večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen necLelj in praznikov <>t> £». m*i zvečer
Uredništvo ln upravnlštvo: Kolodvorsko ulioo Štev. 15. — 7. urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 13. uro. — Rokopisi se ue vračajo. — Inaeratl: Šontstopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom pouav ljanji daje se popust. — Velja za IJublJano v npravniitvn: za celo leto 0 gld., za pol leta 8 gld., /.a četrt lota 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poSiljat,iv na dom velja mesočno 9 kr. več. Po poiti velja »a oelo
loto 10 gl., ia pol leta 6 gld., «:a četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedon raoaoo 86 kr.	________________________________________________
Štev. 171.
V	Ljubljani v četrtek. 30. julija 1886.
Tečaj II.
V	preudarek.
i.
Vroče je! Mesec julij bliža se svojemu koncu, a iz njegove izredne temperature se vidi, da hoče uprav tast delati onemu naslovu, s kojim je ljudski dovtip označil njegovo drugo polovico. Dk, d&, pasji dnevi so til! Blagor onemu, kateri jih brezskrbno preživi v svežem ozračji naših letovišč, toda trikrat gorjč siromašnemu novinarju, kojemu trudapolni časnikarski posel veleva, navzlic 30° Celzija, pisati dan za dnevom uvodne članke. Odkod bi tudi jemal prvi in merodajni pogoj svojemu pisarenju, zanimivo gradivo?! Politika miruje, državniki in diploraatje podali so se na dopust ter se oddahnejo na svojih graščinah ali zabavajo v kaki modSrni kopelji. Mrtva dfiba na počila je časnikarjem, o tem se blagovoljni čitatelj lehko prepriča, ako v roke vzame čelo velika svetovna glasila, opazujoč duševno sušo, katera mu nasproti zeva iz njih predalov.
Pasji dnevi, čas prokleti za žurnalističnega trpina — nekaj dobrega imajo pa vender le v sebi! če si kedaj izumil kako idejo, o kateri želiš, da pride med ljudi, da se javno mnenje bavi ž njo, sedaj jo vrzi med svet, in — najložje dosežeš svoj namen! To je napotilo tudi nas, da svojim rojakom nekaj podamo v preudarek. Nečemo svoje misli na široko utemeljevati s statističnimi podatki ne bodemo ji za sedaj posodili oblike konkretnega predloga, navlašč smo odstranili večino merito ličnih razlogov ter na stran pustili obširno razpravljanje načina, po katerem bi se morda dala uresničiti. Sklenili smo, vse to si pridržati za kasnejši trenotek. Za sedaj nam je le na tem, da spustimo nek ballon d' essai; ako se uverimo, da je bil ugodno sprejet od javnosti — ali da se je vsaj zanimala za naš projekt, bodemo vsekako na
Listek.
Cen6.
Sedel sem v Ljubljani v gostivni, recimo „pn indovskem teletu," ter si h kosilu privoščil */, litra
»ndMitle	Meni	nasProti so sedeli trije
Študentje, graški vseučilišniki ti	j	i-
gledali, kako spreta« pouatoam T "? ln d -v	•• . l'uuz,vam naročene stvari.
Brišem se s servieto, pa vzdigne eden izmed trojice čašo ter dene: »Na zdravje!« jaz odv, nem tudi: „Na zdravje!1* pasmo bili vsi štirje tem načinu se spustimo v pogovor. Bili so trije zw'v mladiči, izlasti se mi je dopadel srednji, ves Postrežba in priljudnost. Hotečemu jed si osoliti, poda mi umako, vina si natočiti, nudi mi steklenko Za kis, in smotko si prižgati, utakne mi fidibus tako vešče v roke, da som si prste opekel. Pri-z«ati pa moram, da je vselej spoznal zmoto in ae opravičeval. Pri tretjem litru se navrne pogo-Vor na potovanje. Učilišniki me prašajo, kam da kanim mahniti
drobno razložili, kako si mislimo praktično izpe-javo svoje namere.
Med nadlogami, pod katerimi zdihuje posestnik na Kranjskem, nahajemo zlasti dve: neprimerno bremenenje nepremičnega posestva z dolgovi in ne u rej eni kre dit našega poljedelstva. Oboje je tako dobro znano, da niti številk ni treba navajati. Zadostuje gola istina, da kranjska hranilnica de facto dolenjskemu posestniku ničesar več ne posojuje ali vsaj le tako male svote, da se niti troški dolžniku ne izplačujejo. Oboje kakor mora ači naše prebivalstvo zlasti na Dolenjskem in Notranjskem, in dolžnost mora biti slehernemu rodoljubu, zaslediti kako sredstvo, po katerem se odpravi ali vsaj olajša to dvojne gorjč.
Nasvetovala se je v ta namen naprava de-elne hipotekarne banke. I mi smo gorki )rijatelji tega projekta, i mi uvidevamo, da je skrajni čas, tem načinom pomagati onemoglemu poljedelskemu kreditu, ali vprašanje nastane, odkod bode tak hipotekarni zavod dobil svojo glavnico in s kakimi pogoji, s kakimi obresti ? Recimo, da se kapital dobf po z as ta v n i h pismih (Pfand-briefe), izdanih od deželnega kreditnega zavoda z deželnim poroštvom — vender je jasno, da bode ta denar v sedanjih razmerah neprimerno drag. )okler država svoje rente izdaje s petodstot nim obrestovanjem — in naša finančna uprava ima tudi za to svoje posebne razloge — toliko časa se i mi ne moremo nadejati, da bode zasebni kapital pour nos beaux yeux ceneje dohajal na Kranjsko. Izdajali bodemo na pr. zastavna pisma s 41/,0,,, obrestij po emisijskem kurzu 93, tedaj bode denar nas stal uže, predno ga dobimo, skoro 5°/0. Računimo sedaj še režijske stroške in amortizacijsko svoto za posamezne razposojene kapitalije, in takoj se bodemo uverili, da deželna hipotekarna banka, ako je ustanovljena na isti
podlagi, kakor njene starejše tovaršice v nekaterih drugih deželah, ne more dajati cenejših posojil nego po šestodstotni obrestni meri. Tako visokih obrestij pa zemljišča na Kranjskem ne pre-nes6, s takimi posojili tedaj hirajočim našim posestnikom nikakor ni pomagano. Treba torej hipotekarno banko drugače urediti, po vsem drugačo podstavo ji moramo preskrbeti.
Pot, po kateri se bi dal potrebni kapital ne sicer iz tujine privabiti, pač pa doma prištediti, je po našem mnenji ta, da se dežela kranjska sama polasti zavarovanja proti škodi po ognji. Projekt se bode marsikateremu smel in predrzen zdel, toda pomisliti je, da tek časa meri na to, mesto privatnih zavarovalnih družeb postaviti javne organizme. Po vsej pravici zahteva socijalna všda, da se prevažno zavarovanje kolikor mogoče potegne v področje javnih oblastev. Njegov upliv je uže sedaj velik, mnogo večja še pa je naloga, katera je bodočnost prihranila dobro urejeni zavarovalni sistemi. Mi vsaj smo prepričani, da bode v srednji Evropi, predno da mine 20 let, zavarovanje po privatnih družbah, delniških ali medsebojnih, večinoma se umaknilo onemu po zavarovalnicah, koje vzdržuje država ali dežela.
Tedaj napraviti deželno zavarovalnico, kakor jo imajo na pr. na Sol nog raškem, ter pri njej uvesti posilno zavarovanje proti škodam, pro-uzročenim po ognji — to je na vsak način projekt, kateri je resnega razgovora vreden. Vsako poslopje v vojvodini kranjski mora biti zavarovan o, in sicer le pri deželni zavarovalnici, pri nobeni drugi — na tem aksiomu sloni naš predlog. Znamo sicer, da bodemo ž njim nemilo dirnuli marsikoga, kateri v takem činu deželne samouprave le drzon atentat vidi na osebno svobodo. Tudi o tem smo za na-
»Najprej v Gradec," odvrnem.
„A, to me veseli/ dene srednji dijak z zaupljivim obrazom, »tam sem jaz doma, pr&vi Gradčan ... da, da.“
Rad poizvedujem pri takih domačih, preden unidem v tuje mesto. Ukljub la3tni previdnosti in izkušnji človek na potovanji nikdar ni dosti poučen. Izlasti kar tiče gostivnic, prihaja človek z dežja pod kap. V veliki hiši je časih prav po ceni v majhini hiši pa časih spet prav drago. Z go tovostjo pa se visoka ali nizka cena ne d& nikjer določiti. Prav prijetno je toraj, če dobiš domačina, ki natanko pozna vse razmere svojega kraja, in ki se prijazno zauzame za krajoneveščega potnika.
»Po takem bi mi utegnili priporočiti katero gostivno", dem jaz blagohotnemu dijaku, dokon čavši predstoječe premišljevanje.
»Gotovo! Z naj večini veseljem! Prav posebno me veseli, da vam morem služiti v tem oziru."
»Veste ... j)a ni, da bi bila gostivna nadčloveško imenitna; . . , človek ne bi rad denarja proč metal. ..."
»Aha! Proč metali? ... o, to gotovo ne bote.“
»Toraj, dobra, poštena hiša s pametno ceno?" »Prav zmerna cena. ... Na to se smete zanesti, moj gospod."
»Da ima človek kaj za denar."
»Gotovo ima kaj za denar. Nikjer nisem živel
tako ceno, ko tam.“
„Kaj mi poveste! Smem li prositi naslova oni
gostivni?"
Pove mi ime, katero si skrbno zarišem v pi-semnik.
„Poznate li gostivnarja osebno?"
„Naravski! ... Saj sem tolikrat pri njem nočeval. .
„Morda mi morete dati kako priporočilice?" »Tega ni prav nič treba. Le odpotujte brez skrbi. Sprejeti bote najprijazniše in najuljud-niše."
»Ne da bi me poznali?"
»Ne da bi vas poznali!"
prej prepričani, da želimo s takim nasvetom raznotere osebne koristi; kajti jasno je, da bode taka prememba hud udarec za razne na Kranjskem poslujoče banke, in z njimi je v tesni zvezi gmotni dobiček, sem ter tjži celd obstanek tega ali onega posameznika. Vender je korist, koja bode celoti izvirala vsled take naprave, tako velikanska, da se tu ne more gledati na pojedine bodi-si tudi opravičene interese.
V	prihodnjem članku izvajali bodemo natančneje, v čem da vidimo korist posilnega zavarovanja po deželni zavarovalnici za našo deželo in na kak način da nameravamo združiti s tem zavodom deželno hipotekarno banko.
Afganska.
Kar pameti zgodovina, so skozi t,o zemljo zmerom prehajali uarodi in vojne tolpe v bogato Indijo, z vsemi prirodnimi izvodi obilujočo. Ta prizor se ponavlja pred našimi očmi, ko mogočni severni narod svoje meje razteguje zmerom bolj na jug in jugovzhod. Zanimalo bode čitatelja seznaniti nekoliko naj novejših črtic o Afganski.
Afganska se razširja 7500 km. in razdolžuje 7940 km., obsega torej 722 000 □km. Po takem je njeno ozemlje skoro toliko, kolikeršno je Nor-wežke in Švedske skupaj. Najgromadniše in naj-važniše pogorje je Hindukuš, visoko 6000 metrov, raztegujoče se v gorostasnih panogah od severovzhoda proti jugozahodu. Hindukuš je — ako iz-jamemo Aleksandra Velikega — neprestopna meja med Amudarjem in Kabulom reko, iztekajočo se v Ind. Čez to pogorje je sedem tesnin; izmed teh jih je šest s snegom zaprtih celih pet mesecev; le ena tesnina (bamijanska) je nekam prehodljiva, a sama ta ima šest prelazov; poprej boš prehodil vse švicarske planine, kakor teh šest bamijanskih prehodov. Gromotno to gorovje je petkrat širje od kavkazkega pogorja med Tiflisom in Vladi-kavkazom. Štiri petine dežele je gorate, petina odpada na nižavje in puščavje. Gorč so obraščene z gostimi gozdovi, veliko pa je tudi golih, strmih. Na vzhodnem kraju Afganske se vleče od severa na jug v vzporednih vrstah proti Indu strmovito Solimansko gorovje, 3500 m. visoko.
Prebivalstva cenijo na štiri milijone, ki je prav neenako naseljeno. Sami se imenujejo Pu-štane; beseda „afgan“ je peržanska. Med Afganci prebivajo še druga manjša azijatska ljudstva, Pu-štanom ali Afgancem nesorodna; Afganci so naj-sorodnejši Peržanom. Vsa zemlja je pod oblastjo rodov; štirije glavni rodovi (med njimi so Durani najštevilnejši in najvažnejši), se del6 na podro-dove. Vsa dežela je pod „oblastjo“ emirja. Kakor se meje te dežele ne dajo določiti, tako je tudi emirjeva oblast po mnogih krajih bolj imenna. Kafirska na primer, na severu ležeča zemlja in k Afganski spadajoča, je od Abduramana po polnem neodvisna. Afganska razpada po notranjih in zunanjih vojskah.
Premišljujem še, kako bi bilo to mogoče. Učiliška trojica vstane ter se spravlja keglat.
„ZBogom, prijatelji kdaj odputujete?" praša zaupljivi.
,,Jutri dopoludnč."
„ Srečen pot, in da se vidimo 1“
Zahvalim se mu še enkrat za veliko prijaznost, študentje pa odidejo.
Drugi dan o določeni uri odrinem. Dasi je bil vlak prenapolnjen, sem bil vender tako srečen, da dobim v kupeju le enega potnika, ki sem ga imel do Gradca.
Sopotnik moj je bil v dolgi črni suknji, črnih hlačah, s črnim ovratnikom. Manšet ni nosil, za to si videl v rokavu navadno srajco. Mladi obraz je bil nekam gorenjski ogorel, take barve na pr. kakor Sava po dežju pri Mojstrani. Lasje so bili po sredi v prečo razčesani, vse njegovo obnašanje nekam Bkromno, ves človek je bil gorenjski študent, gredoč na vseučilišče dunajsko.
Omenim vremena s par bose cimi, Potnik pogleda skozi steklo viin k višku.
V	severovzhodu, kadar je zima, so hribi in doline po cele mesece s snegom pokrite. Reke zmrzujejo, in pokrite so s tako debelim ledom, da nosi kamele, z blagom natovorjene. Poletje je komaj tako toplo, kakor na Angleškem. Po južnih krajih Afganske je zima tudi po gorah milejša, toda poletje je neznosljivo vroče. V nižavi je silno vroče, v višavi silno mrzlo, bolj ko po ostali prednji Aziji pod taistim pasom. Vkljub vsem tem skrajnostim, mraza in vročine, je podnebje vender sploh zdravo.
Živalstvo je še precej številno iu mnogotero zastopano. Ovce redč v velikih čedah. Vole upo-trebljajo za poljedelstvo; vol orje. Kamela je odbrana, da prenaša tovore v Indijo in Rusijo. Izvrstni so konji; lepi, čili, prožni, trpežni; zato jih prodajajo v Indijo Angležem. V deželi se nahajajo vse vrste jelenov, izlasti los, antilope, zajci, divje koze in ovce. Lov na te živali je prav izdaten. Povsod po gorah, po gozdih, po šumah, po hostah se klatijo volkovi, medvedi, lisice, hijene, šakali. Izmed divjih zveri je lev najredkejši, pogostnejši je tiger v vzhodnih gorah proti Indovski, najna-vadniša zver je leopard.
Prostranih ravnin, sposobnih za poljedelstvo, zastonj iščeš. Ker je zemlja skoro vsa hribovita, ima premnogo dolin in širnih dolov, tu pa je svet lep in rodoviten, kakor podoba raja. Veliko je tudi dolin, pustih, peščenih, s skalami zasutih. Proti zapadu so kraji prave puščave (Seistan). V nižih krajih raste sladorjevec, pavola, sirek (dora), riž. NajblagosniSa za deželo je vodata dolina Hilmend. Ob reki Hilmend* rastejo skoro vse vrste evropskega sadja, dinje brošč, tabak, vino; više gori proti severu raste mandlovec, figovec, platan, oreh. Takisto rodovitne so doline in porečja: Kabul, Heri Rud, Murgab, g6renji Amudarja s pritoki, itd.
Znamenitiša mesta v deželi so H er at, nad 100000 prebivalcev, utrjeno mesto, s trgovino in obrtnostjo cvetoče. Na Indovskem, jugovzhodno od Pešaverja, je tudi Herat, kateri Angleži, zemljo-pisje natančno poznajoči, radi zamenjujejo z Af-ganskim. Kabul, na reki istega imena, s 60000 prebivalci, prestolnica emirjeva. Kandahar, (20 000 pr.), staro glavno mesto dežele, velikrat razdejano in velikrat postavljeno. G h a z n i, glavno mesto sultana Mahmuda, prvega izmed moha-medancev osvojitelja Indije v 11. stoletju. Nekdanje hanstvo Kunduz je stara Baktrija. Podrtinsko mesto Balkh spominja na staro Baktro, cvetočo še v srednjem veku.
Rusija teži za naravno mejo do Paropamiza, Sefidkuha, Hindukuša, ali bolje rečeno, za narodo-
* ,,Hilmend . . . teče v Hamunsko jezero." Zemljepis str. 64. J. Jesenko." — To je pomotno. Velikansko močvirje Hamun ima na severu dve jezeri: Hamun in Sebaran. V Hamun se izlivata reki: Ferah Rud (Furah Rud), Harut; v Sebaran pa teko reke: Hilmend (Hel-mund), Har Rud, Huspas Rud. Glej „Karte von Afghanistan mit den angrenzenden russischen und englischen Gebieten. Bearbeitet von Gustav Frevtag. A. Hartlebens Verlag. Wien.“
To ga osrči; parkrat legotno si odkašljavši, me popraša, kam da jaz potujem.
Odvrnivši mu, da le do Gradca, izpove, da bi rad tudi on tam prenočil, v snažni, a ne predragi gostivni.
„0, v tem vam morem postreči. Le spremljajte me. V Ljubljani mi je rojen Gradčan priporočil gostivno, prav kakor si jo želite."
Po tem nisva nič govorila.
Universurus je imel še par prašanj na srcu; pogledal me je parkrat prijazno, besede pa le ni spravil čez ustna.
V	Gradci na kolodvoru primem pohlevnega svojega prijatelja za črni rokav, da bi se mi ne izgubil v toliki gneči ter stopim, da bi služaju oddal najune liste za prtljago.
Toliko da stopiva nekterekrati naprej, uže stojiva pred velikim gospodom, oblečenem v dolgo črno suknjo, z brado lepo počesano, ki je stal kakor skala sredi človeškega valovja ter vsakega ostro motril, kakor bi mu htel pogledati na dno duše.
pisno. Po takem bi prišli afganski rodovi celi pod njeno oblast, v drugem slučaji morali bi se isto-plemenni rodovi cepiti, to je, da bi bilo polu rodu pod Rusko, polu pod Afgansko, kar bi bilo najbolje netilo večnim prepirom in pobojem. Vsak uvidi, tudi na Angleškem pod najrazumnišim državnikom Gladstonom so jeli izpregledovati, da se Rusija ne more vstaviti na planem, brez zaledja in zavetja, od vseh strani izpostavljena napadom roparskih plemen, ampak da mora dalje stopiti v zatišje gor&, na katere se bo naslanjati mogla njena moč. Politika trgujočega naroda an* gleškega uže od nekdaj ni dopuščala prevaguj^' čega gospodstva na suhem, a najmanje na vodi. Angleška je vsak trenotek oporekala napredovanj11 Rusije sploh, a najbolj v srednji Aziji; AngleSkft je torej rojena neprijateljica Rusiji. Zato hoče Rusija priti z njo na čisteč ter ji v Aziji pogle-dati v oči in seznati, po katerih vodilih Anglija sama napreduje, podjarmljevaje si azijatska ljudstva, med tem ko odločno brani Rusiji storiti ono isto.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
O shodu ministrov poročajo listi: Mini-sterski predsednik Tisza odpotoval bode v drugi polovici meseca avgusta v kopel, ker se bosta baje on in grof Taaffe udeležila shoda grofa Kalnokyja s knezom Bismarckom dne 15. avgusta.
V okupiranih provincijah dovršilo se je ljudsko štetje. Iz teh statističnih podatkov posnem-ljemo, da ima mesto Sarajevo zdaj 27035 prebivalcev, med katerimi je 15 000 Mohamedanov srbske narodnosti. Oe se je prebivalstvo pomnožilo, je težko določiti, ker si pač turška vlada ni napravljala posla z nabiranjem statističnih podatkov. — Sarajevo se zel6 lepo razvija, tako da ni več čutiti sledu o vojski. Dvigajo se krasne pa* lače in med temi tudi veličastne, prostrane katoliške cerkve, katere se zidajo večinoma na deželne stroSke.
Tuje dežele.
Ruska vlada daje židom vedno večje koncesije. Komisija, katera se je imela baviti z židovskim vprašanjem, sklenila je baje, da se židom dovoli naseljevanje po vseh gubernijah, toda pod pogojem, da ne smejo izdelavati in prodajati opojnih pijač. Določila ta pa se ne bodo raztezala na Poljsko in Litavsko. Zdaj menda vender ne bode mogel nihče trditi, da Be Židje v Rusiji zatirajOi po polnem izmozgati se vender Rusija ne mor® pustiti po teh polipih.
Dva odlična članova angleškega slednje#'1 liberalnega kabineta, lord Granville in Chambef' lain, imela sta pred kratkim priliko izreči se 0 zdanji vladi torijev. Prvi je omenil, da se zdanj11 vlada, kar se tiče trdnosti, do zdaj ni pokazal8, posebno presežno prejšnji vladi. Chamberlain J0
„Morda je policajni uradnik", šepnem potnih na uho, da bi mu kaj zanimivega povedal.
Ta trenotek se obrnejo njegove oči n&me, videlo se mu je, da se mu obrazne poteze izpr0' minjajo, kakor bi bil v vsi gromadni tolpi le me®6 iskal. Tudi moj sopotnik je bil to opazil ter 11,0 postrani plašljivo pogledal.
Čudno;	če	tudi imaš	še tako čisto vest,	ak°
pa	vidiš, da	te	policaj opazuje, ti je zoženo	vsa*®
čuvstvo.
Sopotnika primem za roko ter se hočem me^ gospoda preriti. Ko pridem blizu njega, ||F* predmč in se dvorljivo odkrije. Sopotnik in jat neva pozdrav takisto dvorljivo ter hočeva daU0, A gospod nama zastopi pot ter mene praša: „Spada li k vam ta gospod?"
„Spada. To se pravi "	el
Potnik je htel nekaj ugovarjati, p» 80 uglasiti, kakor	bi mu bilo	grlo zadrgni0110'	,
„Smem	li	prositi za	vaše prtlJažne
nadaljuje veliki gospod, stegnivši roko.
Dava mu ja. Mož se spet. odkrije tei ^ ^ pelje, kakor bi bil pravi pravcati magnet,
dejal, da imajo tories pafi v roki urade, a radikalci imajo moč v rokah in samo tedaj sme konservativna vlada upati, da se obdrži, te izpolni politiko slednje vlade. Dokler bode to delala, ne bode mignil s prstom, da bi jo spodkopal.
Gledč afganskega vprašanja ni posebnih novih poročil. Zatrjuje se le, da se razprave med angleškim in ruskim kabinetom mirnim pOtem razvijajo ter da je pričakovati ugodne rešitve •— kdaj ? ne v6 nihče povedati. Ker pa bode ruski minister za vnanje poslove, Giers, podal se v kratkem na dopust, za delj časa, sklepa se, da popolne rešitve afganskega vprašanja ui pričakovati pred prihodnjimi novimi volitvami v angleški parlament
Razne vesti.
—	(Kaj se lahko na potovanji prigodi.) V novejšem času prišlo je v navado, da mlade damo voduo pogosteje samo popotujejo po svetu. Zlasti Italija 'deče jih nž-se. Tako je prod nedolgim obiskala tudi »eka še zel6 mlada in lepa gospiea iz Vratislave laško deželo. Pretečeno nedeljo peljala se je po železnici iz tlorence v Benetke. V voz, kjer jo nekoliko časa sama sedela, vstopi kmalu zelo elegantno oblečen mlad mož, kateri se ji predstavi kot pomorski častnik in profesor Gaotano Cobianchi. Obnašal so je dami nasproti zelo fSalantno, je dokaj duhovito govoril iu je celo doklamo-Val pesmi slavnega italijanskega pesnika Carduccija, da bi lepo gospico tim bolj zabaval. Dospevši v Benetke ponudi se ji za spremljevalca rekoč, da on to mesto dobro pozna. Ona njegovo ponudbo sprejme in podasta se v gostilno „Buon Viaggiatore“. Jedla sta Pn jedni mizi in po jedi priporoči mladi častnik svoji lopi spremljevalki, da naj popije čašico črne kave z uekoliko rumom, ker je baje to najbolje sredstvo zoper prehudo vročino in žejo. Mlada dama, ki je imela uže dovelj priložnosti prepričati se o ljubeznivosti iu dobrohotnosti gospoda Cobianchija, sprejela je tudi na nasvet in on ji kmalu kavo preskrbi. Komaj pa jo je povžila, čutila se je zelo trudno in omamljeno, vsled česar se je takoj v svojo sobo podala. Drugo jutro pa je mlad, častnik poklical oštirja ter mu rekel, da ima ama, ki je sinoči z njim jedla in ki je njegova žena, nonavadno bolezen, vsled česar tudi v jedni in isti sobi z njo spati m smel Opozoril ga je nadalje, da se jo je ravno sedaj bolezen na novo lotila, ter ga je poprosil, da naj nanjo nekoliko pazi, ker ima on neko silno opravilo, katerega ne more odložiti. Oštir so na to poslovi in gre v sobo, kjer je ležala mlada dama. Dobi jo v nezavesti, za to pokliče brž zdravnika. Temu je šo le po dolgem trudu posrečilo, zdramiti jo. 0 se je gospiea po polnem zopet zavedla in se ne-j.ollko okrog sebe ozrla, prepričala se je kmalu, da Juboznivi njen spremljevalec ni bil to, za kar se ji je '* Predstavil, ampak navadni lopov, kateri ji je v
dal omotice, da jo je potom lahko okral. Izginil ^ bil namreč njen deuar in vso drugo dragocenosti. Sramnega tatu do sedaj še niso dobili.
Petemu vozu, ki ga od začudjenja še prav posedala nisva.
»Htela sva v gostivno to in to“, denem jaz, a bi zadevo nekoliko osvetlil.
»Vse pravi" odvrne dolgosuknjež, potiskajoč
p voz> 'n vrata za nama zapirajoč.
Zadnje	da	smo v gostivni Omni. .
bil pred^adniim08^ m°gel izg°y0riti> ker se Je položeno na peresje Tk6 T™ na mehko blazin0’ v jezik ugriznil. ’	Je	8edši	kvišknil	in	se
Jaz: „Tako mislim tudi jaz «
Potnik: „S tem gospodom &%ej?“	8ta	zna»a uže 0(1
Jaz: „To se všl Kaj pa d&!"
Na tihem sem se pa čudil sam sebi, kako bi ueKl to mogoče bilo.
V	nekaterih minutah se vrne dolgosuknjati z 'aJiuo prtljag0) viškne na kozla, pa drčimo, ka-0l' bl »e vozil sam cesar. Moj potnik, ki se je Migal na blazini sem ter tj&, je bil uznemirjen. u° mene je dobil pa zaupanje.
Voz obstane. Postarni gospotl b kapico, ki
—	(Otročjo.) Micika: „Draga mamica, ali so mali angeljci po polnem nagi¥“ — Mati: „Da, dete moje!" — Micika: „Kam pa denejo vender svoj žepni robec?“
Domače stvari.
— (Šolstvo.) Iz letnega poročila čveterorazredne deške šole v Kamniku koncem šolskega leta 1884/85 posnemljemo, da je I. razred obiskavalo 48 učencev, II. raz. 63, III. raz. 53 in IV. razred 40 učencev. Ponavljalno šolo obiskavalo jih je 23, obrtno nadaljevalno šolo obiskavalo je a) pripravljavni tečaj 16 in b) I. tečaj 23 učencev. Poučevali so ua tej šoli gospodje Valentin Burnik, nadučitelj iu vodja deški ljudski tor obrtno - nadaljevalni šoli; P. Komuald Jereb, katehet; Ignacij Tramte, Avguštin Stefančič in Ljudevit Stiasny. To letno poročilo prinaša alfa-betično razvrstena imena občin, število hiš in prebivalcev kamniškega okrajnega glavarstva (sodnijska okraja brdski in kamniški); ua konci pa je pridejan prav ličen zemljevid kamniškega okraja; risal ga jo gospod V. Burnik. To je izvrstna misel, kajti tako bode možno učencem podrobno se seznaniti s prebivalstvom svojega okraja.	,	,
— (Izredna riba.) Minoli ponedeljek ujeli so ribiči v Savi pri Tomačevem ribo belugo (Accipenser huso), katera se sicer ne nahaja v sladkih vodah. Eiba, katero so ujeli živo, je 1 meter in 45 centimetrov dolga. Kakor rečeno, se ta riba ne uahaja v sladkih vodah, živi pa v Ornem morji. Nje meso je zel6 ukusno ter se prodaje sveže, uasoljeno ali okajeno. Belugo so uže od nekdaj zelo čislali, in v Angloški in Franciji pridržali so jo vladarji le z4-se. To v Savi ujeto belugo kupil jo gostilničar g Ferlinz in jutri pripelje se v Ljubljano, Kjer si jo lehko vsakdo ogleda dopolu-dnč v gostilnici „pri zvozdi.“
— (Vreme v meseci avgustu.) Vremenski prorok Mathieu de la Drome za mesec avgust ne prerokuje preugodnega vremena. Od 1. do 3., pravi, divjal bode hud vihar na obaleh Jadranskega morja, toča se bode vsipala v Švici, Nemčiji in Francoski; potem bode huda vročina do 10., med tem hud vihar v Tirolski in ob Jadranskem morji ter ua Sredozemskem morji; potem zopet hud vihar do 17., osebito na Francoskem, v Gdrenji Italiji, Švici, Južni Nemčiji in Tirolski; jednako vreme do 25.,z vročino. Konečno obilo deževje po Južni Evropi in viharji na Oceanu.
— (Cerkov pogorela.) Iz Št. Leonharda v lavantinski dolini se poroča, da jo tamošnja cerkev pogorela. Ta cerkov bila jo najstarejša na Koroškem.
— (Mlad ubijalec.) Iz brdskega okraja se nam poroča: Dnč 25 t. m. ubil je desetletni dečko, sin nekega posestnika iz Hlev v občini Peč, svojega devetletnega tovariša Frana Ravnikarja iz Plesa. Cela stvar naznanila se je sodniji na Brdu v preiskavo.
 (Dvoboj.) Iz G-orice se poroča: Minolo nedeljo vršil so .je blizu Kormina dvoboj med avstrijskim nadčastnikom StOcklom in bivšim italijanskim častnikom Bros sij e m. Bila sta se s sablami. Stockl je
nas je čakal, odpre kočijska vrata in večkrat se globoko prikloni. Šest bledih natakarjev je stalo v spoštljivi daljavi, pozdr vljajočih naju nagnjenih glavft.
Nadnatakar se uama gracijozno prikloni ter z rokovetom pokaže, naj g eva za njim. Stopnice so bile pregrnjene s preprogami in prestori tako dragimi, da si moj potnik niti upal ni nanje stopiti, ter je noge visoko vzdigal kakor štorklja, sprehajajoča se po mokrem travniku.
V	prvem nadstropji se nama odpreta dve sobi, v katerih bi bilo moglo stanovati samo ces. veličanstvo, ne da bi česar pogrešalo. Zlasti postelje so bile tako lepe, da je moj potnik resno premišljal, je-li bi nocoj v&nje legel ali ne.
„Ta gostivna bo morda vender-le predraga za moja skromna sredstva'1, povprašuje potnik, ko se je bil za to vprašanje ojunačil.
nO, to pač ne bo“, zagotavljam jaz pomirjajoč potniku. „Nova hiša je, kakor vidite, in nove metle dobro pometajo, kakor veste. Mož se utrjuje in prikupljuje.
(Konec prihodnjič.)
bil tako hudo ranjen, da so ga odnesli nezavestnega z bojišča.
— (Deželno razstavo v Colovci) obiskalo je na dan otvorenja popoludne 432 oseb; dnč 26ega julija 1168, dnž 27. julija 627 in dn<§ 28. julija 694 oseb.
— (Tržaškega „Soko!a“ veselica) v nedeljo v vrtu in salonu tržaške čitalnice se je, kakor poroča „Ed.“, kaj lepo izvršila Jupiter Pluvius jo sicer mnogo obiskovalcev oplašil, da niso prišli, pri vsem tem pa je bil čitalniški vrt skoro poln prav lepega občinstva. Pevci delalskega podpor, društva pod vodstvom gosp. Steleta so izvršili svoj dol programa točno in prav dobro, peli so precizno in so bili posebno tenoristi pri jako dobrem glasu. Tudi godba je storila svojo dolžnost in dopadalo so je posebno, ker je godla skoro samo slovanske komade, za kar gre vsa čast gosp. Riederju. Glavna stvar pa je bila telovadba, katero jo naše občinstvo najželjnejše pričakovalo. In ros je nastopilo kakih 12 do 14 dobro izvežbanih Sokolov, in mod godbo in bengaličnimi ognji vršila se je produkcija na drogu. — Dobro so delali fantjo, gledalci so jim dovolj ploskali. Naše občinstvo se sploh jako zanima za telovadbene produkcije, ki kažejo moč in urnost naše mladino, dobro bi bilo torej, da bi se še več tržaških mladeničev začelo pridno pečati se z telovadbo, da bode potem mogoče še lepše telovadbene figure izvrševati. Po izvršenem programu veselice je začel v dvorani ples, kateri je trajal, dokler ni petelin začel peti.
— (Sam se je izročil sodniji.) Poročali smo nedavno, da je pri celovški pošti izneveril 561etni poštni asistent Anton Gkinzl 1001 gld. 90 kr. ter dne 2. t. m. odšel iz mesta. Dolgo časa ni bilo o sleparji ničesar čuti, dne 24. t. m. okolo poluuoči prijavil pa se je celovški deželni sodniji, da jo v istini izneveril denar. Ddli so ga takoj v zapor. Nezvesti uradnik potikal se je tri tedne okolo Celovca, skrivajoč so pred roko pravice.
— (Morski volk.) Mestni magistrat tržaški naznanja, da so v tržaški luki zopet videli morskega volka.
Šolska poročila.
9. C. kr. velika gimnazija v Celji.
Poročilo nam prinaša prav umestno in zanimivo razpravo „Die Giftpflanzen in der Umgebung von Ci 11 i11, o kateri pravi pisatelj, gospod profesor A. Pischek, da jo je pisal tudi z ozirom na dijake celjske gimnazije.
Učiteljski zbor šteje poleg direktorja 18 učnih močij, t j. 9 profesorjev, 2 gimnazijalna prava učitelja, 4 suplente in 3 pomožne učitelje Med njimi je 6 Slovencev, namreč gosp direktor P. Končnik, gospodje profesorji Ivan Krušič, Mih. Žolgar, Anton Kosi in gospoda suplenta E. Potočnik in BI. Matek.
Slovenščina je bila o b ligatna za vse dijako slovenske narodnosti in učila se je v I. in II. šoli po 3 ure, v vseh ostalih razredih po 2 uri na teden. Vrhu tega sta bila osnovana še dva tečaja za take dijake nemško narodnosti, ki so se hoteli učiti slovenskega jezika. V I. tečaji jo bilo 24, v II. pa 14 učencov. V vsakem teh dveh tečajev so je poučevalo po 2 uri na teden.
Prosti predmotje so bili risanje, petje, telovadba, stenografija in štajerska zgodovina, katero je izmed 36 učencev IV. šole poslušalo 22 učencev v II semestru po 2 uri na teden.
Deželni odbor štajerski je najpridnejšima učencema iz tega prostega predmeta priznal vsakemu sre-berno svetinjo.
Učencev je imela gimnazija 311, med njimi jo bilo 182 Slovoncov in 126 Nemcev. Slovencev je bilo v I. razredu 39, v II. 28, v III. 34, v IV. 14, v V. 25, v VI. 19, v VII. 12 in v VIII. 11. To številke pričajo, kako lehko bi se na tem zavodu osnovale slovenske paralelke.
Ker znajo dijaki, prišedši iz ljudske šolo v prvi gimnazijalni razred, promalo nemški, osnovali sov Colji pripravljalnico, v kateri se dijaki, ki žolč prestopiti na gimnazijo, dresirajo v nemškem jeziku.
V	ti pripravljalnici jo vse nemško in slovenščina se ne nahaja med učnimi predmeti, dasi jo obiskuje 32 Slovencev iu samo o Nomcov,
Učiteljska in dijaška knjižnica skupaj Štejeta 10 468 knjig. V prvi se nahaja 72 slovanskih knjig, a letos ni kupila niti jednega slovenskega dela. Dijaška knjižnica se je pač pomnožila s knjigami Matice Slovenske in družbe sv. Mohorja, a drugače razven „ Kresa “ ni kupila niti jedne knjige slovenske.
Učni vspeh je v resnici izvrsten, kajti po polnem propadlo je samo 9%, z dobrim ali prav dobrim vspehom pa svoje študije zvršilo 91°/0.
Program je jako pregledno urejen in zlasti umestne so besede, katere na konci g. direktor Končnik polaga na srce roditeljem, naj bi se vestneje brigali za to, kako napredujejo in kaj počno njih otroci med letom v šoli, kajti zastonj je zvoniti potem, ko je toča uže žito pobila.
10. Prva c. kr. velika gimnazija v Gradci.
Iz poročila povzemamo, da je bilo na tem zavodu med 624 učenci 12 S 1 o v e n c e v , za katere je bila slovenščina obligatna.
Slovenščina se je poučevala v treh posebnih tečajih, v I. tečaji je bilo 21 Nemcev in 6 Slovencev, v II. tečaji 8 Nemcev in 3 Slovenci, v III. tečaji 9 Nemcev in 2 Slovenca. V vsakem tečaji so je poučevalo po dve uri na teden, v I. in II. tečaji na podlagi Sketove nemško-slovenske, v III. tečaji na temelji Janežičeve slovensko slovnice.
Med učitelji so bili tudi Slovenci, gg. profesorja dr. Jakob Purgaj in Pr. Hubad in gospod suplent Anton Kaspret.
Na tem zavodu obstoji tudi ta posebnost, da ima
— dva direktorja: dr. Perd. Maurerja in Janeza Gutscherja. Ker Stejo ta gimnazija 624 učencev, ljubljanska pa cel6 794 (oziroma 718), morala bi todaj ljubljanska gimnazija, po številu učencev soditi, imeti
— tri ravnatelje.
11. C. kr. v61ika gimnazija v Trstu,
Gosp. prof. dr. Karl G la ser priobčuje v programu tega zavoda razpravo: „ Rg v e d a I. 143 Text, Uebersetzung und Commentar“, obsežno 24 stranij. Učiteljski zbor ima 24 učnih močij : direktorja, 12 profesorjev, 7 suplentov in 4 pomožne učitelje.
Med učitelji je 6 Slovencev: gg. profesorji Pr. Wratschko , Janez Jesenko, dr. K. Gflaser, Janez Legat in gg. suplenta M. Zavadlal in Julij Warto.
Učencev je bilo 403; med njimi 143 Nemcev, 144 Italijanov, 101 Slovenec, 17 Srbov in Hrvatov, 13 Grkov, 5 Armencev in 1 Anglež. Italijanščina je bila obligatna za dijake italijanske, slovenščina za one slovenske narodnosti, a v tem, ko so se Italijani materinega jezika ličili v 8 kurzih, v I. po 3, v ostalih sedmih pa po 2 uri na teden, poučevali so so Slovenci v svojem jeziku samo v štirih tečajih, v vsakem po 2 uri na teden. In učni jezik je bil pri slovenščini v I. tečaji nemški!!
Knjižnica ni kupila nobene slovenske knjige, dasi je blizu tretjina učencev slovenska.
Vabilo na naročbo.
Z avgustom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj iiaročbojjhjpravH^^
lista ne pretrga. Najbolje, .ve to učini po postni nakaznici, na cegar odstrižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po poiti:
za cel« leto.....................gld. 10-—
„ pol leta......................„	5‘—
„ četrt leta........................ 2'BO
„ en mesec........................... —'85
Za Ljubljano:
za celo leto.....................gld. 81—■■
„ pol leta......................„	S'—
, četrt leta........................ 1’50
„ mesee.........................„	—'BO
za donašaiije v liišo vsak mesec 9 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
London, 30.	julija.	Salisbury	govoril je	pri
nekem banketu o	zdanjem položaji	ter	dejal,	da
ima vlada mirne namene, da se nadeje, da se Odgovorni urednik J. Naglič.
bodo nedorazumi med Anglijo in Rusijo kmalu odstranili ter da postaneta te dve državi zavez nici.
H im, 29. julija. Papežev nagovor pri sled njem konsistoriji se pritožuje o verskih razmerah v Italiji ter navaja prepoved slovesnega spremlje vanja sv. obhajila in shoda anti-klerikalnega kon gresa. Dalje se pritožuje papež o težavah, zoper katere se ima cerkev boriti v Franciji in Nemčiji, vender izreka nadejo, da se bodi' v teh deželah napravil verski mir. Nagovor opomina k složnosti, katera je posebno v lem trenotku potrebna
Pariz, 29. julija. „Agence Havas“ poroča Poročila iz Španije pravijo, da se kolera razširja Vsak dan oboli na koleri po vsej Španiji 4000 oseb, umrje pa jih 2000.
New-York, 29. julija Generala Granta ne bodo pokopali v osrednjem parku, marveč na željo njegove obitelji v River-Side-parku na obrežji Hudsona.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 30. julija.
Jednotni drž. dolg v
gld
bankovcih.............................82	• 70
srebru.................................83-35
Zlata renta..................................................109	16
5°/o avstr, renta......................................  .	99-45
Delnice n&rodne banke..................................... 868 • —
Kreditne delnice............................................. 284-60
London 10 lir sterling........................................124-90
frankovec .  .............................................. 9-901
Cekini c. kr.................................................. 5	-91
100 drž. mark.................................................61-35
Tujoi.
D n k 2 8. j u 1 i j a.
Pri Maliči: Marn, fnbrikant, in Šunko, trgovec, z Dunaja. Pollak iz Treta — Mušina z rodbino iz Gorice. — Stal-zer, trgovec, s soprogo, iz Mozelja — Pštros, c. kr. namest. svetnik in graščak, iz Rupertshofna.
Pri Slonu: Patz, tovarnar, iz Augsburga. — Frank, trgo-voc, iz Beroiina. — Korb, trgovec, iz Norimberka. — Bauor, Klutz, Eisenstiidter in Gross, trgovci, z Dunaja. — Voneziun z rodbino iz Trsta. — Omik, c kr. okrajni teldvobolj, iz Dalmacije. — Križman, trgovčeva soproga, iz Zagreba. — Lutz, zasebnica, iz Celja Fajdiga, učitelj girnn., iz Rudolfovega.
Pri Tavčarji: Lončarič, atavb. podjetnik, z Roko. — Bla sclinra, trgovec, z Rakeka — Goljovšok, lesotržec, in Konič, trgovec, s soprogo, iz Kanala Fri Južnem kolodvoru- Bordan, učitelj, s soprogo, iz Cunovvalda. — Ullrich, učitelj, iz Oppacha. — Seitner, bank. uradnik, z rodbino, iz Trsta. — Sittig, c. kr. inže-ner, z Gorenjskega. - Pokorni Helena, Jankovič in Juh, iz Loke.
Umrli so:
Dnč 27. julija. Matija Avšič, delavec, 63 1., Marijo Terezijo cesta št 5, najden mrtev v gnojnici.
Dnč 28 julija. Ernst Snoj, sin lokomotivnega vodje, 16 dnij, Sv. Petra cesta št. 60, črevestii katar.
Dne 29. julija. Ugon Pfeiler, sin knjigovodje, 5 me-socev, Na Bregu št,. 2, oslabljenjo. — Viktor Keržišnik, sin zasebnega uradnika, 10 dnij, Sv. Petra cesta št 23, slabost
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanjo baro-motra v mm
Tempe-
ratura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
736-29
735-30
736-58
14-4
25-1
18-3
jzpd. sl. vzh. sr. bzv.
jasno
m.obl.
O 00
Terno! Terno! Terno!
Proč z matematiko!
Mi imamo trdno prepričanje, da ae potem matematičnega izračnna-nja no morejo štovilke, ki imajo biti vlečeno, proračuniti uže naproj.
Naročili smo pri vseli matematikih in kričačih številko, toda ni-kedardosogli 1 aj povoljnoga, dokler nismo prosili svita pri svetoznani mojstrinji sedanje dobe, milostivi
gospč
Heleni de Csekefalvy, Košiče
(Ogerska), Glavna ulica št 86, vslod kojoga smo na
Dunaj 20 10 53
Trst	Lino
s štovilkami 31 15 65	10 6 61
velike terno po 12800 gl. 960 gl. 1200 gl. dobili.
Hočete li srečni biti, potem se lo obrnite do to velika mojutrlnje, ker je le ona poklicana, da vas vslod svojega neizmotljivega svita reši revščine in bšde.
Giarotm Josip,	Fran Hulbusz,
čolnar na Boki.	mosar	v Budimpešti.	.
Josip Nittiche v Nussdorfu pri Dunaji.
Proti vcošiljatvi zneska 1 gld, 50 kr. in treh poštnih mark dopošyejo se številke.	(119) 5—3
Marijinceljske kapljice
za želodec
izborno učinkujoče sredstvo pri vseh želodečnih boleznih
prave proilajeli v Ljubljani le lekarni gosp. G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešir-novem trgu; v Kranji : lekarničar K. ŠavnU'>' v Kameniku: lekarničar J. M o č n i k; v Ajdovščini :	lekamič&r
Mih. Guglielino; ¥ Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. Rizzol* in Jos. Bergrnann; v Gorici: lekarničar Anton Leban; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Črnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani.
Jedna steklenica z rabilnim navodom velja 35 kr.
Razpošiljavno osredje:	(73)	52-12
Lekarna »pri angelju varuhu*, C. Brady, Kro-meriž (Kremsier).
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v Xjj-u.ToIoa,-n.i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske dole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednik slovensko-nemiki. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, žaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del* vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld- 20 *r,i elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 Janežič A., Slovensko-nemSki slovar. 2 gld. 20 kr.;
vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. --Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih Sol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več Kačič -Miošlč, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 g,d-	,.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., n, The" sammt SchlCIssel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	>	Peter rokodelčič, 36 kr
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr Kobler A., Zgodovina SorSke in Preske fare, 30 kr Kosec, KrSčansko-katoliSko nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cen®
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji služb1 božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vez*n 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 g'
70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.	«,
Vodnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti ^ 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. t§ Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., c‘ v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta Jj® ljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.	.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) ra*J kr. kih pri računih z novo mero in vago-
  	■	J/jV®113
V naši zalogi smo tudi na svetlo dal' 9 knjige s podobami za mladino, in sicer:	,40 velike)
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo roi*°°'
po 50 kr. Pravljice o:	m	mačku
Pepelkl, Rudečl kapiol in Oh«*
(8 velike) po 25 kr.	.	"PritlikoVOtl
O deželi lenuhov, Snegu!**®1; .PrltUKOVO (Palček) in Robinzonu P°—1£—■
Tiskata in zaUgitU Ig. v. K!einmayr A Fed. Bamberg v Ljubljani