2-M M ; Chics*» tai Ctesro IÍ-M M Wto, $SJ» s» pol Nukr M TM, kar Im «tik s -PROSVETA" MI74f 8«. IjvR^lt Anw. Ckksf«. »II—I« •THE ENLIGHTENMENT" Orgu tke SUvm« Hstls«sl B—fit Ovsd by tiMw«»« Nail—al BeaeM Maty. Adv«rti»in* ratas o« £S Hb^tUm: VniUd Sute. (aseapt Chkjiro) HJt, ui foraiga cagataiaa ISOO jpsr yaar. 9»J0 par MEMBEB of THE FEDERATED 1M Dataai a akWpaJa pr. ne kruha ne denarja, da bi si ljudje pošteno kupili obleke ter druge potrebščine. Potem, ko so v resnici zahtevali kruha na svoji zemlji ter nekaj več svobode, pa so dobili kanone s krogljami. Zakričali so: To so boljševiki, boljše-viki, boljševiki! Namesto kruha imperijalisti poslali nanje ladje z moriinim orožjem in rimski in luteranski duhovniki pa blagoslavljajo orožje armad kapitalistov na Angleškem, na Laškem in v Ameriki. Tudi v Ameriki so še sužnji! Se v letu 1927 jih imamo. V Adahu, Pa., pri rudniku Gates sem notel obiskati člane in članice S. N. P. J., pa sta me dva v rujavi obleki z revolverji, puškami in krepeki ustavila, da ni dovoljeno obiskati članov S. N. P. J. Človek mora imeti za vsako osebo posebej dovoljenje od superintendenta. Jaz sem dobil tako dovoljenje, da lahko obi-ščem tajnika društva S. N. P. J. Ko sem ga videl in sem šel nazaj proti Železniški progi, sem moral še poprej iti v malo sobo v pisarni in pokazati papirje ter izjaviti, kaj je moje opravilo. Najbolj jih je pičilo, ko so videli, da imam papirje od države Illinois, "Miner's Certificate za antracit v Wilkesbarru ter državljanske papirje. Pogledali so tudi Ameriški družinski ko-ledar za leto 1927. Družba Frick Coal plačuje svoje rudarje prav po kitajskem sistemu. Ne vem, če delavci te družbe vidijo kaj dneva ali nič. Na plačilni dan pa prejmejo za delo 120 do 144 ur, pa tudi ne vidijo denarja. Ce bi se delavci pri Frick Coal Co. ter po drugih neunijskih krajih potrudili, da pridobe močno strokovno organizacijo ter bi manj kritizirali čez delavske voditelje, po- in prehranitev mladine, dokler je obvezna hoditi v šolo, naj pa nosi država, v Kadar bo delavstvo to doseglo, tedaj He bo oprostilo polovice, aku že ne tri četrtinke kapitalističnih suženjskih verig. Kapitalisti ne bodo mogli več najemati malih otrok in jih izkoriščati za nizko mezdo. Najemati bodo morali odraščene delavce in jim plačevati mezdo, s katero bodo lahko izhajali in prehranjevali svoje družine. Število brezposelnih delavcev se bo znižalo, ker ne bo pred tovarno otrok obojega spola, ki bodo prosjačili za delo. Podaljšanje solske obveznosti za mladino do osemnajstega leta. u vedenje šest urnega delavnika, prepoved ponočnega dela in obvezni obisk večernih &ol za mladino - r ------ --------------- od osemnajstega do eden in dvajsetega leta, ne bo v *ko- sT* F .bUI U flo fli.luv.itvi. u i " ^O-,ljudje. Stari ho hoteli, da mo- flo delavstvu, ampak bo v njegovo korist , rajo biti val sinovi, raren tisto- Take reforme ho potrebne, da se izvedejo tako hitro, ki i* prevzel posestvo, du« . kot je mogoče, da ljudstvo postane zreló za socializem hierr nune* ,n To je tudi vzrok, da se kapitalisti, njih nodnorniki in ra' 1° U.«.dveh «»Povili du-* «Stoiki au u • • • iijin poaporniKI in za- hovnike, eno hčer pa za nuno. vzniki najbolj srdito bojujejo proti podaljšanju šolskega Tudi druga hči je te bila v klo- poduka za mladino do osemnajstega leta in pripoveduje- *tru' J* imel* Vrivaj *«nt«. jo, kako silno nevaren je federalni amendment za zaščito To »P«»®« otrok. In najdejo\ae ljudje, ki pritrdijo kaplullntomJ ZtZ£¿t^TÜI njih podpornikom in zaveznikom, da je zvezni amend- "»mašili • cunjami. Brat jo je ment za zaščito otrok res nevaren za ljudstvo, kajti če ,Ur* *u tapia. Ko izobrazba postane splošna, skrbi, kdo bo t>a H*h*l ntkoč uko te|Ji* >im Veliko ie ¿e tako hI,..,¡h ,U S™ i 1 , Ur lekU uro k orožni- . .„ / . «rpin, oa ne spoznajo, da danes kom. Po poti so ji ljudje roke KriCe najbolj glasno oni — kdo bo delal, ako izobrazba po-! n* hrbtu <*>ve*li in odmaAUi u- stane splošna — ki sploh ne delajo in žive od sidov h«.la *u- fanl i* drugih. Poročil Vem pa ne. če so bili M ■.............' ' \ I hudobni starši kaznovani ali ne; v otroških letih? Dobro naj pomislimo na zadnjo uro. Morda ne bo ure časa za pokoro. Kar se mene tiče, vedno želim, da bi bila sekunda, ne ura. Jaz se smrti prav nič ne bojim, pač pa bolečin. Brez "božjega strahu" sem, čeravno je Že štirinajste velika noč, kar se nočem več spovedati in ne postiti. Pri vsem tem imam mirno vest in ne verjamem, da je moja duša le kaj bolj kosmate ali Črna kot je duša Župnika Ambrožiča. Pravite, da se morate smejati, ko vam kdo reče, da sami tega ne verjamete, kar učite. To je pač umljivo, saj če bi bili odkriti in bi povedali, kaj mislite, bi kmalu izgubili "job". — Vreme imamo v Detroitu zelo lepo že dolgo časa, česar pa nisem prav nič vesela, ker bo to škodovalo sadju, kajti drevje že brsti, potem bo pa pozeblo. Tudi tukaj je že regrat, niso samo v Kansasu tako srečni, da se lahko z njim ponašajo. Regrata dosti, samo če bi bilo še kaj drugega toliko. Dela je malo, torej tudi denarja ne. Nazadnje bomo res morali jesti sam regrat. Pozdrav čitateljem Prosvete. — Naročnica. ga, če se v bolečinah spomni l™ ^Iatuob 8^n!ih !*! tistih besed, katerih so ga učili^11 bl delatl ob osmih ter bi Kaj zopet iščejo in nČI)o. Kllzabeth, Pa. — Kaj zopet iščejo in učijo zatiralci delav. stv« in rimski ter luteranski hujskači? Ali si svetovni kapitalizem, )>onebno še italijanski, angleški, ameriški in drugi zo-Rft želi napraviU človeško me-šarjenje, vojno igro s človeštvom na Kitajakem. v Nikara-gvi, Mehiki in končno še na jugoslovanski zemlji po kateri se cede sline laškemu imperijaliz* mu. ki bi rad zaaužnjil ljudstva na Balkanu. Te slednje podpirajo angleški ministri in ameriški dolarji, ki jih izdaja J. P delali samo osem ur. Ne bili bi sužnji, da bi jih varovali kakor jetnike po ječah. Po nekaterih rudnikih gnedo delat že ob dveh ali treh zjutraj in domov pridejo ob treh ali štirih, nekateri pa počakajo toliko, da gredo po temi domov. Na plačilni dan, vsakih petnajst dni pa dobijo svojih $26 do |46, v veliko slučajih pa dobijo celo kuverto opombo, da so dolžni toliko in toliko kompanijski trgovini. Kapitalisti in duhovščina, rimska kakor protestantovska, so tesno zve^snl Prvi nudijo drugim raj na tem svetu in du hovščina se jim v zahvalo za to odkupuje, da drži ljudstvo v temi, ga vabi v cerkev, namesto da bi šlo na seje delavskih strokovnih in političnih organizacij V cerkvi nevednemu ljudstvu duhovščina obeta nebeško kraljestvo za siromaštvo in udano pokorščino na svetu. Čimveč bo plačal duhovniku za nebeške vstopnice tem svetu, toliko lepše bo sprejet v nebesih. Kdor pa nima denarja za tako vstopnico, tega strašijo s peklom. Strašilo s peklom se je začelo trgati. Največ so k temu po-mogii rimski duhovniki sami od zadnje svetovne vojne, ker so blagoslavljali orožje in poaoje-vali denar vladam za bojno o> rož je. Sam rimski papež je posodil rimski vladi deset milijonov lir in blagoslovil italijanako armado. Sedaj al italijansk Mussolini zopet želi vojne z Ju goslavijo in išče različne pretveze. Italijanska duhovščina skupno s papežem bo zopet blagoslovile armado Italije za srečno pobijanje Slovencev in drugih Jugoslovanov. čeprav so tudi ti katoliki. Ce bi danes prišel Kristus v Italiio, na Angleško, v Ameriko, na Špansko, Poljsko, v Rumu-ni jo, Jugoslavijo ali katerokoli kapitelistično-klerikalno državo Od zadnje svetovne vojne jaz verjamem v nebesa na zemlji pri obloženih mizah, z lepo god-x> in veselo m pošteno zakonsko življenje. V pekel pa naj bi šli delat pokoro duhovniki in kapitalisti v Steelton, Pa., tja v topilnice železa, kjer bi delali za 30e na uro. Delavci na iztoku so začeli vstajati in mogotce postaja strah. Delavci so se začeli organizirati in podpirati samo de-avake ustanove. Slovenaki delavci, naročite se na dnevnik Prosveto in na druge delavske liste, da boste izvedeli prave in resnične delavske novice iz vseh delov sveta. Proletarski in bratski pozdrav. — Andrew Spregar. . I Položaj v industriji. Koncert godbe "Bled". Cleveland, Ohio. — Ce ravno so dopisi in novice iz te metropole tako pogosti, sem tudi jaz sklenila malo poročati. Storila bom čisto na kratko, čeravno bi lahko spisala cele kolone, ako bi hotela opisati vse, kar človek čuti in vidi okoli sebe v tako velikem industrijalnem mestu, kjer so delavske mase neorganizirane. Človek, človek, kdaj se boš zavedal, da si res človek? Kdaj se boš dvignil iz blata In teme in iz živali v človeka? Ubogi trpin, kdaj bo konec tvoji ponižnosti { Izkoriščevalec in lažnik, kdaj se dvigneš iz tvoje nizkote odiranja, morje-nja tvojega brata Človeka? In ti, mati revna ali bogata, bela črna ali rumena, kdaj se boš zavedala, ko dihneš življenje novemu bitju, kako ga boš. vzgojila: ali izkoriščevalca in moril ca ali bojazljivo, nevedno, ponižno bitje. Vedi, mati, da, je odvisno od tebe vse človeštvo in iljega napredek. Človek bi se čudil v 20. stoletju, ipa še časti človeštvo, kljub vsej znanoati in odkritjem, to zlato tele! Obljubila sem, da bom kratka v svojem spisu, pa naj bo to vesela novica, namreč da bo v nedeljo, to je 3. aprila, kon cert godbe "Bled" v S. D. D. v Collinwoodu. Obenem bo tud praznovanje 10-letnice njenega obstanka. Skozi 10 let truda in požrtvovanja je dosegla lep uspeh, ki ga je pokazala na prejšnjih koncertih in da bo eden najboljših ob 10. letnici njihovega obstanka. , .1 Zato rojaki in rojakinje, po-setite ta koncert in dajte god benikom veselje in spodbudite jih k požrtvovanju, kajti oni niso lahkoživčki z belimi ovratniki, pač pa delavci trdega dela, ki žj^vuje svoje večerne ure po trdem de)u in' težko zaslužen denar zato, kar vam bodo pokazali v nedeljo S. aprila in priznali jim boste njihov trud Saj je to edina slovenska godba v Ameriki, da je dospela do te stopnje. Zato ne zamudite te prilike slišati godbo, proizvajati umetne komade najboljših svetovno znanih skladateljev. Pozdravljam vse zavedne delavke širom Amerike. — Marica Preselj. 2MK0MET Zarotniki se lepo vozijo ... Prve tri mesece tega leta zarotniki ubili 193 oseb na ei-kaških cestah, ranili so jih pa par tisoč. Zakaj niso zarotniki aretirani ? .Čuvajte se zarotnikov! Kajti oni so v zvezi z Moskvo! a • • CikaSki cirkus. Cikaška velika denarna moš-a letos kandidira kar tri pa. jace za župana. Mošnja računa, - eden bo izvoljen po neumno- ' in J* J* ^nja ve, da .večina ¿lkaških volilcev ¡ma rada pajace. Najboljše je, da vsi oni, ki ljubijo pajace, glasujejo jutri za vse tri . .. FEDERALNE BANKE 80 SOVRAŽNE FARMARJEM. Morgan Samo zato jim je. da ^ bi ^ ^ „voj nauk b, bi uvedi, novo sužnoat in še več fa rtm—i— 1AJNE SILE ZA DIKTATURO! zvišanje produkcije. Kakor V JUGOSLAVIJI. dimo je ta kapitalističen pro- gram racionaliziranja industrije direktno nasproten delavskemu ekonomskemu programu, ki (Izvirno Prosveti.) l , ii. Inozemski kapitalisti,* ki vla-,jo nad večino premogokopov rinčenih in bakrenih rudnikov 4 železno veleindustrijo, nad tlokupno tekstilno industrijo, id keramično in kemično induljo ter nad največjimi podaji ostalih industrij, a poleg obvladajo finančni trg s imočjo svojih velebank, hoče-imeti odločilno besedo v gobarski politiki Jugoslavije. Javno tega vpliva ne morejo »seči, ker ne morejo osnovati oje močne inozemske stran-i v naši "nacionalistični" Ju-jslaviji. Zato skušajo pridobi-za branilce svojih interesov esčanske stranke, visoko biro-racijo, vojna, civilna in pollina ter policijska oblast va. pa je mogoče samo potom »rupcije. Svinčena afera mežiškega idnika, afera Slavenske banke, 'era Jandranske banke, afere iavnih veleposestniških se-estrov, razne afere Rade Paca. so samo malo odgrnile za-or a politike korupcije, ki jo pnjajo inozemski kapitali-i potom svojih agentov. Ne-teh afer ima v^okah anket-komisija, da jih preišče. Todo sedaj javnost zastonj ča-i, da anketa izroči afere in ivce sodišču, kjer bi se imela var bolje pojasniti. Parlamentne ankete, parla-entarizem torej postaja neva-n za te tajne sile, za to tajno liitiko korupcije. Zato je cela ipitalistična Evropa pi raz-nevala, čemu se predlaga v IS zakon proti korupciji! Bo-t se torej, da pridejo v parla-entu stranke in skupine do Ijave, ki bi pometle s korup-inistično tajno politiko, dela-inozemski kapitalisti na vse iplje, da bi se odpravil parla-entarizem in se uvedla dikta-ra. Inozemski kapitalisti na-reč dobro vedo, da bi močna lavsko-kmečka narodna skupina silno okrepila notranjo in nanjo svojo politiko v državi IS in pomedla z vsakršno ko-Dcijo. Močne SHS države se inozem-i kapitalisti prav tako boje, i močne kitajske republike. 1 njih je kaos najpripravnejši «n, ker s primerno majhnim pitalom, z "bakšišem" dose-jo vse, kar hočejo: lahko po-■^jiijo bilance, da jih ne mo-obdavčiti; dobivajo konce-H1 in privilegije; dobavljajo državo po visokih cenah; imcščajo se po njihovi želji *avni uradniki i. t. d. Dikta-'a korupcionističnih kapitanov bi neizogibno privedla do kaosa, do take gospodur- * krize, da bi Jugoslavija po-'a jednostavno popolna ko- P'ja evropskih kapitalistov, liele te tajne sile v Beogradu. Toda delavci in kmetje ter |»vobodoljubni državljani IS n. smejo dopustiti te dik-tare. " to se morajo organizrano «vedno Uoriti za svoje inte-Tudi interesi delavcev v ■fcnki bi bili občutno prizade-lko bodo njihovi bratje tep- * izkoriščani potom ko-*¡Mi; ke dikuture. Zato Mpirajmo medsebojno, s ^em spoznovajmo se l 10 izkoriščajo inozemski ka-*»Ni rudarje v Sloveniji, ¿^industrijske družbe v ¡«'¿I in v celi Jugoslaviji so hn'*na delniške družbe. Del- * '«-h dnižb so v rokah ino- kapitalistov, ki bivajo i*riru. Londonu, na Dunaju aim j t#*r v patu svojegs ob-J >« jo kupone. Njihovs ?Jii upravljajo dobro pla-11torji. ki dobivsjo pro-ÍJ "d «'kutra profitof. Zato * rrgit ns takozvano rscio- [»odjetij. Po ekonom-J Principih kolonijalnega ks-1» i«» program rselons listen v treh besedsh: <-»h delavcev in plač, a to ^iv) zvitanje KATASTROFALNA NESREČA V LJUBLJANSKI OKOLICI. V Dolu pri ljubijani zgorele po čudnem naključju štri oeebe. r smatra, da se more produkcija «višati samo z vsesplošnim dvigom produktivnih sil: zboljšanje strojev in naprav, spopolni-tev delovne sile, zmanjšunje de-lovnego časa in povečanje dnine. Delavstvo ima samo en način udejstvovati svoj ekonomski program: potom organizacije. Organizacija a potom nje izobrazba in razredna zavednost — je danes edino sredstvo razrednega gibanja delavstva. Kjer ni močnih enotnih organizacij, tam je izkoriščanje pretežko. Lep primer nam nudijo rudarji v Trbovljah in drugih rudnikih Slovenije. Od okoli 10,000 rudarjev je organiziranih samo 5%, pa še ti v različnih organizacijah in političnih frakcijah. 9.000 rudarjev se pa sploh za nobeno organizacijo ne zanima, razven za bratovske skladnice, ki pa so v Sloveniji prisiljene, a ne dobrovoljne. Med rudarji vlada brezposelnost. Okrog tri tisoč rudarjev je bilo v, prošlem letu odpuščenih od dela v Sloveniji. Rudarji stanujejo y. pretesnih stanovanjih, zato jih tarejo, bolezni. Epidemija tifusa je nastala v barakah Trboveljske premogokopne družbe vsled nesnage. I)an na dan se dogajajo nezgode pri delu, ker so varnostne naprave pomanjkljive in ker delavce priganjajo k večji storitvi. Plače so sramotno nizke za težko rudarsko delo, tako nizke, da se jih rudarska oblast ne upa objavljati, dasiravno je to po zakonu njena dolžnost. O-semurni delavnik se krši, ponekod delajo po 12 ur na dan za sramotno nizke mezde dva dinarja na uro (4—6 centov). Produktivnost pa narašča. Profiti so se silno povečali v istem času, ko so se ukinile dra-ginjske doklade in za 20% reducirale plače, a tudi akordni zaslužek je zmanjšan. Sledeče številke dajo jasno sliko resničnega stanja: Produkcija leta 1925 — 1,-822.582 ton, povprečno 12.620 delavcev in paznikov. Produkcija leta 1926 — 1,-678.559 ton, povprečno 10,020 delavcev in paznikov. Povprečno produkcija na 1 delavca 1. 1924 — 12.2; 1. 1925 -12.12, 1. 1926 — 13.4. Leta 1926. povprečno 1. četrtljetje štev. delavcev 15. 11,795 11.4 9.736 13.2 9,126 17.8 9,722 Kakor vidimo je v zadnjem četrtletju leta 1926 - 9.700 rudarjev več produciralo, kot leta 1925 12,500 rudarjev — torej se je reduciralo skoraj četrt delavcev, produkcija pa se je celo povišala. Velik požar v Voklem pri Kranju. Dne 19. msres so presenetili številne izletnike v gorovju Kranja dim in ognjeni zublji, ki so se dvigali v južni smeri od Kranja. Goreti je začelo na zgornjem koncu vasi Voklo. Videlo se je dobro, kako se ogenj naglo raširja. Prav kmalu so se pokazali trije veliki ognjeni zublji na treh različnih krajih v neveliki razdalji. Po prvih vesteh, ki so doile v Krsnj, je zgorelo v Voklem pet hiš in gospodarskih poslopij. Vzrok požars še nI znan, vendar pa vlada med prebivalstvom veliko razburjenje, ker živi še vedno v strahu radi lanskih neprestanih požarov na Gorenijskem Pred ofenzivo škofov proti pretirani žeiwkl modi. Na sars------- . ievukih cerkvah so nalepljeni Grojzdek ter ju odvedli v >odne sledeči lepaki: "Ženske, *pristo- zapore v Ljubljeno. Povod are-pajoč k spovedi sli obhsjilu, ne tacije je bil prepir med zakonce-»mej» biti di koltirsne. roksvi ps m* in Marijo Koširjevo. Iz česar nsj bodo vssj do komolca Krila deklic morajo segati vssj do kolen, sicer ne bodo pripuščene k sv. zakrsmentom." Med sersjev skimi verniki je vzbudile U odredba splošno pozoronst in se umatrs kot prifetek ofenzive ¡i,n. katoliških škofov proti pretirsnl Dne 12. marca zjutraj, med 3. in 4. uro, se je odigrala v hiši ¿t. 2 v Dolu pri Ljubljani strašna tragedija. V ognju so našle grozno smrt štiri osebe: 621etna vdova, lastnica hiše, Marija Košir, njena rejenčka, ISletni Jožef Bizjak ter 21etni Vinko Ciz-nik, sin perice Josipine Čižnik, stanujoče v Ljubljani v Hrenovi ulici, ter enoletna vnukinja Marije Koširjeve, Micka. Na predvečer strašnega dogodka se je mudil v hiši kolar Janko Jemc. V stanovanju tesarja Petra Grojzdka, ki ima za ženo 241etno Micko, hčer stare Koširjeve, je polagal nove pod-nice. Skupno z Grojzdkom sta delala že popoldne, pri tem p« tudi močno kurila v mali pečici tako zvanem "gašperčku", okrog katerega sta pustila na večer cele kupe oblanja. Okrog 23. ure je prišlo med zakoncema Grojzdek in med taščo Marijo radi nekih malenkosti do prepira, ki je bil v hiši po pripovedovanju sosedov skoro na dnevnem redu. V prepir je posegel tudi Jemec, ki je končno pozval zakonca Grojzdka na svoj dom, češ: "Bosta vsaj eno noč mirno spala, da se vama ohlade ušesa t" Grojzdka sta se njegovemu povabilu odzvala in res okrog polnoči odšla na Jemčev dom. Tamkaj so vsi prečuli v pogovoru čez 3. uro zjutraj. Nekako po istem času se je posestnik Miklavc v Dolu odpravljal na pot na sejem. Pred-no je odšel, je hotel napojiti konja. Komarje stopil iz hleva in se ozrl proti gozdu, je zapazil nebo vse razsvetljeno. Razburjen je skočil v hišo In pričel klicati: "Na Gričku (kakor imenujejo p. d. Kiširjevo hišo) gori!" Kmalu je pričelo tudi v stolpu biti plat zvona. Ravno takrat je stopila pred Pemčevo hišo tudi Grojzdkova žena Micika in zapazila požar. Strah ji jc zašibil noge, da je padla skoro po tleh. Pričela je obupno vpiti na pomoč. Krik Grojzdkove Žene in plat zvona je imel takoj učinek. V hipu je bila pokonci vsa vas in okrog goreče hiše na gričku pod gozdom, dober streljaj od vasi Pod-gore, se je zbrala množica ljudstva, ki je hitelo reševat, kar se je rešiti dalo. Več mladenlčev je vdrlo v gorečo hišo, morali so pa takoj odskočiti, ker jih je dušil dušljiv dim. Tedaj so prihiteli že tudi domaČi gasilci. Vsled silovitega pritiska vode pa jim je počila cev in je bilo tako za nekaj časa gašenje otežkočeno. Medtem so se lesene stene hifte pričele se-sipati in bila je že nevarnost, da pade vse na kup. Ko je začela brizgal na zopet delovati, so gasilci odšli v hišo, da razkopljejo navlako in rešiji Ae kako življenje. Cim pa so stopili v notranjost podrtije, se jim je nudil strahovit prizor. Takoj pri vratih v veži je ležala na tleh popolnoma zoglenela mati Marija Košir, držeč v desni roki kljuko, ki se jI je snela iz zaklenjenih vrat. Pri ognjišču v veži je ležal na tleh dveletni Vinko Ciznik, strahovito ožgan, tudi že mrtev. V sobi stsre Msrije Koširjeve, kjer je spala z otroci, je ležal na tleh pri postelji — tudi popolnoms zoglenel — l.^tni Jožef Bizjak, na peči |» je ležela hči Ml-cike Grojzdek. Požar je bil popolnoma udušen šele okrog pol 6. zjutraj in šele tedaj so mogli gasilci spraviti sežgana trupla na |>rzno. Morilec HeAerko priznal hudodelstvo. Dne 9. marca je bil pred mariborsko poroto obsojen v smrt na vešala posestnik Kari Šešerko z Janžekovega vrha pri Ptuju, ker je utopil svojo ženo v Dravi v Trčovi pri Mariboru. Izrek porotnikov, ki so z vsemi 12 glasovi potrdili krivdo obtoženca, je prvotno osupnil, ker je bila obtožnica zgrajena izključno na indicih. Direktne priče ni bilo nobene, Šešerko pa je odločno tajil vsako krivdo. &e potem, ko mu je predsednik senata v sodni dvorani razglasil smrtno obsodbo, je Šešerko patetično vzkliknil: "Pri živem bogu prisegam, da sem nedolžen. Tudi Krista so po nedolžnem na križ pribil! I" V samotni celici pa je prišel Šešerko polag6ma v druge misli. Ze tretji dan je naprosil sodišče, da ga zasliši, ker ima nekaj važnega povedati. Njegovi prošnji je bilo ugodeno in Šešerko je pred sodniki priznal, da je res on utopil svojo ženo v Dravi. Prosil je, nsj "ga sodišče predloži ^pomilostitev. Ker ima obsojenec več nedoletnih otrok, ga bo mogoče to skesano priznanje rešilo vislic z ozirom na to edino rešujočo okolnost. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v visoki strosti 83 let Frančiška Brence roj. Dovnik. Stanje gripe v Sloveniji. Po uradnih podatkih je bilo dne 7. marca v mariborski oblasti 5028 bolnih na gripi, v ljubljanski blastl pa 491, Največ bolnikov je v Prekmurju in sicer v okraju Murska Sobota 2273, v okraju Dolnja Lendava pa 1448. "^pljonska afera v llelgradu. Belgrajska policija Je prišla na sled veliki špijonski aferi, ki je delovala v korist Italije in Madžarske. Afera kompromitira večje število oseb. Podrobnosti še niso popolnoma ugotovljeno. Dvakrat na smrt olmojena. Okrožno sodišče v Bjtolju je te dni obsodilo na.pmrt Stojka Ko-leviča in Jovana Vplčevlča, ki sta iz zasede ubila soseda Mitra Kljaševlča ter ga oropala. Bi-toljsko sodišče ju je že prej enkrat obsodilo na smrt, vendar je kasači j sko sodišče razsodbo razveljavilo ter odredilo novo obravnavo, pri kateri sta bila zopet obsojena na smrt. tfmrtna kosu v Trbovljah. Umrli so: Franc Jerman, zasebnik, 80 let, Gobarsko 28; Jurij Erjavec, rudar, 46 let,. I^ike 356; Dora Kolšek, hči delavca, 2 leti, Loke 163; Matilda Mod-vejšek, hči rudarja, 1 leto, ttet-Je 88; Antonia Teržič, zasvbnf-ca, 60 let, Sv. Urh. Riziko dela. Franc Peatotnlk, posestnik n<| Zg. Kokri, je pri poslu poleg slamore/nlce prišel z rokami v stroj, ki mu Je na lovi roki odrezal en prst. na desni pa tri. Zdravniško j»omoč je iskal v Kranju. Likvidacija vinamke zadruge v Metliki. V času ko povsod jiri-stopsjo k ustanovitvi zadrug, je pač žalostno dejstvo, da je vinarska zadruga za Metliko na koncu svojega kratkotrajnegs življenja. Na zadnjem oljčnem zboru no zadružniki z večino glasov sklenili pristopiti k likvidaciji zadruge ter izvolili likvidacijski odbor. Zelo čudno i-e nam zdi in naravnost neverjetno, da zmi*«l za zadružništvo pri nas nikakor ne napreduje. HUtiatika hudodelMtev in pre-gr«*k. Po pravkar dogotovljenl statistiki hudodelstev in pre-grešk za I. 1926. posnemam» u je bi| oproščen. Bizjak, ki je izredno močan človek, je pobegnil iz zaporov v Postojni. Porotna razpravu proti Brusu in Bizjaku se jo vršila v Trstu 14. februarja v odsotnosti obeh. Obsojena sta in contumaciam Brus v dosmrtno ječo z 91etno samotno celico in Bizjak na 13 let in 6 mesecev zapora, dve leti mu odpudeta po amnestiji iz 1925. v Sekira poje"po gozdovih in če pojile tako dalje, bo gorišku (m-krajina v doglednem času gol«. V vasi Gorje na Cerkljanskem je oden glavnih dohodkov prodaja lesa. Delujejo cerkljanske žage, mnogo lesa pa gre v roke raznih lesnih trgovcev. Cene ho še precej visoke. Seka pa se mnogo preveč, gozdovi se redčijo. Kaj bo? PremeAčen Je sodnik dr. Bogataj iz Senožeč v Alessandrljo. Bomba. V ulici Apricu v Gorici je počila ponoči okoli dveh bomba, ki je prestrašila ljudi, da so odprli okna In na ves glus vpraševali, kaj se je zgodilo, Prišli so orožniki, ki so ugotovili, da je bila K vržena bomba, kjer stanuje 511etni poštni u* rudnik Ferdinand Baroni. Nekaj šip jo razbitih. Pravijo, du je bila bomba vržena v svrho osebnega maščevanja. Roparski napad, iz Krminu se je peljal z avtomobilom šofer Gvldon Fain v Cervinjan. Pri Versi sta ustavila uvto dva neznana človeka, na|>erile nanj revolverja in gu priuililu, da Je izpil neko tekočino, ki ga Je o-mamila, na kar sta mu vzelu denarnico in odšla čez polje v družbi z nekim tretjim tovarišem, ki ju Je Čakal ob strani ceste. Šofer se je čez čas zavedel in se odpeljal v Cervinjan. Po deMetih letih oe je oglasil iz Husije vojni vjetnik Josip Je-lerčlč iz Vrsbč. Med tem Je bil že proglašen za mrtvega. Dobro, da ni bil |>oročen. Davkarija v Ajdovščini obda-čl ljudi, kakor se ji baš zdi. Dan nu dan se čujejo protesti proti previsokemu obdačevanju. V bližini Ajdovščine' imu neki kmet tudi mslo mizarsko delavnico. Z mizurstvom se v k var Ju sumo v slubem vremenu. Na leto prisluži mordu 600 do 800 lir. Davkarija v Ajdovščini pa mu Jo predpisal» 4000 lir dohodkov! MuMMolinljs žalijo po zaporih. V Trstu je v preiskovalnem zaporu neki Marij Majer. Te dni je stal pred kazenskim senatom radi žaljenju prvega ministra. Obtožnica pravi, da Je Majer za-ix»l "Bsndlero rosao" In žalil Mussollnljs, ker Je neki njegov Kokuznjenec |*l fašlstovsko "Oiovlnezzo". Obtoženec Je ts-Jil In # Moksznjenec ni »lišsl . ne Msjerjevegs |M*tJs in ne njegovih žsljlvk. Ktrsžnik V^olpe Je ovadil Mujerja In pravi, da je vse fes, kskor je napisano v ob tožnlcl. Državni pravdnlk j« bil zelo hud In J« rekel, da Je prava sreča za Majerja. da ni izrekel onih besed pr«d občinstvom, ker bi prišel pred posebno sodišče Kodni dvor je oboodll MsJerJa na 6 meiM«ci'v In HO dni Ječe. V Voljči drsgl gradijo novo železniško progo In popravljajo staro. Podjrtj«, ki vrši Up delo, I plačuje delsvce r.elo neredno Potffč* Sest Sil oMfm tednov, predno pride denar. Ali kadar so lire tu, ne gredo |s»dJetnikom ixpod rok; trebs Je včasih calo orožniški* Intervencije! V NsbrrMnl je umrl Joalp On« den, brzojavni nadzornik v pokoju, ALIBI ZA BOMBARDIRANJE NANKINUA PREDLOŽEN. (Nadaljevanje ■ l, itraal.) Državni department se je trudil, du se Američani umaknejo na varna mesta, odkar so se la ni v jeseni armade narodne kitajske vlade pričele bližati lian kovu. Toda koraki niso bili pod-vzeti, ki bi se dali tolmačiti kot umik preti prihajajočimi četami narodne vlade glede tigezem-skih zahtev in tujeremskih privilegijev v Kitaju. Nekateri A-meričani v Kitaju so občutili, da jih bo ameriška vlada v sili branila s oboroženo silo. Večina misijonarjev je mislila, du jih Ki-tajci ae s pode is dežele, trgovski aloji so pa računili, du ume-riška mornarica ostraši Kitajce. Nanking Je pokazal, da so A-merlčani večinoma nezaželjeni tujezemci, ki bodo morali zapustiti deželo. 1 K»voljeno jim ne bo so vrniti, dokler narodna kitajska vlada ne organizira povsod civilnih oblasti, reorganizira vladni sistem in odobri pogodb z zunanjim svotom. Medtem bo |w narodna kitajska vlada smatrala, da Je ravnotako resna stvar, ako tujzemec ubije Kitajca, kakor če Kitajec ubije tujzemca. Cenitev o vrednosti človeškega življenu se Je temeljito spremenila na Daljnem VZtOkltr Nemški genersl padel mrtev pred lllsmarskovlm h po m en I kom. Berlin, 2, upr. General von Friedberg, zagrizen monarhlst, je včeraj stal pred Blsmarcko-vlm spomenikom v Berlinu in harangiral množico s slavospe-vom Bismarck u in Viljemu Ho-henzollernu. Ker jo bila nevarnost, da izbruhnejo izgrodi. Je policaj ukazal generalu, naj odide. Ta i>a s«, je tako razburil, da Je v naslednjem trenutku padel mrtev na tla. Zadela ga ja srčna kap. Otroka odgnala bandita. Chlcago, 2. aprila. — Bsndit je udri v stanovanje na 13«'lti Norvvood cesti. Domu sta bils bratee in sestrica, sedem in devet let stara. Zbežala sta |>od posteljo, Bandit je zahteval, du mu iHivesta, kje mati sprav-Iju denar. Deklica Je pu končno reklu, da mati hrani denar v pritličju ter Je stekla, da mu gs prinese. Mesto tega |>a Je stekla k sosedom, ki so prihiteli ter nugnull bandita, ki Je naglo skočil skozi okno. Posledice lanske prosperltete. ( Chlcago. — Iz več krajev dežele se |Miroča o slabih delavskih razmerah. Delo Je še precej še|mvo. Dela Je sicer veliko, u gu umetnim potom zastavljajo veleblzniškl Interesi, ali pa ne-umeMtno ruvnujo v gonji za velikimi profiti, da nastaja stagnacija v eni ali drugi industriji, da se istjsvljsjo od časa do časa takozvane iiidustrljalne depresije. Zadnja taka depresija je bila leta 1921, ki j« bila še precej hudu. Tudi letos nI sledu o kaki proM|M*riU*ti za delavce. Mehiški bandltl ubili Amerl-čaaa* Mexico City, 2. spr. — Kdgar M. Wilkins, bogs t i Američan, katerega so zadnjo nedeljo ujeli bandit je v Guadulajari in zahtevali od nJega visoko odkupnino, je bil pred dvema dnevoma najden umorjen pri Hanta An« A rut lanu. Zvezno vojaštvo r.anle-do je morilce. (luni orkestra člkaAk« opert dobe povišanje mezd«. Chicago. — b'tt|s'lnlk orkestra, ki igra za Chicago Civic opero, je danes naznanil, du je l»odpi«al s kompunljo pogodbo za tri leta ter izvojeval povišanje me/de godl>enikom Prvo U Tn dobe povUsnje iz 132 dolsr-Je v na teden na $lftO. Drugo leto p« bo mezda zvišana na 9162 na leden. Fordota nrzi(oda t avtom zavita v mislerlj. ' Detroit, Mich —Poročila pravijo, da zavijajo oblaki miste-, rija čedalje M j nezgodo, ki Jo Je doživel milijardar Kord pr»J-i iti)o nedeljo, ko se je vozil v' IZ MAKEDONIJE. Ferad Drag« Bej oproAčen. (levimo Pcpavstl.) Skopije. Kakor smo že poročali, je bil voditelj Jugoslovanskih Albsncev Fersd Draga od Prizrenskegu sodišča obsojen radi svojega političnega delovanja meti vojno na 20 let ječe. Pritožil se je na kasacljsko sodišče, ki je sodbo rszveljavllo in odredilo, da se gu osvobodi ječe. Fersd Draga je bil v kon-stituanti narodni poslanec Izvoljen na listi "džemijets", al-ban»ko turške politične organi-«aclje, ki je bila za času Paaiča na vladi. Ds bi potom politične-gs pritiska prisilili nepismene In nezavedne albanske mase, da glasujejo za srbske radikale, ■o zaprli voditelja In razgnali "džemljer. Zato sta bili v zadnjih dveh volitvah somo dve stranki v Makedoniji: srbsks radikalna in srbsks demokrst-sku. Niti "dismijet" niti zemlje-rudniki niti socisllstl niso vsled terorja mogli postaviti pdtsod kandidatnih list. Ta nasilna politika, posebno pa obsodba Ferad Draga, so silno razburile makedonske in si-banske kmete, tako da se je med njimi pojačal vpliv kosovskega komiteta in makedonskih revolucionarnih tajnih organizacij. Kasači jako sodišče je naj-brfte pod vplivom teh pojavov razveljavilo krivično politično obsodbo. Samo ljudska samoodločba in ssmouprava v občini, v okraju In pokrajini in svoboda vseh narodnosti v Makedoniji, bi mogli parailzirati vpflv tajnih revolucionarnih organizacij in v deželo privesti zažsljsnl mir. NarsAčsvanJe vpepelltve. Du-najčani se bolj In bolj odvračajo od stsrih pogrebnih navad, ki velevajo, da je trebs mrliče pokopati. Mamo v prošlem mesecu februsrju j« bilo vpepelJenlh 244 trupel, Med njimi je bilo 146 moških In 99 ženskih mrli-čev. Zelo znsčilno J«, da je nad polovica v k rem s toriju sežganih mrličev pripudsls rimsko kato. Ilškemu veroizpovedovanju. — Brez konfesije je bilo samo 29 pokojnikov, po 20 pa Jih Je pripadalo luteranskl In židovski veri. Sploh se opaža, da vlada na Dunaju za vpepeljevanje mrličev vedno večje zanimanje. V primeri z letom 1924, Je števl-lo letošnjih vpopelltev v februarju poskočilo zs več nago 100 odst. Nemoralen bankovec. — Na Madžarskem preganjajo nemoralo z (Hiredbami notranjega ministru. Njegove okrožnice postajajo po svoji vsebini že naravnost smešne. Prvpovodsn* so med drugim slike milošk« Venere, fotogrsfij« plesslk In sploh vse, s čemer bi se dslo sklepati, da cika na nudlteto. Da so zapovedana dolga krila in zabranjsni dekolteji, Js splošno rnsno; smešno pu Je, da so morali brivci v svojih salonih ogrniti celo voščena poprsja ženskih figur, ki so jih imeli rsz-stavljene za reklamo. ( Za Sladžursko ubira stopinjs sedaj Avstrija. Spoprijela sta se namreč dva stebra svstrijske-ga prebivalstva, linški škof In predsednik dunajske Narodne banke. Slednja js sprsvils v obtok bsnkovce ju» 10 šilingov, s katerimi škofijski ordlnsrljst nI zadovoljen. Ns bsnkovcu Je nsmreč figura donavske povod-ru? deklice, kstere hrbet Je raz-gsljen do |«**d. To je cerkvenega predetavnika v Lincu tako zbodlo v oči da Je začel v svojem glasilu 'Llnzer Volksblatu' napadati predsednika državne banke, češ, du proiwgira nenuv ralo, ko razširja slik« "nagih" ženak. Drugo tprsšanj* J* veda, če bo vneti dušni pastir zaradi nedolžue donavske povodne deklic« tudi odklanjal bankovce po 10 šilingov. Mislimo, da ne. svoji "lisi" iz svojega laboratU ooja na dom v Desrbom. Pravijo, ds je |iil in da ni bil izvršen atentat na msgnaU avtov. PZÖSVETÄ BISERI IZ KETONE UTEMTHE Flaubert X GMUV« Legenda o svetem Julija (Dalje.) II. Pridružil «e je tolpi pustolovcev, ki so potovali skozi kraje. * Od njih je izvedel, da morajo trpeti glad in iejo, bolezen in nesnago. Privadil *e je bojnim krikom in pogledu na umirajoče ljudi. Veter je uatrojil nje-govo kolo. Njegove uitnice «o Me «trdile radi neprestanega do-tikljaja z oklepom in ker je bil zelo pogumen in močan, zmeren in razumen, je kmalu postal poveljnik te vojaške Mkupine. Ko ae je pričela bitka, je sa-mo z enim gibljajem moča opognil in prieilil vojičake k naskoku. Sam je plezal po stenah utrdb, kakor mačka je ponoči plezal po vrvi in ni se ustrašil, če so izlivali iz utrdb stopljen svinec ali vrelo smolo. Cestokrat je kamen prebil njegov ičit. Z vojščaki prenapolnjena mostišča so mu delala pot. Z enim samim obratom kija se je nekoč iznebil štirinaj- stih jezdecev. Vse je pobil, kar mu je prišlo naproti, da se z njim bije za čaat in zelo veliko* krat so že mislili, da je bil ubit. Vendar je nekako po božji previdnosti vedno ušel, kajti varoval je sirote, vdove in stare može. Ko je videl koga izmed one | teh stopati pred njim, ga je navadno poklical, da mu je pok o-zal obraz, kakor da bi se bal ubiti ga po pomoti. Vseh vrst neustrašni možje so se zbirali pod njegovim vodstvom. Ubežni sužnji, tlačanski uporniki in nemaniči in potepuhi. Organiziral jih je v armado, katera je tako narastia, da je postal slaven in so ga povsod hoteli imeti. Opetovno je pomagal princu na Francoskem ali kralju na Angleškem, templarjepi v Jeruzalemu ali celo cesarjem v Abesiniji in na Kalkuti. Boril se je proti Skandinavcem, proti zamorcem, ki so jezdili na rdečih oslih in oboroženi s ščiti od kože povodnjih konjev; bil je v bojih proti zlatokožnim Indijcem, ki so nosili velike in svetle meče nad svojimi glavami. Premagal je divjake in kani-bale. Potoval je skozi strašne kraje, kjer bi vročina sobica užgal« lase na glavi, in potoval jo skozi tako ledene kraje, da bi človeku radi mraza odpadla roka od telesa. Republike, ki so trpele radi nemirov, so 'se posvetovale njim. Ko se je posvetoval a poslaniki. je vedno pridobil nepričakovane ugodnosti. Pa tudi če se ]e kak vladar preslabo obnašal, je prižel na pozorišče in ga vrgel s prestola. Osvobojeval je narode in reševal kraljičine iz debelih okov v grajskih stolpih Bil je on in nihče drugi, ki je u-bil kačo v Milanu in zmaja v Celovcu. Cesar Zapada je premagal Španske muslimane in je \ sestro kalifa v Kordovi za svojo prfleinico. Z njo je imel hčer. katero je vzgojil po Kristusovih naukih. Toda kalif. Id s« jo delal kakor da se hoče spreobrniti, ga je obiskal in pripeljal a seboj številne čete vojičakov. Pobil je vso cesarjevo vojsko in zaprl cesarja v globoko ječo, poleglega pa še nastopal proti njemu salo kruto, samo da je pridobil od njega bogate zaklade. Julij je priakočil na pomoč, razbil je armado nevernikov, Ubil kalifa, odsekal njegovo glavo in jo vrgel z mestne utrdbe kakor kroglo iz kanona. 1 Za tako veliko uslugo je cesar podaril Juliju veliko vsoto denarja, katerega so merili kar MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil L Mulaéok. Stre- po- (Daljo.) Sid je spal mirno dalje. Tom je zastokal še glasnejše ln si domišljal, da je začel čutiti bolečine v prstu. . Nobenega uspeha pri Sidu. Sedaj je Tom skoro hropel vsled svojega napenjanja. Odpočil se je, se zopet napel in spravil iz sebe celo vrsto čudovitih stokov. Sid pa je tmrčal dalje. Tom je postal nejevoljen. Zato je zaklical: "Sid! Sid!" in ga streseh To je pomagalo in Tom je začel iznova * toka t k Sid je zazehal. se iztegoval, zasmrčal, se uprl na komolec in začel Toma debelo gledati. Tom pa je stokal naprej. Sid je rekel: •Tom! TI, Tom P Nič odgovora. "Halo, Tom! Tom! Kaj pa je, Tom?" sel ga je ter mu skrbno pogledal v obraz. Tom je zaječel: "Oh, nikar, Sid. Ne suvaj me." "Kaj pa ti je, Tom? Tetko moram klicati/' '"Ne, ni treba. Polagoma bo morda prešlo. Ne kliči nikogar." "Moram vendar! Nikar tako ne stokaj. Tom. to je grozno. Kako dolgo pa ti je že tako?" "Ure dolgo! Ojoj! Oh. nikar se tako ne premikaj. Sid. Umoriš me." Čakaj me pa nisi že prej zbudil. Tom? Oh, Tom. nikar! Kar mravljinci gomazijo po meni. ko te Mišim. Tom. kaj pa ti je T "Vse ti odpuščam. Sid. (Stokanje.) Vse."kar si mi kedaj storil. Ko me ne bo več--" "Oh. Tom. saj ne umiraš, kaj? Nikar. Tom. Oh nikar. Morebiti . "Odpuščam vsem. Sid. (Stokanje.) Povej jim to. Sid. Ti pa. Sid. daj mojo okensko kljuko in mojo mačko z njenim očesom tisti deklici, ki je prišla v na A* mesto, in jI povej —" Sid pa je zgrabil svojo obleko in izginil. Tom je sedaj trpel v resnici, tako živo je delovala njegova domišljija, in njegovo stokanje je ftorttalo čisto naravno. Sid je «tekel po stopnicsh navzdol in za-vpil." v Teta Polly, oh pojdite hitro! Tom umira!" "Ugtirar ~ "I>a. Nikar ne čakajte, pojdite hitro!" "Neumnost! Tega ne verjamem!" Navzlic temu pa je jwhitela po stopnicah navzgor, za njo pa Sid in Msry. Obraz jI je postal 6l«l in ustnice no se ji začele tresti. Ko je dospela do postelje, j«« zasopla: •Tom. kaj pa ti je?" "Oh. tetka. jaz —" "Kaj pa ti je—kai ti je pravzaprav, dete?" "Oh. tetka. moj !>olnj prst na nogi je o- m rt vel." Stara gosfia je omahnila na atol, se pol smejala in pol jokala, nato pa oboje obenem. S tem si je opomogla in rekla: Torn, kako si me untrašil. Sedaj pa prenehaj s to neumnostjo in se upravi iz postelje!" Stokanje je prenehalo in bolečina Je izginila iz prsta. Fantu *«• je zazdela cela stvar neumna in je rekel: ' Teta Polly, zdelo »e ml je. d« je prst o-mrtvH: tako m* je bolH, da sem popolnoma {Mizabil na svoj zob " "Kaj? Tvoj zob? Kaj Je s tvojim zobom?" "i>h. maje se in me tako strašno boli." "No. m», le nikar ne «t oka j zopet. Odpri uMn No, zob se ti re* maje. ampak radi tega še ne boš umri. Mary |>rinesi mi svilnato nit in ko« gorečega oglja iz kuhinje." Tom pa je rekel; S "Oh, tetka, proaim Vaa, nikar mi ga ne izdrite, saj me ne boli več. Nikoli več naj se ne premaknem če, me boli. Prosim, tetka, nikar. Saj ne maram isostati iz šole." "Kaj, res nočeš? Torej je bil ves U ropot samo raditega, ker si misliš, da se ti posreči, ds ostaneš doma, in greš ribe lovit? Tom, Tom, tako te imam rada, ti pa poskušaš, kakor vse kaže, na vse mogoče načine, da bi mi ranil s svojo zlobostjo staro sive." Sedaj je prinesla Mary zobozdravniške priprave. Starka je naredila na enem koncu niti zanjko in jo zadrgnila okrog Tomovega zoba. drugi konec pa je privezala k posteljni nogi. Nsto je izgrsbils ogorek in ga hitro vrgla dečku skoro v obraz. In zob je bingljal ob posteljni nogi. Ali vsaka nadloga ima svoje plačilo. Ko se je obrnil Tom po zajutrku proti šoli, so ga zavidali vai dečki, ker mu je omogočala vrzel v gorenji vrsti zob. ds je pljuval na čisto hov in občudovaaje vreden način. Okoli njega se je zbrala cela množico fantinov, ki so se zanimali za njegovo razkazovanje in eden med njimi, ki se je bil vreza! v prst in bil doslej središče spoštovanja in občudovanja, je ostal naenkrat brez vsakega privrženca in oropan svoje slave. Srce mu jo bilo težko in je rekel z zaničevanjem, ki ga ni občutil, da ni pljuvanje Toma Sawyerja nič posebnega; nek drug pa mu je rekel : "Kialo grozdje!" in oni je odšel kot s prestola pahnjen junak. Kmalu nato je srečal Tom mladega parijo is mesteca. Huckleberryja Finna, sina mestnega pijanca. Huckleberryja so sovražile vse mestne matere iz dna srca in se ga bale, ker je bil len. divji, poreden in malopriden in — radi tega, kar so ga tako zelo občudovali njiho- vi otroci, da bi jim bilo dano, da bi bili njemu enaki. Tom je bil podoben ostalim doatojnim fantom v tem. da je zavidal Huckleberryja radi njegove nenavadne zunanjosti in mu je bilo odločno prepovedano, da bi se ž njim igral. Z ozirom na to se je seveda igral ž njim, kadarkoli se mu je ponudila priložnost Huckleberry je vedno nosil zavrženo obleko odraslih, ki je bila vedno vaa razcapana. Njegov klobuk je bil velika strganlja in je bil izrezan iz njegovih krajcev velik polumesec. Ce je nosil suknjo, mu je segala skoro do peta in so bili zadnji gumbi daleč «podaj. Samo ena naramnica je nosila njegove hlače; zadnja plat hlač mu je segala prazna globoko doli, resaste hlačnice pa «o se vlačile po tleh. Huckleberry Finn je prihajal in odhajal, kakor se mu je zljubilo. Ob lepem vremenu Je spal po stopnicah, ob slabem po praznih svinjakih; ni mu bilo treba hoditi ne v šolo ne v cerkev in nikogar imenovati go-«lmdarja, nikogar ubogati. Uhko je šel lovit ribe ali se kopat, kadar in kjer se mu je zljubilo. in ostati, dokler mu je prijalo. Nikdo mu ni prepovedoval, da se ne bi smel pretepati; «večer je ostajal pokonci, dokler mu je ugajalo. Bil je vedno prvi. ki je začel hoditi spomladi bo«, in zadnji, ki je obul v jeseni čevlje. Nikoli se mu nt bilo treba umivati, nikdar obleči čiste oblek« in je znsl čudovito preklinjati. Z eno be-*edo. fant je imel v«e. kar dela življenje prijetno. Takih misli je bil vsak mučeni, od doma in šole nadlegovani dostojni deček v St. Peters-burgu. Tom Je pozdravil tega romantičnega izvrienca: "llalo. Huckleberry T "Halo, tudi tir "Kaj pa Je tisto, kar imaš tam?" "Mrtva mačka." " ---- "Daj, da Jo vidim. Huck. MoJ Bog. Jako trda je. Kje pa «i jo dobil?" 'Kupil sem jo od nekega fanta." "Koliko pa si dal zanjo?" "Modri Uatek in mehur, ki «em ga dobil na klavnici." na košare Toda Julij je denar vrnil. Nato je cesar, mialeč, da je vsota premajhna, ponudil Juliju tri četrtine vsega svojega bogastva, a ko je Julij tudi to odrekel, je cesar sklical zborovanje in sklenil deliti svoje cesarstvo z dobrodelnikom. Toda Julij se je samo zahvaljeval, do-čim je cesarju šlo na jok. ker je mislil, da mu ni mogoče pokazati prave hvaležnosti. Nazadnje se je nenadoma potrkal po čelu in zašepetal nekaj besed na uho enega svojih dvorjanov; preprogo so se razdvojile in pojavila ao je med njimi mlada deklica. Njene velike črne oči ao sijale kakor dve nožni luči. Ljubek smeh je zakroiil njena ustees. Njeni kodri so bili obdani z biseri in vse njeno telo je bilo bo- Bila je mala in precej zalita, vendar prožna in gibka. Juliju je kar jemalo vid, ker pogled na dekle je nanj učinkoval še toliko bolj, ker je vaa dni svojega življenja živel deviško. Tako se je poročil s cesarjevo hčerko in je istočasno dobil za njeno balo grad, katerega je dekle podedovala za svojo materjo. In ko S* se končale vse zabdVe, je odpotoval s svojo ne- ■ * L. tmm r (!«•* i vesto. '» » Grad je btt zidan po maro-ikenr slogu iz belega mramorja in postavljen na griču, katerega so obdajala pomarančna drevesa. Cvetlični obronki so padali nizdol proti krasnemu livu, za gradom pa se je razprostirala hladna šuma. Nebo je bilo vodno modro in drevje vedno zeleno, na njem pa ae je vsaki dan poigraval vetrič z oceana. Sobane so bile razsvetljene z lučjo, ki je prihajala skozi velike odprtine v stenah. Visoki, rdečkasti stebri so podpirali strop v obliki kupol. V sredi največje sobane je bil vodnjak iz samega mozaika. Vsa stavba je bila Si/ sam okras in vsepovsod je vladala najgloblja tišina, takp da bi bilo čuti celo odmev vzdiha. Julij se je odpovedal vojni. Obdan od mirnega ljudstva je ostal v brezdelja. Vsaki dan je sprejel celo trumo avojih poda-ninkov, Id so prišli, pokleknili prod njim in mu po orijentalako poljubili roko. Rad pa je glodal skozi okno na oklepe in vojno opremo, pri čemur je mislil na preteklo življenje. Želel je, da bi zopet lahko zasledoval noje in gazele po puščavah, da bi ae skrival med gostim bambusom v preži za leopardi in da bi jezdil skozi gozdove polne nosorogov, ali pa plezal na nedostopne vršace, kjer bi imel boljši cilj na orle, ali da bi ae znašel na daljnem severu med ledeniki, kjer bi prežel na severnega medveda Včasih se mu je zazdelo v sanjah, da je kakor .Adam v sredi paradiža, obdan od vseh zveri in da bi mu ne bilo treba drugega kakor iztegniti roko, pa bi jih nbil. Skrit V senčni duplji je meril nafcje svoje puščice, katere niso nikoli zgrešile, toda sledile so vedrio nove Živali In on je streljal nanje, dokler se nI zbudil Iz sanj ves truden in s široko odprtimi očmi. Njegovi prijatelji princi ao ga vabili na posvetovanja, toda on se je vedno odrekel vabilom, kaj ti zdelo se mu je. da se bo s tako pokoro mogoče obvaroval nesreče. ki mu je pretila; zdelo se mu je ,da je usoda njegovih staršev odvisna od tega, če bo prenehal ¿ubijati živali. Toda trpel je, ker mu ni bilo mogoče videti staršev, in počasi je postajala U njegova želja narav nost neznosna. Da bi pregnala neprijetne misli. je njegova žena povabila na grad dvome norce in plesalce. Drugače pa «ta se podajala na morje, na odprti čoln, iz katerega «ta ure dolgo zrla na ribe vodi, čisti kakor nebo. Pogosto ga je vsa razigrana pričela obrnete vati a cvetlicami, ali pa je sedla k njegovim nogam, vzela v roke staro mandolino, mu zaigrala lepo penem; potem se mu je naslonila na ramena, ga objela s obema rokama in ga vprašala skrbno: "Kaj te vznemirja, moj dragi gospod ?** On pa Si odgovoril, le včaaih «o ga obllle solze; toda nekega dne je Izpovedal svoje »trašne prokletstvo. (tel» UmrK Sani ANTON DOLENC. Za vedno as je ločil od nas moj soprog in oče treh nedoraslih otrok Anton Dolenc. Dne 11. marca je šel šes drav na ponoč-no delo, ali ob sedmih zvečer se je utrgala nad njim plast lta-menjs ter ga tako poškodovala, da je takoj izdihnil. Pokojnik je bU rojen le*a 1897 v vasi Pungert pri Skafji loki ne Gorenjskem, Jugoslavija. Bil je član društva Trdnjava" št 10 S. N. P. J- katero ga je spremilo k počitku dne IS. marca na pokopališče v Rock Sgringsu. Lepa hvala društvu zT darovani krasni venec in izkazano pomoč v tem bridkem in času. Hvaležna sem tudi družinam Joe Porenta, Martin Kobier, John Porenta in Math Jenko ter vsem. ki ao mi pomagali, kolikor je bilo v njih moči. Hvala vsem za vence in cvetlice, za obisk ob mrtvaškem odru in za udeležbo pri pogrebu. Pokojnik zapušča v starem kraju mater, sestro in brata, tu v Ameriki pa strica in tri bratrance. Dragemu soprogu in o-četu bodi miren počitek. V spominu nam ostane vedno. Žalujoči: Ana Dolenc, soproga, Blanche, Edwin in Eric, otroci. VIKTOft EVOLSKL Breezy HIB, ITimsii — Umri nam je naš ljubljeni sin Viktor Evolaki, star 12 let član društva "Prvi maj" št. 66 v Breezy Hillu, Kansas. Dobil je pljučnico, kateri je podlegel dne 3 marca ob osmih zvečer v bolnišnici v Girardu, Kansas. Zahvaljujemo se društvu in vence, za obiske v bolnišnici in ob mrtvaškem odru. Počivaj v miru naš sin in brat: žalujoči Bob in Kati Evolaki, starša, Frank, Walter, Joseph, Emil, bratje, Nellie in Mary Sraj sestri. POZOR. McKeesport, Pa. — Sestra Mada Suštarič, članica društva it 847 S. N. P. J. je naproše- na, da bi se javila društvenemu odboru najkasneje do 26. aprila, 1927. Sestra Sustaršič je odšla od sedeža društva, pa do sedaj ni-slišati o njej. Od nje tudi ne bo sprejet aaesment, ako dotični, ki žalijo plačuje, ne prineae naslova. Ce se sestra Suštaršič ne javi do določenega dneva, bo črtana iz društva. Prosim brate in sestre, ki bi kaj vedeli o nji, da javijo na naslov: Marko Sabich, predsednik društva št. 347 S. N. P. J., P. O Box 261, McKeesport, Pa. Bankir in milijonar se je Bluffton, Ind. — Ralph S. Todd, 481etni oljni podjetnik milijonar in predaednik tukajšnje Studebaker banke, se je v petek ustrelil. Tri dni prej je njegova banka zaprla vrata. FARME NA PRODAJ. Imam na prodaj tri farme za vsoto tri tisoč dolarjev. Ako mislite kupiti farme potem kupite še te tri; skupaj je. 116 akrov zemlje. Dve dobri premogovi žili, veliko sadnega drevja, poleg šole, en sosed je Slovenec. Prodam vae skupaj za $3000 gotovega denarja. Za sam premog lahko dobite več kot jaz zahtevam za vse skupaj. Nekaj sosedov ima premog že prodan. Pišite mi še danes za več pojasnila. ' Matt Tušek, Power Point, Ohio. — (Ohio.) Prva letošnje Skipao ptevaije v stari krij "PAWS," k« «Mb is- Now Ti NA 23. APRILA 1S27 "Paris" )« slasti «a to pa« in naš aa- Potniki naj ao ila pro) prljorifa, slasti na-drfevl Jani, da JN fca vratvoan Soraljapja (Punk), na yi logi katerega o« hod« lahko wm* an vnda ansa) V Asioriho Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parnfln "Paris" in sicer 4. junija, oo, d« Vas lahko in rodi 1) v stari kraj; S) la lotte doNH kraja j S) oko (te v todoM«; 4) kadar rabil Jam, pogodbo, aH kaka Ml ii sprovak s kak FINE PREKAJENE KLOBASE IN SUNKE 8 CESNOVIM OKUSOM Valika moi m bHla la kakar po aa-radt bron dobro tanko ta kiobao ni volka noi; to mora biti asi I ■o dobro pogoott Kakor so | Me nnročilo oolo volika, toka priêa-koja» tudi lotos. VsM to«n ao pri poroten rojaka«, da M taka) nnro Ml svojo potrobèfino, o prom Cnao ta no bro« kasti po Mo fant; m-tm*, ta "paprik« «pob" po P«»»Ijaa od S I C. O. D al pa to Slovenska banka Zakrajfak I faarfc 4K W. 4M Str„ New York, K. T. AU ieUi znati pravilno pfaati in fitall angleško? Narod si katera je Mala in hna na pradaj i. _ (Mar. 3Mjj TOnJentnfr potekla ta dan. Pon^ pravočasno, da vam ustavimo. Ako Usti ne n Mt«, k Mogoče vstavi kar Rt Ml plačan. Ako je Hat plačan In ga ne p^ te, je mogoče vstavljen* napačnega naslovi, pii nam dopisnico in navc •Uri in novi naslov. 1 Naši zastopniki ao vsi i Mreni tajniki in drogi stopniki, pri katerih U plačate naročnino. Naročnina sa celo leti $&00 In sa pol leta pa g Člani & N. P. J. doplaj ujpol leta $1.90 in a Za mesto Chieago In cero za leto $6.50, pol $3.25. sa dane $5.30. Za Evropo itane u p« ta $440, sam leto pafc Tednik stane za En $1.70. Člani doplačajo ■ 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi mi poOjete na naslov: UPRAVNBTV0 "PROSVETA 2657 & Lawndale Al« CHICAGO, ILL. MATUA SKENDER JAVNI NOTAR ss AaMcika ta atari kraj 1122 E. Ohio St. Telofon CBDAB 4IT8 N. S. PHtabargh, Pi, TrlttaJt pooblastila, kopno pogodbo, pobetaioo^ oporok« in vw dnp v notarsko stroko «pedajoêo spisa. Pitito, talafonJrajto, aH pridite Ali ste že začeli agitadjo sa DNEVNIK PR08VE70? Kampanja Je sedaj t nem teka in prvi uspeti ao ae že pokazali. Ne bodite vi zad« priglašen jen v to kampanjo. Pričnite takoj t Pridobite «*) znanca in prijatelja, da ao takoj narod na Prasveto. C*k» lepa nagrada, če pošljete dve ali več obnovljenih naročnin; ii vsaj eno novd. Brez odbite provizije ste ga enega novega aaročnikt a leta upravičeni do knjige MJIMMY HIGGINS," vredne $1; n letno naročnino dobite "8LOVEN8KO-ANGLEŠKO SL0VNK vredno $2, ali pa drage knjige is saloftbe "Književne mati« vrednosti $2. TC ■ Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjig« "A RlSKI SLOVENCI", vtedno $8, aH pa drage knjige v vredsod Vsi bratje in sestra 8. N. P. J„ takoj na delo sa nore nike! Zlasti pa dopisniki, ki pišeta, kako priljubljena na Prooveta. Se s agitacijo dokažite, da vata je res priljobljm da delata sa njeno razširjenja. Naročnina Je za celo leto $5, sa pol leta $2.50; m Chicaf Cicero celoletno $6.50, za Evrapo $8. izpolniti n TA KUPOM. PROSVETA. 2657 So. Lawadnle Avo^ Chicago, 100000000 , n tetan hWIM Pramta: JOSEPH IX8KOVAB Pi Polono libit i -H"-v i, Kariev ..............................................•••***''*" bao ................................................••*<'*'* .. I-* Naslov .........i .......... ................ KNJIŽEVNA MIKA t N.P.J. AMERIŠKI SLOVENCI—ta vrstna krasna kajigs, obMf» 682 strani, trdo vezana, vredna svojo cene, stane. W Stransko-AngMka Slovnica—zelo pončna in lahko r* omljiva knjiga za učenje angleščine, i dodatkom runj koristnih informacij, stane urno -........ Zakon Bfageneaije—tolmači naravno sakone in razvoj, knjiga iz katera zamorete črpati mnogo nsa** sa telesno in duševno dobro.____________T Pater Matevontara—V Kabareta «sntmivs povest Is Va- ljenja ameriških frančiškanov, in dottvijajl rojsks. u vrstno apopolnjena s alikaml...................... Zsjedald—reaniina povest in prava iMstradjs do£J *J tega dola življenja slov—kili doUvoev v Ameriki. J «■ml. Higgina—krasna porast ki jo Je spisal slo^ smerilki pisatelj Upton Sindair, posloranfl P* IVJJ Molek N. P. J* ! strani m^JJ ▼ trak dejanjih i prologov * I'—knjižica s S. N. P. J. eelo prlporoSJiva sa KNJIŽEVNA MATICA S N. T. J.