LISTEK. Vojni spomini (JanuS Goleo.) (Dalje.) Z novimi čevlji mi je postregla naša >Mat nebeška«, narednik oče Urban, ki me ni samo obul, ampak mi tudi vsestransko postregel, po njegovem zatrdilu lepše nego lastneniu sinu. Spal m drotal sem eno noč, pozabivši na preklicane Ruse skoro do belega dne. Ob svitu sem prejel od polka povelje, naj se umaknem s štabnimi konji na^aj iz vasi, ker je že sovražnik presneto blizu. Zajezdili smo takoj kunje in jo ubrali po cesti iz Laborezfo v Mezolaborcz Dospevši v to mesto, nismo videli nikjer nobenega Žida, so jo že bili vsi odbrusili prav srce Ogrske. Nam jezdecem se še ni mudilo nikamor, smo poslali in sem rnalo poromal po mestu, da si nekoliko ogledam to mažar>ko Abrahamovo krilo. Na mestu uisem zapazil nič kaj pisanih nk vrednega. zanimale so me le še polne vojaške skladbe in zaloge. Sem stopil Limkaj clo nekega skladiSCa, porazložil cesarskemu oskrbniku bližajoči se ruski poset in ga prosil kot zalrontnega brata: naj bi podaril meni in moštvu nekai konzerv in steklenk. Presneti dedec, še režal je nad menoj radi svaril- nih naukov in me napodil, Ceš. da nisem nikakšen provijantni Castnik, kateremu bi lahko zaupal kaj proti pobotnici. Nam ni privoščil ta skopuh v vojaškem kroju, čez dobri dve uri so se pa ma^tili Rusi s polnimi kot nalašč za nje skopuško shranjenimi zalogami. Nevoščljivost nasproti lastnim četam je krilatila ter se šopirila v početku vojne prav na široko. Mi smo stradali po zgledu cerkvenih miši; sovražnik se je pa mastil za nami in se nam krohotal v pest za zahvalo. Na kolodvoru v Mezolaborczu so stali kakšni trije vlaki. Niso mogli veC uteči, ker so bili že raztrelili Rusi železniško progo pri Homomi. Iskal sem po mestu jedače in gorke pijače, a nisem iztaknil ničesar. Ko so prifrčali nad mestni kolodvor prvi sovražni šrapneli, smo se spustili na konje. Nisem te videl več Mezolaborcz do današnjega dne ne. ko si že davno zopet v naših rokah. Kmalu za mestom smo morali zavili na desno iz ceste, kjer smo zadeli na most, ki je vodil preko  i>recej globoke vode. Ta je bil kar oblegan od raz nega trena in artilerije. Na mostu pa je stal stotnik z generalštabno kapo na glavi in urejeval s samokresom v roki voznike; sicer bi bila nastala silna gnječa. n.kdo bi ne prišel prek. Pravicoljubni stotnik-reditv lj grozeč s smrtonosnim orožjem, ni dopustil niti najmanjšega kršenja reda. Vsa*>- se je moral uvrstiti v kolono in se v koloni pomikati Cez rno-t. Moj Bog! Mi smo bili čisto zadnji v ne- pregledno dolgi koloni, ki je gomazela preko vode kot polž počasi lazeč. Če bi bil mirno vdan čakal, da pridemo mi na vrsto prehoda, bi se bil na konju v zimski burji ves dan in vso noč. Razlezli smo se ob bregovih vode. da poiščemo kak drug prehod, kakor kot stari zakonski predpekel preobloženi most. Nič! ReCica je drčala v za konje prestrmo globoI ki strugi. Ko sem tako iskaje pohajal s svojimi 26 j jezdeci ob bregu me zapazi že omenjeni stotnik stražar in me nahruli: »Čegavi so ti krampi?« Bodi zahvaljen tisti dobri duh, ki mi je pihnil v glavo sicer ne celo resnični, a edino rešilni odgovor. Zravnal sem se na konju in javil glasno kot kak korporal: »Njega ekscelence, gospod generalštabni stotnik!« Salamensko sern podregal v živo s temi besedami to strogo oko pravice iu reda. Vse se je moralo na njegov ukaz umakniti in postati kar na mah. Je?dil sem preko mosta na čelu moji konjenici ponosneje nego najzmagovitejši general. še saktiral mi je zadrezasti gospod stražar v nadi, da moram biti že kaka večja živina, ker poganjam krampe »Njega ekscelence!« Da sem potegnil v sarnih hudih vojnih šolah »izmuštranega« gospoda, se mi zdi še danes prav do fineha dobro. Ne da bi hvalisal samega se\ e; a v sili me nista zapustila nikdar na bojnem polju košCck domače pameti in odloCilni zamah z jezikom. plalje prihodn]!«.}