Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka m JOLIET, ILJLI>OIS, 7. JULIJA. 1014 LETNIK XXIII SAMO DESET MRTVIH 4, JULIJA, Slavni Četrti je zahteval letos mnogo manj žrtev, nego prejšnja leta. RANJENIH BILO 867 OSEB. Zanimiva razpredelnica o žrtvah dneva neodvisnosti. Chicago, II!., 6. jut — Poročila o stnrtnih slučajih in poškodbah vsled streljanja in umetnega ognja ob letoš-nJ'dvodnevni proslavi narodnega praz neodvisnosti kažejo zmanjšanje j!e samo od številk tridnevne proslave iskega leta, marveč tudi zmanjšanje °!j enodnevne proslave leta 1912. Šte-V|'«e za dan 4. in 5. julija tega leta So 10 mrtvih in 867 ranjenih. io skupno število smrtnih slučajev fa 'et° 1914. se bo brez dvoma nekoli-Povečalo, ko "American Medical ^ssociation" naznani svoje številke. ?blJene od zdravnikov in bolnišnic, ^stevši smrtne slučaje vsled otrplosti ^tilniku, ki se pojavi včasih mesec m Po zadobitvi poškodbe. , Škode po ognju manjše. bkode po ognju niso niti desetina Sptl; ki so bile pred nekaj leti. oskodbe vsled rabe strelnega oro-"i otroških samokresov ne kažejo anJsanja v primeri s prejšnjimi leti, j. česar je potrebna poostritev ob-pravil glede rabe smrtonosne-" orožja. ^ Zanimiva razpredelnica. Končne številke za deset let, kakor . sestavil "Journal of the Ameri-v n Medical Association" in objavil vsakega leta, ko so bile jH 8tevilk »'osti ll{e o smrtnih slučajih vsled otr- v zatilniku, so sledeče: Mrtvi. Rusija je pripravljena. V "Burzovni Gazeti" je ruski vojni minister Suhomlinov — kar je javna tajnost — napisal zelo senzacijonalen članek. Suhomlinov izjavlja, da se Rusija noče vmešavati v notranje zadeve Francije, kjer so mnogi na delu, da strmoglavijo triletno vojaško službeno dobo, da pa ne more mirno gledati, če se moč Francije vsled tega oslabi. Rusija je zvišala vsakoletni rekrutni kontingent od 450,000 na 580,000 mož. Vsako leto se torej 130,000 mladeničev več vnovači. Tudi službena doba se je za 6 mesecev zvišala. Pozimi so torej štirje kontingenti pod orožjem, cesar ne zmore nobena druga država. 580,000 krat 4 je 2,320,000; toliko mož je v zimi v cesarski suknji! Nasproti temu ima Nemčija zdaj v mirnem času 880,000 mož, Avstrija 500,000, Italija 410,000. Iz tega sledi, da mora Francija imeti 770,000 mož pod orožjem, ako naj bo kos trozvezi. Francozi morajo tudi pomisliti, da gradi Rusija strategič-ne železnice na svoji zapadni meji. Francija more svoji nalogi biti le kos, če obdrži triletrto vojaško službo. Suhomlinov končuje: "Francija in Rusija nočeta vojske, toda Rusija je pripravljena in upa, da bo tudi Francija ob pravem času." Boj z roparji. Pendleton, Ore., 2. Jul. — En ropar je bil usmrčen, a drugi in en pomožni šerif sta bila težko ranjena v boju z revolverji, ki se je pričel davi ob 5. uri med 5 razbojniki ter potniki za-padno vozečega vlaka Oregon & \Vashington-žcleznice. Rokovnjači so nameravali, ustaviti vlak 50 milj od Pendletona, a niso računi|i s tem, da zadenejo ob živahen odpor. Roparji niso uplenili ničesar. Viljem se premislil. Potsdam, Nemčija, 2. jul. — Cesar Viljem je danes naenkrat opustil svojo namero, podati se na Dunaj, da se udeleži pogreba nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge. Naznanja se, da se je cesar Viljem zelo prehlad!!. ' Poluradno pa se razglaša, da je pre-hlajenje zelo lahko in resnični vzrok odpovedi ta, občuvati starega cesarja Franc Jožefa vsakega vznemirjenja. ŽALOSTEN POGREB FRANC FERDINANDA. Dunajsko časopisje razgorčeno nad nedostojnimi prigodki ob pogrebu. V AVSTRIJI NOBENEGA REDA. V Trstu trupli blagoslovil škof dr. A. Karlin, Slovenec. Trst, 2. jul. — Genljiv vtis je vzbudilo danes dopoludne izkrcanje trupel umorjenega nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge. Krsti sta bili preneseni z vojne ladje "Viribus Unitis" v tukajšnje pristanišče. Na San Carlo-ladjarnici je vojaštvo obkrožalo velik prostor, ki je bil določen za mrtvaška odra. Ta sta bila prepeta v zlato in črno. Na levi so stali generali, admirali in drugi častniki armade in mornarice, na čelu jim podadmiral Oskar Hansa, pristanski poveljnik tržaški. Na desni so se nahajali knez Hohenlohe - Schillings-fuerst, cesarski namestnik tržaški, ter državni in mestni uradniki v sijajnih uniformah. Velikansko sočutje. Skoro brezštevilna društva so odposlala svoja zastopstva. Brodarstvo, trgovina, razna delavska društva, katoliška duhovščina mestna in druga veroizpovedanja so bila zastopana, in tudi dijaštvo je bilo zbrano v ogromnem številu. S črnimi tenčicami zagrnjeni krsti sta bili v ladjici prepeljani, na suho med streljanjem iz artiljerijskih topov in med zamolklim zvonjenjem cerkvenih zvonov. Škof Karlin blagoslovil trupli. Mil. g. dr. Andrej Karlin, škof tržaški, ob asistenci velikega števila duhovnikov, je blagoslovil trupli, nakar se je pričel pomikati dolg izprevod. -Vsaka krsta je btia -položena všeste-rovprežen mrliški voz, in 7 vozov je sledilo, prenapolnjenih z venci in cvet-ličjem. Izprevod se je pomikal do južnega kolodvora, kjer je bil pripravljen poseben vlak, da prepelje krsti na Dunaj. Izpoved zarotnikov. Dunaj, 2. jul. — Nedeljko Gabrinovič, ki je vrgel bombo proti nadvojvodi Francu Ferdinandu in njegovi soprogi, ko sta se vozila v sarajevsko mestno zbornico zadnjo nedeljo, je danes vse izpovedal, kakor brzojavlja-jo iz Sarajeva. Da dobita bombe, sta se on in Gav-ro Princip, ki je oddal usodna strela, obrnila na majorja Milana Pribičeviča, tajnika vsesrbske zveze in bivšega častnika v avstrijski armadi, ki se je pridružil Srbom. Z njegovo pomočjo, pravi Gabrinovič, sta dobila bomb in revolverjev iz srbske orožnice v Kra-gujevacu. Štirje sozarotniki. Gabrinovič je pridobil štiri druge bombometce, in dogovorili so se, da imej ob bližanju nadvojvode vsak izmed njih bombo v svoji desni roki in stekleničico strupa v svoji levi roki, in da naj izpije strup, ko vrže bombo. Princip je danes med zaslišbo onemogel in vzkliknil: "Sedaj obžalujem svoj zločin, kajti moji tovariši so me sramotno zapustili. Vreči bi bili morali bombe, a strahopetci jih niso. Zato se maščujem nad njimi s tem, da jih izdam. Pustite me samega do jutri in povem vam več podrobnosti.'' Eden izmed sozarotnikov,' neki dijak imenoma Grabes, je bil prijet. Na mrtvaškem odru. HUERTA ZOPET IZVOLJEN V MEHIKI. Udeležba na volitvi predsednika in mehikanskih zakonodavcev bila silno pičla. KAJ MISLIJO V WASHINGTONU. Vlstaški general Carranza povzročil konec mirovne konference. Dunaj, 3. jul. — V kapeli cesarskega dvora se je danes vršila zadušnica za umorjenega nadvojvodo-prestolo-naslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, vojvodinjo Hohenberg. Navzoči so bili cesar-kralj, novi prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc Jožef, začasno na Dunaju bivajoči člani cesarske rodovine, diplomati, ministri in dvorjani, kakor tudi predstojniki dunajskih civilnih in vojaških .oblastev. Dunaj,, 3. jul. -r-. Žalujoči v velikih trumah so pritiskali danes dopoludne v dvorno kamelo, v kateri sta ležali r-. ~'tiiitiŽlftm < trupli nadvojvodi: Franc Ferdinanda in njegove soproge. Vera Cruz, 1. jul. — "Predno odstopim, umre z menoj polovica prebivav-cev mesta Mexico," je baje rekel predsednik Huerta svojim prijateljem v ponedeljek popoludne, ko je sedel v neki kavarni v mestu Mexico. Govorili so o prizadevah posredo-vateljev v Niagara Fallsu v rešitev mehikanskega vprašanja. General Huerta je bil bolj razkačen in molčljiv nego navadno. Vstaši v posesti Tuxpana so dne 29. jun. demonstrirali proti Američanom v tej luki. Korakali so po cestah in vpili: "Smrt Američanom!" Konec konference. Niagara Falls, Ont., 1. jul. — Troji južnoameriški diplomati, ki so več nego dva meseca reševali mehikansko vprašanje, so dokončali . svoje delo danes, ne da bi vprašanje rešili. Washington, D. C., 2. jul. — Predsednik Wilson in njegovi svetovavci so danes odklonili, govoriti o nepri čakovanem pretrganju mirovne konference. Predsednik je snoči izjavil, da je mehikanski položaj "tako ugoden, kakor je mogoče v obstoječih okoliščinah". Zazdaj da je treba samo še poravnati prepire med Carranzo in Villo. Predlagano je bilo, imenovati vojaško komisijo v svrho, da se spor poravna, in če se to izvrši, potem da bo največja ovira odstranjena, tako- pre udarjajo v uradnih krogih, ne da bi svojo misel natančneje razodeli o tem, kako naj se ta optimizem opraviči. KATOLIČANI IN NATHAN. Andre\y J. Shipman. »*. °°fmthL in J w Am*rt«u» Pr— Aaaoatetioa. c »liku KI MIR0VNI POSREDOVATELJI IN AMERIŠKA ODPOSLANCA V NIAGARA FALLS. 'n »mi>rlu.Sne,t ABC-mirovnim hotelom v Niagara Fallsu, Canada, ter kaže južnoameriške po-chji ln,ann i* s, . odPo»lanca. V skupini »o videti od leve na desno: Argentinski minister Naon, Frederick e4n*ki mini»'ter°s1Sa' nad,odnik Joseph R. Lamar od Z. D. najvišjega sodiiča, brazilski poslanik Da Gama r ouare«. Ti možje so sklepali o miru v Mehiki nad dv a meseca, a se te dni razšli brez uspeha. Huerta sjet izvoljen. Mexico, 5. jul. — V Onem delu Me- Na tisoče prebivavcev je šlo mimo j ^ je ge pod nadzorstvom Huer. mrtvaških odrov. Obe trupli ležita vi ..... srebrnih, z zlatom okrašenih krstah.)*0™ v'adf> so s<; danes vršile volitve predsednika, podpredsednika, poslan- Pogrebna svečanost. Dunaj, 4. jul. — Dvorno kapelo so izza ranih ur oblegale goste množice ljudi, ki so cesarja ob njegovem prihodu spoštljivo pozdravili. Pogrebna svečanost sd je izvršila dostojno in zelo genljivo. Na stotine sveč v srebrnih svečnikih je razsvitljalo polumrak hrama božjega, in na krstah je bilo nagrmadenega cvetličja, da je zadnje !počivališče umorjene dvojice |skoro popolnoma zakrivalo. Protisrbske demonstracije. Protisrbske demonstracije se nadaljujejo in kažejo po svoji kakovosti razdraženost, ki prešinja dunajsko prebivavstvo proti provzročiteljem 'in pravim krivcem umorstva. Danes dopoludne je zopet šla velika množica ljudi pred srbsko poslaništvo in je tam sežgala srbsko zastavo. Potem so šli demonstrantje pred rusko poslaništvo, katero so hoteli naskočiti. To namero so oblastva komaj preprečila. Kakor poročajo iz Sarajeva, je Princip izpovedal, da je bilo nič manj nego deset oseb srbske narodnosti udeleženih na atentatu. Vsi v Bosni in Hercegovini delujoči srbski časnikarji so izgnani. Izgnanih je tudi 200 bosenskih Srbov, ki so znani kot pristaši velikosrbske ideje. Nove zarote. Oblastva na Reki (Fiume) so zasledila novo zaroto. Prijetih je bilo 18 oseb, med njimi neki bivši podčastnik vojne mornarice, ki je cesarski hiši zapreti). Mnogo v mestu stanujočih Srbov je bilo izgnanih. Lepa reč. Dunaj, 4. jul. — Kakih 120 članov najuglednejših plemiških rodbin avstrijskih in ogrskih je protestiralo, ker niso bili povabljeni k pogrebu umorjenega nadvojvode in njegove soproge. Uradno izključeni so se vkljub temu udeležili pogrebnega izprevoda. Dunaj, 5. /jul.—Časopisje ostro graja kneza Montenuovo, cesarskega dvornega upravnika, in druge visoke dostojanstvenike, ki so imeli v oskrbi pogreb nadvojvodske dvojice. Pre-vzetje krst v Poechlarnu na Nižjem Avstrijskem se je izvršilo naravnost škandalozno. Ob krstah so pili in kadili in dovtipkovali celi dve uri, dokler sta morali krsti ostati v postajni čakalnici vsled nevihte. In trupel niti ne bi položili na mrtvaški oder na Dunaju v dvorni kapeli, nego bi ju prepeljali naravnost v Amstetten, da ni posredoval sam cesar. cev in senatorjev. V glavnem mestu je bilo oddanih neverjetno malo glasov, in brezučestnost se je razodevala vsepovsod. V mnogih volilnih okrajih ni prišel na volišče niti eden volivec. General Huerta je dobil največ glasov kot kandidat za predsedstvo in general Blanquet, sedanji vojni minister, za podpredsedstvo. Predsednik Huerta je bi! enoglasno zopet izvoljen. Zopet izvoljeni so bili vsi sedanji člani poslanske zbornice in senata. . Zanimanje v Washingtonu. Washington, D. C., 5. jul. — Wash-ingtonski uradniki in drugi, ki se zanimajo za politični položaj v Mehiki, so nocoj z napetostjo pričakovali podrobnosti o volitvi, ki se je vršila danes v svrho, da se izbere naslednik generala Iluerte. Tukaj so mislili, da Huerta ne kandidira. in da je kandidat za predsednika Pedro Lascurian. G. Lascurian je bil minister zunanjih stvari, ko sta bila predsednik Ma-dero in podpredsednik Suarez umorjena, in konstitucionališki kandidat za predsednika. Ugrizljivi sufragetki. Carnavron, Wales, 2. jul. — Sufragetki Georgina Lloyd in Phyllis North sta danes posebno razvneli sejo občinskega sodišča v Carnavronu. Ann-zonki sta bili obtoženi, da sta dne 2, junija v Crimethu kancelarju Lloyd-George-u pobili okna. Jetnici sta grizli in praskali kakor mački in priti je moralo 5 policistov, da so besneči ženski držali v "jetniški kletki". Vsaka obeh bojevitih sufragetk je bila obsojena v 3mesečni zapor. Želodčne bolečine. "Cenjeni: — Bil sem nadlegovan z želodčnimi bolečinami, napihovanjem, bolečinami pod prsih, težkim dihanjem, nečistim jezikom in zapeko Akoravno sem rabil razna zdravila in zdravnikove predpise, nič mi ni pomagalo, dokler nisem poskusil Severov Želodčni Grenčec. Ena sama steklenica je zadostovala za odpravo moje neprilike. Prosim objavite to v prid drugih trpečih." Jos. Valenčič, Box 536, Crabtree, Pa. — Cena Seve-rovega Želodčnega Grenčeca je 50 centov in $1.00 steklenica. Zahtevajte Severa's Stomach Bitters v vseh lekarnah. Ako Vas lekarnah ne more založiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad. Pred kratkim je bil v Združenih Državah signor Ernesto Nathan, bivši rimski župan in sedanji italijanski zaupnik za panamsko svetovno razstavo, ki se otvori drugo leto v San Francisco. Signor Nathan je judovskega plemena, angleškega rodu in prostozidar. Vse to še ne pride v poštev, če se oziramo nanj kot italijanskega poslanca za Ameriko, — še najmanj na to, da je Jud in Anglež po rodu. Judovski rod mu še ne da značaja; soditi ga moramo po tem, kar je on sam. Če je še kaj več judovskega v njem, kakor to, da spada k temu rodu, je dvomljivo. Njegovo delovanje kaže, da spada k francoskemu prostozidar-stvu, čegar predsednik je napovedal, "smrt vsiljenemu Bogu," ker, "lažnji-vi Bog izginja; izginja in se pridružuje prahu stoletij drugih božanstev iz Indije, Egipta, Grške in Rima." Iz tega stališča bi težko sodili, da je Nathan Jud, ker nima vere in spoštovanja do Boga, katerega so si Judje ohranili izza časa .dni Abrahamovih. Kar pride tu v poštev je to, da ni pravi italijanski zastopnik. Ni Italijan, ampak Anglež; ni italijanskega rodu in krvi. Če vzamemo v poštev, da ima Italija 33,000,000 prebivalcev in da med temi ni nad en milijon neka-toličanov, vidimo, da Nathan ni na pravem mestu kot zastopnik italijanskega življa, vere in življenja, čigar glavar je katoliški kralj iz hiše Savoj-cev in Italijan. Vendar bi mu še vse to odpustili in izpregledali, če bi se ne šlo za njegovo osebnost, razžaljiva dejanja in besede. Ko je postal rimski sindaco (župan), — kako, bomo videli pozneje — je postal v trenutku, ko je sprejel urad, župan celega Rima. Ni postal in ne bi bil smel postati župan male družbe, da bi kljuboval svojim nasprotnikom. Moral bi biti dobrosrčen in plemenitega mišljenja, kakor se spodobi zastopniku celotnega rimskega prebivalstva. Predstavljajte si enega izmed naših predsednikov, gu-ve-rge^BK a.l.i aipflflQv. fo.fri zaničeval in psoval, potem ko je bil izvoljen z a uradnika, vse tiste, ki ste razlikujejo od njega po političnem mišljenju ali veri! Poglejmo zgodovino katoliških županov v New Yorku; od župana Grace pa do Mitchel-a, sedanjega župana, ki kaže, kako lepo in modro se ravna z onimi, ki niso v njihovem političnem taboru. Izmed 550,000 rimskega prebivalstva, za časa Nathan-ovega uradovanja, je bilo celih 500,000 katoličanov, kateri so zvesto udani papežu, in vendar je začel boj proti sv. Očetu in s tem krivično zastopal svoje sodržavljane. Ko je armada združene Italije vstopila in zavzela Rim, je italijanski parlament, naredil "poroštveni zakon" trinajstega maja, leta 1871, ki daje papežu pravico neodvisnega vladarja, kakor če bj bil avstrijski ali nemški cesar. Dva paragrafa tega .zakona sta posebno važna. "Člen 1. Oseba sv. Očeta je sveta in nedotakljiva. "Člen 2; Vsak napad na osebo sv. Očeta ali vsak tak poskus se kaznjuje kakor napad ali poskus napada na osebo italijanskega kralja. "Javni napad ali zasmehovanje osebe papeževe z govori, dejanji ali na kakoršenkoli način omenjen s tiskovnem zakonu, se kaznjuje po členu 19 istega zakona. "Kdor bo spoznan krivim teh prestopkov, bo sojen od sodišča višje instance." To je bil zakon, ko je Nathan postal rimski župan. Rojen je bil v Londonu pred nekako oseminšestdesetimi leti in je graduiral na oxfordskem vseučilišču brez kakih posebnih časti. Pozneje se je posvetil trgovini in tudi bančnemu poslovanju. Za časa Gari-baldija je sklenil, da se preseli v Italijo in je konečno postal italijanski državljan. Seveda, v ekonomični Italiji je njegov denar veljal še enkrat toliko, kakor na Angleškem in postal je precej važna oseba. Pozneje ga je protežiral radikalni senator Sonnino, kateri je postal pozneje minister in potiskal Nathana v ospredje, kolikor se je dalo. Kljub temu, da je italijanski državljan, baje ne govori pravilno laško in še slabše piše. Rimski župan ni izvoljen, kakor na« ši župani. Njega izvoli municipalni mestni svet (podobno izvolitvi naših aldermanov) obstoječ iz osemdesetih mož, najmanj dvajset pa jih mora biti, da tvorijo manjšino. Rimska politika je zelo razcepljena. Skozi trideset let, predno je prišel Nathan na krmilo, so bili le konservativci in katoličani izvoljeni za župane. Pri njegovi izvolitvi je zbor obstajal iz liberalcev, progresivcev, radikalcev, republikancev in socijalistov, medtem, ko je bila manjšina dvajsetih sestavljena iz konservativcev, monarhistov in katoliča- (Nadaljevanje na 2. strani.) / 2. AMERIKANSKI SLOVENEC. 7. JULIJA 1914. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list r Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.... .$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto...............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. vetka vedno izpopolnjuje, to je, da se slabi igravci nadomeščajo z boljšimi ki jih je vedno dobiti izven omejene vrste. V naši "Elyriji" je nujno potrebnih samo par zamenjav, in potem bomo lahko poročali o zmagah, česar sedaj žal ne moremo. V četrtek, dne 11. julija, zvečer bo imela "Elyria" izredno sejo v svojih navadnih prostorih. Vabljeni so na to sejo tem potom vsi, ki se zanimajo za prelepi baseballski šport in naŠo "Elyrijo", katera rešuje našo slovensko čast na tem mednarodnem polju. Torej na svidenje v četrtek zvečer! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kovač Andrej, Kren Julija. Cleveland, O., 29. jun. — (Cleve-landski Ameriki v pojasnilo.) Cleve-landska Amerika kar ne more, pa ne more odgovoriti na moje dopise v Amerikanskem Slovencu. Pisal sem o Narodnem Domu, o detektivih, ki so lazili okrog Clevelandske Amerike itd. itd. Toda moje prizadevanje, da bi se Clev. Amerika spustila z menoj v debato, je ostalo brez uspeha. Ne upa si, pogovoriti se pametno, toda samo zato, ker so si gospodje pri CI. Ameriki svesti raznih grehov. Zato pa grize, besni, se zvija in išče na vse prete-ge, kdo da je vendar tisti "Robonos". Seveda, kakor vselej, tako se je tudi sedaj Clev. Amerika pri iskanju Robo-nosa pošteno blamirala. Zadnjič je jecnil g. Pire v dopisu, pod katerega je podpisal "padarja" Malenška, da je Robonos najbrž prav gotovo Dr. Habakuk. Ker je pa mislil, da s Habakukom še ni dovolj povedano, je v zadnji številki javno in na negalanten način obsodil g. Dr. Seliškarja, kot da je on pisal moje dopise. Da pa Pire ne bo lovil več slepih miši, sem prisiljen radi pravicoljubja mu povedati sledeče: 1.) Robonos bo pokazal svoje pravo ime kmalu, in to malo pred časom, ko bo Pire pobral svoja kopita ter jo mahnil zopet nazaj k Sakserju naslove popat. 2.) Gosp. Dr. Seliškar ravno toliko ve o Robonosovem pravem imenu, kot Pire in njegov partner. 3.) Robonos je navaden delavec, ki pa ima vseeno višjo šolsko izobrazbo, nego Pire in Kališ oba skupaj. 4.) Dokler mi Cl. Amerika ne odgovori na moje dopise, toliko časa imenujem Clev. Ameriko najkonfuznejši list na svetu, in Pirca urednika Cl. Amerike pa največjega "cowarda" pod svitlim solncem. Robonos. utonil v Kalu nek božjasten dečak, star 18 let, iz Dolnje Preloke, unuk starega Nežica, kakor pripovedujejo pri nas. Prvo nedeljo v juliju, S. jul., bomo imeli v Dolenjcih proščenje. Sv. o-pravilo bo imel salezijanski duhovnik iz Rakovnika pri Ljubljani g. Frančišek Povše, žup' ikov rojak iz Mokronoga. Da bi r im le vreme zopet ne nagajalo, kako.' lani. Vrhovski kapeli žal. Matere božje je poslal v dar 3 K Ivan Miketič, iz Gorenjec št. 11., iz Pittsburgha. Bog povrni! Vsem župljanom in rojakom lep po zdrav! Ivan Šaželj. 58 S PREDLOGI IN RAZPRAVE g? Jfi ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. ffi S ffi ^ffi^SSSSSSSfiSSiSiKSRifiSS Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, pred loge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo mesec* avgusta v Milwaukee, Wis. Joliet, 111., 8. jul. — Sobotni piknik slovenskih društev v Theilerjevem parku na korist naši župnijski šoli sv. Jožefa>e je obnesel ob najlepšem vremenu in v popolnem redu najsijajneje. Več o tem prihodnjič. — Krščen je bil včeraj (v nedeljo) v naši slovenski cerkvi Frank Alois Lamut. — Delegatje. Društvo sv. Geno-vefe št. 108 K. S. K. J. si je izvolilo v svoji včerajšnji redni mesečni seji svojega 2. delegata k letošnjemu gl. zborovanju K. S. K. J. Izvoljen je bil g. John Petric, dobro znani gostilničar z Indiana street št. 209, član tvrd-ke Petric & Legan. — Za delegata društva sv. Martina št. 80 Zap. Kat. Unije je bil ondan izvoljen g. George Stonieh, naš dobro znani trgovec z obleko, 815 N. Chicago St. v — G. Tomo Koludrovič obstreljen. Snoči (v nedeljo zvečer) okoli pol-dvanajste ure je g. Tomo Koludrovič, bivši saloonar in sedaj imetelj "pool-rooma" pod h. št. 1108 N. Chicago St., sedel na klopi pred svojo hišo in se hladil, ko je naenkrat zaslišal neko vpitje v sosedni aleji. Poskočil je in pogledal po kričačih. Pa že je priletela krogla iz revolverja in ga zadela v desno nogo nad gležnjem. Kroglo so mu potegnili iz noge danes v bolnišnici sv. Jožefa in je upati, da se »strelna rana srečno zaceli. Kdo ga je obtrelil? Eden izmed dveh neznanih vlomilcev, ki sta poizkušala vlomiti v srbsko pekarno in prodajalno pod h. št. 1106 N. Chicago st. Vlomilca sta utekla. — Na obisku v Jolietu sc je mudil te dni g. John Stukel iz Chicage, u-službenec v neki tamošnji veletrgovini, rojen Jolietčan. — "Elyria". V našem baseball-tcamu "Elyria" so zbrani izvrstni fantje, ampak vsak izvrsten fant še ni izvrsten igravec. Nekaterim nedostaje vežbanja in vaje, a kjer tega ni, tam ni zmage. Baseballska igra je lepa igra, ampak težka, in ima svoja gotova pravila, po katerih se mora vsak posamezni igravec ravnati, če hoče resno pripomoči do skupne zmage in slave; odvisna je zmaga od vsakega posameznika, še bolj nego v krvavi \ojski. In vendar je tudi v vojski skoro vse odvisno od vojaške izurjenosti posameznih vojakov: brez te ne dosežejo najboljši generali ničesar. In ker je baseball-team omejen po številu igravcev, zato je potrebno, da se dc- Crabtree, Pa., 29. jun. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim malo prosto ra v Vašem listu, ker bi rad sporočil cenjenim čitateljem A. S., kako se o-bratuje v naši mali slovenski naselbini. 2e šest ali sedem mesecev ne zaslužimo toliko, da bi nam zadostovalo za hrano in še sedaj je le malo boljše. Zatorej ne svetujem nikomur za delom sem hoditi. Resnica je, da delo se dobi; vsaki se pa lahko pomisli, da več ko nas bode, toliko si bo vsaki manj zaslužil. — Tukaj je še sedaj nekaj Slovencev, ki niso pri nobenem društvu, akoravno so tukaj tri društva. Seveda, slabi časi so, ki jim to zabra-njujejo. Tudi hočem naznaniti tužno vest sobratom in sosestram društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. J. v Crabtree, Pa., da smo izgubili iz naše srede so-brata Franc Bizjaka. Dne 19. junija ga je pobilo v premogokopu v Homer City, Indiana Co., Pa. in sicer tako močno, da je v preteku enega tedna umrl. Rajnki je bil dober ud našega društva in tudi močno poznan in priljubljen med Slovenci v Homer City, Pa., kar nam spričuje sprevod k zadnjemu počitku. Njegove ostanke smo izročili materi zemlji na katoliškem pokopališču v Indiana Co. Zahvaljujem se v imenu društva sv. Antona Pad. št. 71 ondotnemu društvu sv. Barbare št. 57, katero se je v tako velikem številu udeležilo pogreba, kakor tudi vsemu občinstvu, posebej pa še Jos. Jarkoviču, tajniku dotične^a društva za njegovo požrtvovalnost, in Johnu Babiču, pri katerem je rajnki počival na mrtvaškem odru. Naj v miru počiva in bodi mu lahka svobodna žemljica! Andrej Jereb, tajnik. Iz Adlešič, 20. jun. — Kakor je bil mesec maj letos prav neugoden, večinoma moker in hladen, tako imamo tudi ta mcsec do danes prav neugodno vreme, hladno in mokro, posebno pa še ta teden, Vidovski teden, ko je skoraj vsaki dan deževalo, kar je posebno slabo za krmo, katere imajo ljudje veliko pokošene, kakor tudi detelje, pa ni mogoče sušiti. Tudi letos bo marsikje veliko krme segnilo, ki je letos sicer prav lepa, gosta in visoka, a je ni mogoče spraviti. V nedeljo popo-ludne pa sjmo imeti hud naliv, posebno na Vrhovcih, kjer je med dežjem padala tudi nekoliko toča, ki pa ni naredila škode, pač pa je potolkla, kakor pripovedujejo na Vukovi gorici na Hrvatskem. To preobilno deževje je tudi prav slabo posebno za grozdje, ki ravno zdaj cvete. Kako čudno vreme imamo v tem mesecu nam priča tudi to, da je zapal v noči od 6.—7. na Gorjancih nad Metliko sneg. Gotovo nekaj nenavadnega v tem času. V Preloški župniji so imeli zadnje dni dve nesreči. V sredo pred Telo-vim so našli pri Gribljah v Kulpi u-topljenega neke*a Ziljana, ki menda ni bil pri pravi pameti in je bil star ok. 30 let, kako je ponesrečil in zašel v Kulpo, se ne ve. Ta teden na (25. dopis.) Naj še jaz omenim moje mnenje za-stran bolniške podpore K. S. K. J. Ako hočemo biti vsi enakopravni pri naši slavni Jednoti, mora Jednota plačevati bolniško podporo, potem bomo vsi jednako plačevali in vsi jednako užitek imeli, drugače pa nikoli. Pri večjih društvih imajo povoljno, ko imajo bolniki dolar vsaki dan. Ali mala društva, vzemimo na primer št. 17, Jenny Lind, Ark., mi si nikakor ne moremo pomagati, da bi bolnik dobi! 1 dolar na dan, ampak 50 centov, pa še tisti mu teko šele čez 6 dni potem, ko se je bolnega naznanil. Vidiš, dragi brat, kak razloček je, ako prav vsi jednako plačujemo. Pa dosti je naših bratov, ki se ne menijo za nas, ki živimo tukaj v nezdravih krajih: "E kaj, samo dk imamo mi, za druge me nič ne briga, naj si pomagajo, kakor vejo in znajo." A ne vprašajo, če si pa tudi morejo. Po mojem mnenju pa to ni prav, in tudi vsaki resnicoljuben brat mi bo to pritrdil. Ali je to bra-tovska ljubezen do brata? Ne, in nikakor ne. Jednota naj bi plačevala bolniško podporo 1 dolar na dan. Društva naj bi plačevala v bolniški sklad, kolikor bi bilo potrebno, da dobi bolnik bolniško podporo (1 dolar na dan). Šele potem si bomo bratje in šele f>otem bo naša slavna K. S. K. Jednot' pravu mati in pomočnica vseh naših bratov in sester. Torej dregi bratje in delegatje! Delujte na to, da bo Jednota plačevala bolniško podporo, in da ostane katoliška, kakor tudi glasilo naj ostane katoliški list. Naj zadostuje. Saj tako morebiti nima ta moj predlog nobenega pomena, ker smo siromaški, se nikdo ne ozira, kar bi se moralo. Vas, dragi delegatje, pa čaka. veliko truda. Naj bo vaše geslo: Ne udaj-mo se! Martin Coz, Jenny Lind, Ark. denar iz vernikov in da če bi sedaj solnce znanosti posijalo nanje, bi se nikoli ne dali vsužniti v temoto nevednosti. Njegovi govori in opazke vsebujejo osebno zasramovanje papeža in izmišljotine o njegovi osebi, katere so bile namenjene na to, da ranijo sv. Očeta in vsakega katoličana. To se ni zgodilo enkrat, ampak zopet in zopet za časa Nathanovega uradova-nja. Italijanski narod kaj rad sam protestira proti persona non grata. Leta 1871 je Benjamin Keiley, tedaj še mlad mož in navaden državljan, imel nek govor na jugu, v katerem je strogo obsojal italijansko vlado, ker je vzela Rim. Petnajst let pozneje ga je predsednik Cleveland imenoval italijanskega poslanika. Nekdo je zvedel v Rimu za njegov govor, katerega je že vsak Amerikanec pozabil, in ga razglasil; italijanska vlada je protestirala in predsednik ga je moral od-poklicati. Tu vidimo, kako možko si Italija vzame k srcu vsak govor in skrbi, da ne ostane brez posledic. Naj nam bo vendar za vzgled v slučaju sig-nor-a Ernesto Nathan. Ker je za časa svojega županovanja vedno grdil in zasramoval sv. Očeta, kar je prepovedano po njegovih postavah in po najpriprostejšem razumu, to je vzrok, zakaj protestujemo proti signoru Ernesto Nathan. Njegovo delovanje nam daje vzrok protestova-nju; njegov neukrotljiv jezik ga obsoja. s s ffi Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, V«' rGorici, Virovitici, Zemunu i Senj"' Delniška glavnica in pričuvs K 16.250.000. Nasvete in navodila pošljemo zas'0^ Bray-eva Lekai Se priporoča slovenskemu obči^ ▼ Jolietu. Velika catogft- Nizke cene. ** 1*4 Jefferson St. blizu mosta. J** Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLlN^ Les za Stavbe in Premol! Največja zaloga v mestu PRKDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu S •S 8ene Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod UstanovIJe.. I 1893 Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjušnlica na 205-207 Ohio St.. Joliet, lU- |Jt i Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, H Je eden n»ive ^f mestu; ima lastno zasebno ambulanto, ki je najlepia r Joliet« 1 tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluii vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naii stroki se cglasitt ali telefonajte. C®^ Ml. 2S73 in N. W. 344. Naii koči jail in vsi delavci so Slovene*. } Rorj s, z n0si 1||U, "s. Juti Mil carj- V S K" j K l»v i* s s ''"bi Cu'' Hi Na Pri , s ** p ihpo S t ti AMERIKANSKI SLOVENEC. 7. JULIJA 1914. iz stare domovine. est« |B lic« KRANJSKO. — V Črnomlju se naseli v kratkem VeKki lesni trgovec Benedik blizu kolodvora. Novo podjetje bo baje lahko dalo zaslužka okoli 100 delavcem. _ — Avtomobilska alpska vožnja čez Ljubelj. Dne iS. junija dopoludne so Pasirali pri krasnem vremenu tekmovalci te velike tekme ljubeljske strmi-ne- Dirke so se udeležili Francozi, Angleži, Amerikanci in Nemci, sku-P3J 75 dirkačev. Kranjski avtomobilni klub je pričakoval pod vodstvom ba-r°na Borna tekmovalce pri obeliskih Mesto Kranj, Tržič in Škofja Loka so v Pozdrav tekmovalcem izobesili zabave. Tekmovalce je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo, na Ljubelu pa so M gospice obsipale s svetlicami. Pri obeliskih so se ustavili zastopniki ča-^Pisov, ki so hvalili izborne, krasne Sanjske ceste in krasoto kranjske dežele. Nova avtomobilna zveza. Na pros' Škofja Loka—Železniki in obratno s° te dni otvorili avtomobilni promet. . Avtobus je znamke Austro-Daimler in 'Wa 35 konjskih sil. Karoserijo je iz-pala tvrdka Schaffranek na Dunaju. Udoben voz ima 16 sedežev, je ves v ^eklu in se potom stroja pozimi lahko kur' ter se odlikuje zlasti po svoji ele-8atltni opremi. Avtobus, ki je eden ?ailepših, kar jih je sedaj v prometu, je dobavila domača tvrdka K. Čamer-mk & Co. v Ljubljani. .. Za župana v Višnji gori je izvodi) S- Janko Zupančič, ki je bil že do-®leJ župan. Za svetovalce so izvoljeni: Va« Koricki, mizar; Josip Nadrah, ^snjar; Josip Škufca, posestnik; An-°n Zavodnik, trgovec. — Na Dunaju St i« ustrelil 13. jun. 43 let stari Her-"!an Ravenegg, zadnji tukaj bivajoči bivšega graščaka v Podsmreki, mi'a Ravenegga (baron Rotschuetz) Pn Višnji gori. nji vasi, občina Šmarjeta, obesil v svoji šupi 421etni posestnik Anton Štam-car, med tem ko je bila njegova žena pri maši. Štamcar je bil osem let v Ameriki in se je vrnil v domovino šele 8. jun. Vzrok samoumora so menda slabe družinske razmere. — Demon alkohol! Na praznik sv. R. Telesa je v Št. Vidu pri Vipavi neki Mecnjak v pijanosti udaril svojega tovariša in mu napravil na glavi 7 cm dolgo rano. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. — Poslanca Brenčič in dr. Korošec — Ponesrečenci v rudniku v Vre-mah. Dne 15. jun. je "Slovenec" dobil poročilo: Dobljen je le en rudar in je bil, kakor poročano, pokopan. Dognali so, da je Fran Šemrov iz Go- sta dne 13- Jun- vodila deputacijo slo-doviča (pri Idriji). Poznali so ga po vensklh kmetov z Dravskega polja k škornjah in po tem, ker so vedeli, pri cesarskemu namestniku Claryju. De-kakšnem delu je bil zaposlen. Dobili P«tacije, katere se je udeležil tudi žu- jToča uničevalka. Iz Štange pri ,'tii»: Velika nesreča je zadela dne v junija v prvi popoldanski uri znano prof °žjep0tno faro sv. Antona v Štangi I? Litiji. Ravno, ko se je vse pri-lerav'jalo na praznik sv. Rešnjega Te-sa in farno žegnanje sv. Antona, so iko'1 Sijel nj^ rt LSI«" iO!^ 0 io« .Po soparnem predpoldnevu pridr- Pogubonosni oblaki od jugovzho-Se zbrali nad Štango ter vsuli le- zrnja na letos posebno bogate . in vrtne pridelke s tako vehs- ^ ^'utno silo, da je bilo tekom slabe če D ,)Ure vse Pobeljeno kakor pozimi, in fB s« - ^P0"1 cele vozove toče. — Letos nih 6 naš revni kmet po več zaP°red lju1 bolj®eSa pridelka, tako na po-kakor zlasti bogate sadne letine, slabih letinah nadejal zopet en-kaj kak fjj)| u"'..v teku ene četrt ure mu je zopet J J d lccna njegova nada. — Hvala Bogu, ' nesreča menda ni preveč na široko segla, Sv~~ Jnenovanja. Višji deželnosodni jetnik Ivan Kavčnik v Ljubljani je vi:etl0van za dvornega svetnika naj---D^1 Sodne8a in kasacijskega dvora d,s ^'»ovladni koncipist dr. Leoni-ri4i ltan*ic je imenovan za ministe p^Sa koncipista v ministrskem 8t0ssed«vu. — Imenovan je za kuni l dr.u«ega razreda v dunajski dvor sl0vnJ'žnici dr. Ivan Prijatelj, znani "ski slovstveni zgodovinar. š(^0dl;kovan)e. Cesar je podelil na-J0sii;;ojaku g. polkovniku v pokoju 8ener^|Pl' Leskovšku naslov in značaj oi ne8a majorja. oi shižb astt|° svetinjo za 401etno zvesto 8«dst^Vanie je priznalo deželno prcJ t Idriji ° nidari" Petru Lapajnetu 8orju^'a,° poroko sta obhajala v Za-jtoSti|ni? Krasu 14. jun. Alojzij Fatur, • ' Svoj-Iar 'n "jegova žena,Ivana sre-še 2(lrJa'1 mnogih sorodnikov. Oba sta n°sinaVl iu krepka. Zlatoporočcnec Vettran SV°-'11 prsih kot star avstr'iski '^jno odlikovanje, med njimi l"u'n^k '• 1(0 se ,c v°iskoval v p ar Je posebno ponosen. itt„. t °roka. Poročila se je dne 27, ljubi; K(1Čna' P'Pa Tavčar, ličerka carja ^anskeKa župana dr. Ivana Tav-' K. veletržcem Arko iz Zagre- S >°'n'*nicVna kosa' Umrl Je v dcžc,ni Ho.;-*' Jožcf Hladnik, trgovec iz H?1 *eno ' -v 33 lct« starosti. Zapu-Srla • 1,1 5 nepreskrbljenih otrok,— fk' "tura y-jubl5an' gdč. Elza Les- • »Url Ict" ~ V Kamni Gorici 8oletn!)0„Scstnik Franc Zvan, bivši k 8. |?r ?zuPan kamnogoriški in oče • «vana, Župnika na Bohinjski " Novem mestu v ženski i triCj Sci1 ,>i. Ij v * ka in mlinarji v Vav- ? • g. T0,?tl'n,ear "Pri belem Kranj S šeJ°n8 P održ»j, v cvetoči moški m« Prav 3S let flt ar. Meseca Z^rL?™1* n,ati- - V Smarlj 1,ž £ NABOŽNIH, PODUČNIH ® >5 IN ZABAVNIH KNJIG m Ig ^ katere se dobe v^SHi^ ^ m ^ KNJIGARNI AMER. SLO- S «fi VENCA, JOLIET, ILLS. & w s ifi — 40Ietni mašniški jubilej obhajajo letos sledeči sloven, duhovniki: Jan. Boštjančič, župnik v Kamenu Podju-no, Šimen Greiner, župnik v Št. Jakobu ob cesti in dekan Schaubach Domačalah. Petindvajsetletnico pa obhaja Anton Žak, župnik na Porečah. —Škocijan v Podjuni. V listjaku posestnika Mihe Ražuna, po domače Erjaka, je nastal ogenj, kateremu je podlegel listjak in hlev. Ker je bil veter, jc vdaril ogenj tudi na hišo Jožefa Kranjca, po domače Matajdlna in je uničil tudi Matajdlqvi poslopji Skoraj vse je posestnikoma pogorelo Ražun ima 15,000 K škode, Kranjc pa 16000 K, zavarovana pa sta bila 1« za 8000 in 9000 K. Ogenj je nastal, ker se je igral štiriletni deklin otrok z vžigalicami in zanetil naštel v listjaku Tudi hiši Florijana Škofa in Lovrenca Muellerja ste bili v nevarnosti. — Ainerikanci-šlarafi, 26 jih je bilo, so obiskali Celovec in Vrbo ob Vrb skem jezeru. — Umor. Iz Možice pišejo: Sel tukajšnje rudniške uprave je nesel 8000 kron denarja za tedenske plače delavcem k rudniku. Med potom pa jc bil ustreljen in oropan. Ves denar mu je bil vzet. Ko so našli mrtvega sela na cesti, so takoj zasledovali mo rilca. Brzojavno so zahtevali policij skega psa. Toda že prej so zasledili morilca. Piše se Janez Germovnik Denar so še dobili. PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c| Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c ' | Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c, Beneška vedeževalka ali proklet- stvp in blagoslov ..............25c, Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20r Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Veliko varčevanje na klavirjih in brezplačnem pouku. 100 Stegerjevib klavirjev je narejenih in prodanih dnevno. S tovarno smo se pogodili, da nam pripravi 50 klavirjev, ki so narejeni, da se prodajajo po $300, da utemeljimo piano klub, obstoječ iz SO. udov, ter vsakemu udu kluba damo en tak klavir za $175, ki se ima vplačati po $1 takoj in $1 tedensko dok se vse ne plača. Kot ud kluba dobi vsakdo lep stol, krasno ovratnico in pouk igranja za eno leto, po eno nalogo na teden, popolnoma zastonj. Mrs. Baxter poučuje sama in je poučevala nad 400 mladeničev in deklet v Jolietu zadnja tri leta. Popolno navodilo kako se vpisati v naš klub. Pridite v našo prodajalno, izberite si klavir, vplačajte $1 in koj bomo poslali klavir na vaš dom — zastonj. Pouk igranja se prične takoj. Zdaj je najlepši čas, da začnete učiti svojo hčer ali sina, ker je prost šole. Ko se zopet šola prične bo se lahko poduk igra j a nadaljeval z drugimi študijami. Pri tej ponudbi ni nikakih zaprek. MI STORIMO KOT OBLJUBIMO. Oseba, ki nam dokaže, da se nismo vselej ravnali po pogodbi, dobi 1 club-piano zastonj. Ta klub se bo hitro napolnil. Pridite v našo prodajalno takoj in prepričali se boste o vrednosti naših klavirjev. Vsak klavir, ki gre iz naše prodajalne, je jamčen za 10 let. Kot član kluba si lahko izberete katerikoli klavir v prodajalni Čim dražji je klavir tem delj boste v klubu. STEGER PIANO STORE PAUL G. BAXTER, Proprietor 121 CHICAGO STREET, CRYSTAL STAIRS THEATER BLDG. =r Najhitreje In najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO Dene nakaznice iznlaCnie c. I poštna hranilnica na Dnnajn 82 Cortland St. New York. FOIDFtTJŽIlSriO jSL : PRIMORSKO. __ — Uspeh slovenskega cvetličnega dne v Trstu. Uspeh slovenskega cvetličnega dne za božičnico slovenskim šolarjem, je sijajno uspel. Cvetlični dan jc prinesel okoli 5,000 kron, in si- 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. AMERIKANSKI SLOVENEC, 7. JULIJA 1914. M M m m k s K K K K KKtfiSKKSaHiSHiSiSfi^tfi^Bi SSi ifi (Dalje.) Gospod Picoterie se ni mogel na- Junaštvo in zyestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * ifi H ifi ifi čuditi, da ne razumem njegove francoščine, ki velja vendar po vseh sodni-jah, in markis je postajal nepotrpež-ljiv radi mojega popraševanja. "Jaz menim, da že razumeš pomen, pa si gotovo malo razočaran. Kaj?" je vzkliknil, "ti si pač mislil, da dobiš kar polovico in pojdeš potem iz dežele. Kaj ne? To pa ni moj namen. Ti ostaneš v kraljevi službi in Izabela ne zapusti Francoske." "Svoji nevesti sem povedal, da ne razvežem zaroke radi kakega denarja/ odvrnil sem jaz tudi nekoliko vzne-voljen. "Toda mislil sem vendar, da bo delitev pravičnejša." "Kaj? Pravičnejša?" se je zavzel Valdouleur in žila na čelu se mu je napela. "Pravičnejša? Jaz delam z Marto kakor s starejšim sinom in z Izabelo kakor z mlajšim. Je-li to nepravično? Še besedo in ovržem zaroko!" Že sem hotel odgovoriti, toda Izabela me je rahlo sunila in pogledala s svojimi lepimi očmi tako proseče, da sem besedo požrl in rekel: "Prosim, da mi oprostite. Hotel sem to omeniti le radi svoje prihodnje žene. — Kaj pa, če se razmere tako zasukajo, da bi v Francoski ne bilo moči ustanoviti fidejkomisa in da bi o službi v kraljevi vojski ne bilo več govora?" Stari marquis je skoro padel s se ifiiiifi^ifiiaifiii tedaj je vendar-le kri- "Damian va delitev. —" "Krivico mi delaš, Rudolf! Kakor Di mi bila lepa svota ljuba radi moje bolne matere in mojega botra, ki je v denarni zadregi, vendar ne bo to nikdar odločevalo pri moji volitvi. Toda misel, da bi moral opustiti vrnitev v Švico in se za vse življerfje zavezati v kraljevo službo ter se za stalno tu naseliti — ne vem še, ali se za to odločim! Mislim, da bi me tudi ponudba fidejkomisa ne zvabila, če bi se moral za vedno odreči ljubi domovini. Saj ima mvendar še vedno dolžnosti do svoje drage bolne mateje, ki bi se je ne upal spraviti tako slabotne v Pariz." "Kaj misliš tedaj storiti?" "Zaenkrat odložiti zaroko. Moram priti pred vsem na jasno, kakega značaja je Izabela. Nisem imel nobene prave priložnosti, da bi jo natančneje spoznal." "Ona je dobra in nedolžna — toliko ti lahko zagotovim jaz. Menim, da ti postane ljubezniva in zvesta žena, če tudi ni morda tako globokega duha kakor moja Marta. Dalje moraš pomisliti, da bo Valdouleur po svoji navadi smatral za razžaljenje, če boš brez tehtnih vzrokov zahteval, da se stvar odloži. Mislil bo, da se hočeš umakniti, ker ti ženitvena pogodba ni všeč." "To mi je najneprijetnejše pri vsej stvari! Toda naj misli nazadnje, kar deža. "Kaj?" je vskliknil, "ti si upaš hoče; jaz se ne morem odločiti, da bi le izreči misel, da bi mogla podleči sveta stvar Nj. Veličanstva? In vojvoda Braunschweiški je z 20,000 ple- se za stalno tukaj naselil, in Izabela mi mora vsaj obljubiti, da hoče biti zadovoljna tudi s skromnimi razmera- menitniki in 80,000 Avstrijci in Prusi mi, ki ji lahko ponudim v Švici. Kdo že na poti proti Parizu! Stoje! tako rekoč že pred mestnimi vrati! Gospod lajtnant, rešili ste mi sicer življenje, a skoro dvomim o vašem mišljenju!" Vseeno sem ostal pri tem, da je le pametno, da računa tudi na to, kar se mu zdi najneverjetnejše. V tem sta me podpirala tudi Reding in gospod Picoterie. Pravnik mi je celo izrazil svoje priznanje radi te bistroumnosti in je prosil oproščenja, da ni že sam mislil na to. Kar se tiče te točke, bo želje gospoda marquisa sestavil na posebnem kodicilu, ki ga upa izdelati v dveh, treh dneh in lahko potem vso pogodbo skupaj prinese podpisat. Valdouleur se je hotel že jezen dvigniti in je polglasno zmirjal mojo neumnost, ki je dala pisaču priložnost za: novo delo in nove, stroške. Tedaj pa je stavil Reding ta poseben predlog. "Jaz mislim, da gremo nasproti krvavemu odločilnemu boju, predno se posreči Braunschvveiškemu vojvodi, da pride do Pariza. Kaj se nam pri tem zgodi, j.e v božjih rokah. Zato bi prosil, da-bi podpisali predloženo pogodbo šele .po, j>ri|iQdia /vojvode in ko bo revolucija že premagana." S tem pa ni bil marquis na noben način zadovpljen. Baš radi tega, ker se mu zdi zelo verjetno, da tokrat pade v boju za kralja, hoče videti pred Svojo smrtjo vse urejeno. . "Pojutra- ve, kako dolgo bodo tukaj še trajale blesteče razmere! Jutri ji mislim pisati pismo v tem smislu in veselilo bi me, če bi ga ti sam nesel tja in Marto naprosil, da govori zame." Reding je rekel, da je pripravljen to storiti. Tedaj pa so zašumele prve kaplje po listih velikih kostanjev, pod katerimi sva hodila sem in tja. Grom, ki je donel iz daljave, je prihajal bliže; bledi bliski so švigali skozi črno plast oblakov, ki so se vedno bolj širili nad mestom. Čudno je šumelo in vršalo v ozračju, ko ni še nobena sapica vznemirjala drevesnih listov. "Zdaj je tu," je rekel Reding. "Požuriva sel" V par skokih sva bila v vojašnici. Tedaj se je tudi ulila plolia, ižprva navpično. Naenkrat pa je začelo tuliti v ozračju, kakor bi se bilo odprlo peklo. Orkan je udaril v vrhove bližnjih dreves, jih zgrabil, vrtel in treščil na tla, da so zahr-eščala. Toča in dež sta šla zdaj skoro vodoravno, pomešana z o-pekami. Ni bilo posameznih bliskov, marveč kar vzdržema se je svetilo; poleg tega so treskali in bobnali gro-.-mi, kakor bi hotelo nebo u'ničiti pariško.mesto. Voj-aki, ki so gledali ta izbruh nabavnih moči, so VSi zavzeti dejali, da niso še videli kaj takega v svojem živ- bo upijočim dejanjem. Šele ko so bili otroci tepeni, so se oglasile nekatere žene, in ko so slednjič prinesli nekaj bolnih nun na nosilnicah iz samostana, je bilo slišati mrmranje med ljudmi. "Kam neso te državljanke?" je vprašal neki kramar pribočnika narodne brambe. "V Sainte-Pelagie — narod bo milostno skrbel za njem," je bil odgovor. "V Sainte-Pelagie?" je zavpila čokata ženska, "kamor zapirajo umazane vlačuge! Te angelje k hudičem v Sainte-Pelagiejn — čudim se le, da je nevihta sinoči V tem Babilonu pustila še kamen na kamnu!" "Da, v Sainte-Pelagie, kamor spadaš že davno! In če boš še dolgo tako kokodakala, spravimo tudi tebe tja. — Narod ne dopusti, da bi vsaka babnica besedičila nad pametnimi naredbami, ki jih je sklenil v imenu svobode!" Šel sem žalostno dalje; zakaj nisem imel veselja poslušati ta prepir, ko mi je srce krvavelo ob pogledu na to grozno bedo. Ko sem šel na poti k veiikemu sodniku Keyserju čez bližnji Zmagovalni trg, sem videl neko izgnano nuno, kako je sedela ob tamkajšnjem vodnjaku in jokala. Mala truma sočutnih duš se je zbrala krog nje, in pripovedovala jim je, kako je vse svoje življenje prebila v daljni Kanadi v Severni Ameriki na misijonu med Huronci. "Šele to pomlad," je rekla, "so me predstojniki poslali zopet na Francosko, da bi v domačem zraku ozdravela od težke bolezni, ki me je popadla v mrzlih gozdovih ob reki Sv. Lovrenca. O da bi bila tam ostala in umrla! Komaj sem se vrnila po skoro petdesetih letih v drago Francijo, me pahnejo iz samostana na cesto, da ne vem, kam bi se obrnila! Stariši, bratje in sestre so že davno pod zemljo. Tu pri tem vodnjaku bom ostala in čakala, da se me usmili Bog, ki je rekel: "Iščite najprej kraljestvo božje in njegovo pravičnost in vse drugo vam bo navrženo'." Podal sem starki, ki so me njene preproste besede globoko ganile, malo svoto, ki sem jo baš imel pri sebi. Tedaj sem začul za seboj znan glas, ki je zaklical nuni: "Pojte, mati, z ijiano! Vaše zaupanje v Boga naj ne bo zastonj!" Ozrl sem se; bila je Marta Valdouleur. Med odobravanjem ljudi je ponudila starki svojo roko in jo peljala v Malteški hotel. Zardela je, ko m je ugledala, jaz pa sem občudo-vaje zrl za njo. Ali bi mogla tudi njena sestra storiti« tako plemenito in pogumno dejanje? Da bi le to vedel, sem si mislil, ko sem šel dalje svojo pot. V Sainmartinskem predmestju je bilo vsled strašne nevihte še vse pokonci. Drevo z mogočnim vrhom, .pod katerim mi je stari Huwiler pred tremi leti prerokoval padec kraljestva, je res postalo žrtva viharja. Hrešče je bilo padlo čez streho male hiše in jo deloma porušilo. Prava povoden je med tem preplavila* kuhinjo in vežo, in našel sem staro Blancliet, kako je s sinaho in nekaterimi sosedami hitela spravljati s posodami in cunjami vodo proč. Sam živi satan je bil, ki je zadnjo noč gospodaril s svojimi peklen-skiijii pomočniki, je upila Blancliet. Ljudje, ki so prišli iz okolice v mesto, so pravili, da so vsi križi ob poti in na poljih podrti, na tla. Iz tega se lajiko sklepa, da je divjalo peklo. Kaj pravim jaz k temu? "Pravim, da divja še zdaj in >odim to iz dosti gotovejših znamenj!" sem zaklical. Potem sem obljubil, da brž pošljem iz vojašnice nekaj naših mož, ljenju. — Bog'da hoče brezbožni Panjem izgotovite svoj kodicit, gospod jriz pokončati, kakor je Sodomo in Picoterie. Potem ob 8. uri tukaj pod-! Gomoro, je dejal vrli Franc Mueller pišemo in kmalu nato .naj se praznuje lz Ura in sc zaporedoma prekrižcval. svatba. Tako hočem. Gospod Pičo-|?« Brenner,: ki je štal'žraven,-ifc ki jc terie mi je povedal, da je pri Švicar- navadno znunij zbijal šale s svojimi j skem polku za vojaškega duhovnika pobožnejšitni jovariši, je bil zdaj tih. Ja P y.. fc k in popfaVy0 neki kapucin, ki ni bil siljen priseči na J Sele ko Je cez dobro uro minila glav-brezhožno ustavo. Zakoni, ki jih pred 118 nevihta, se mu je vrnila prejšnja njim sklepajo vojaki polka, so veljav- lahkomišljenost. Povedali so, da se je ni državno in cerkveno. On naj vas mesto vnelp na več krajih; tedaj je re-tukaj poroči. Jaz sem seveda upal, da kcl Brunner: "Če je le udarilo v prave doživim prav slovesno poroko v cer- kloštre — k 'pobožnim' jakobincem kvi pred škofom. Toda zdaj mora namreč . Stopili srno gori do strešnih oken, da bi pogledali po pogoriščih in smo samo v Parizu našteli 40 do 50 krajev, To sporočilo mi je šlo kakor pušica skozi dušo. "Nazadnje izgubim tu svojo nevesto, tam pa dobro dekle, ki sem jo ljubil toliko let!" sem si rekel in jasneje ko kdaj sem čutil, kako zelo sem še zmirom udan Vereni. Na njegovo vprašanje sem sklenil, razodeti velikemu sodniku odkrito vso stvar. Zelo se je čudil. Da, prišlo mu je že pred časom nekaj takega na ušesa, je rekel, a ni mogel prav verjeti. No, on vidi, da je Verena sokriva nesporazumljenja, in me zato noče grajati. Vendar bi bilo bolje, če ■ bi mu bil kaj povedal, ko je že tako molče, pritrdil moji snubitvi. Konečno je rekel Keyser, da mi mora pa čestitati, da dobim s to gospodično Valdouleur veliko več kot bi dobil, če bi vzel njegovo hčerko. Tudi ako bi obveljala ta ženitna pogodba, se da s 100 tisoč livrami in dosmrtno rento 10 tisoč liver živeti tako, kakor bi nikdar ne nio-gel z Vereno. "Kaj bogata dota," sem odgovoril, "če pa ni sreče! Nisem se še odločil, ali bi 'sprejel roko gospodične Val-douleurske, ali ne. Če mi ne obljubi da hoče iti z mano v Švico in tam v skromnosti živeti, bom najbrže razdrl najino zaroko. Ne morem tako zapustiti svoje stare bolne matere. Kaj mi svetujete vi kakor očetovski prijatelj?' Keyser ni prav hotel z besedo na dan. Vendar mi je pritrdil, da ni dobra taka nagla poroka, kakor jo želi markis Valdouleur. Tako sva se poslovila. Gorkeje mi je 'stisnil roko kot po svoji navadi in rekel, da ga veseli, ker mislim na svojo mater in me ne obrača denar. Popoldne sem pisal Izabeli pismo in sem ga hotel odposlati po ,Redingu, ki naj bi govoril zame pri Marti in očetu. Tedaj pa je došlo povelje, naj bo polk pripravljen, da zasede Tuilerije. Skočil sem v drugi dve vojašnici, da spravim tamošnje bataljone pokonci. Naši vojaki so bili veseli, da pridejo enkrat do boja. Sablje in bajonete so imeli nabrušene. Ko je napočila noč, so se sešli vsi štirje bataljoni pri Tuilerijah, kjer smo celo noč stali v orožju. Toda napada ni bilo in z jutranjim zorom smo morali odvesti svoje čete zopet v vojašnice. Za dva dni je sklenil pariški mestni svet, da mora biti dnevna 'straža gradu sestavljena iz vseh bataljonov narodne brambe, da bodo imeli vsi mestni oddelki svoje zastopnike v Tuilerijah. Razuntega je treba Švicarjem odvzeti straženje gradu in postaviti taborišče okrog Tuilerij, da se kralju prepreči vsak poskus k begu. Zdaj je bila zadnja ura poskusiti kraljevo rešitev. In res 'smo dobili povelje odposlati od delek v Evreux. 7. avgusta zjutraj je1 odkorakalo tedaj 300 mož z osmimi častniki proti Normandiji. Ganjeni smo jim podali roke in rekli: "Na svidenje!" a sami nismo prav verjeli na to. Druge oddelke smo odposlali v različne kraje ob poti, da bi krili kraljev beg. Jaz sem se zgodaj napotil v Tuilerije, da zanesljivimi možmi zasedeni mesto ob vrtnem prizidku. A kako sem se u-strašil, ko žem stopil na nabrežje Senc! Mrgolelo je tam narodnih bram-bovcev in jakobincev in zažgali so bili celo stražne ognje, ki so. žareče raz-svitljali vrtno ozidje in reko. (Dalje prih.) ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. ■tHmranaaosaH H MALI OGLASI. KONJ, DOBER ZA TEŽKO DELO, se proda takoj. Več pove: Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, 111. RAD BI ZVEDEL ZA MOJA DV. sinova Janeza in Franceta Zabuto vec, doma iz Starega Trga pri L na Notranjskem. Prvi je bil ne v Michiganu, a drugi v Wisconsin Ker mi ni sedajno njih bivali znano, zato jih prosim, da se f zglasita, svojemu očetu, ker j bom zelo hvaležen. Jernej Zabuk°' vec, 530 Matthers St., Peoria, JU- & S ini| St P] Lttc Joliet, ill. PIVO v STEKLENICAH. C or. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS kapucin opraviti slovesnost. Vojska je vojska! In s tem konec!" Marquis se je dvignil in ločili smo se, ker je bilo že pozno. Moje slovo odkoder se jc dviga! plamen proti ne- od Izabele je bilo bolj hladno.' Spo- bu. Bila je najstrašnejša nevihta) kar znal sem jo bil s čisto nove strani in jih pozna' zgodovina. Zares smo mi- liotel seni še premisliti, ali se smem slili, da je čas milosti poteke!, in da tako naglo zvezati ž njo z nerazdru*- hoče Gospod obračuniti z grešnim mf-Ijlvi vezmi. t stom, predno bi prihodnji dan naložil XXXVII. na njegovo vest novo strašno krivdo. Ker smo vojaki vsak hip pričakovali povelja pod orožje, nismo smeli častniki več prenočevati v svojih zasebnih stanovanjih v mestu, marveč smo sc morali podati v razne vojašnice. Jaz sem odšel v vojašnico, kjer je bival Četrti dan avgusta, ki je sedaj napočil, je bil namreč dan, ko bi se imela izvršiti v nebo vpijoča postava proti ženskim samostanom, ki jo je bila škodo na strehi. Za četrt ure so bili ti s sekirami in žagami že na delu in jaz sem sedel v sobici velikega sodnika, ki je dež ni bil poškodoval, zatopljen v resen pomr-nek. Imel,»cm mu po majorjevem u-kazu naznaniti novi načrt za kraljev beg in da se ga udeleži naš polk. Ali hoče polk spremljati, ali pa hoče ostati v Parizu, to je njegova stvar. Po treznem preudarku je sklenil ostati. Re-kql je, da mora skrbeti, da se ohranijo zapisniki, in njemu se za zdaj zdi, da so v Parizu varnejši kakor pa na nevarnem pohodu v Normandijo. Dalje tudi ne veruje, da bi prišlo do bega. "Ne, v Tuilerijah se bo odločilo in sicer v kratkih dneh," je končal. "Izvedel sem zagotovo, da so jakobinci zadnjo noč med nevihto sklenili napa-ti Tuilerije. Neki Westermanov pisar, PliS — STAR 4 MESECE, RUJAV-kast z dolgo dlako, se je v petek izgubil. Kdor ve kje se nahaja naj ga dovede k meni ali pa mi naj javi. Matt. Laurie, 1010 N. Broadway, Joliet, 111, It piiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiimniiiHiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiii I Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: i 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. g Ob nedeljah od 10. do 12. = Dr. S.Gasparovich H Dentist :: Zobozdravnik || Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. I JOLIET, :-: ILLINOIS. ailllllllHIlllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIUIIIIIIIIIIIIIIllllIIIIIU Chicago Phone 788 N. W. Phone $ James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti House, Joliet, I1L Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and U'urnitnre Moving-. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. ^ 0+O4 *0+0*0+0+0+0«0*0r0*0*0' I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. — Zapadno veselo društvo priredi svoj piknik ali izlet prihodnjo nedeljo popoldne (12. julija) v Zizmanovi ho-sti, severno od Theiler Parka. Vstopnina $1.00. Prigrizek in vse drugo ne bo stalo udeležence nič. Najboljša postrežba in največ zabave. IPi-jte ELk. Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. sklenila postavodajalna skupščina na ki sem ga poslal ogledovat, mi je, veliki petek. Z najsurovejšo silo so! pravkar sporočil. Če ima Bachmann Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imemije polkovnik Bachmann. Reding me je ši; na dei0. Blizu 50,000 plemenitih proste roke in dovolj municije, se mi spremljal. Iz srca sem mu čestital k 2ena> k; so se i>ile iz krščanske Ijubez-»reči, ki ga je doletela. Stresel mi je nj posvetile pouku mladine in pa strež-roko in rekel: "Damian, vem, da mi- bi bolnikov, so z zasmehovanjem in fliš pošteno. Toda sreča, ki mi jo hoče nakloniti Valdouleur, ni zame. Določeno »lutim, da ne preživim viharja, ki bo zadivjal. Govoriti hočem ž njim, da v slučaju moje smrti prepiše fidej-komis na Izabelo in tebe." "Tvoje slutnje so neumne I" sem odgovoril, "Grozna soparica, ki leži nad mestom, ti vzbuja tako težke mi-fli. Saj pa bi se res človek skoro zadušili Poglej črno plast oblakov na zahodu, kako zmiraj bolj zagrinja nebo. Kmalu bomo imeli strašno nevihto! Pomudiva se še malo tu v drevoredu na zraku, kajti gori v vojašnici mora biti neznosno. — Kar sem hotel reči: o kakem prepisu fidejkomisa na Izabelo ne more biti govora; marquis »e nikdar ne odloči zato, da bi pravico, ki misli da gre starejši hčeri, prenesel na mlajšo. Razun tega ti hočem še zaupno povedati, da nikakor ie nisem tako zatrdno sklenil, vzeti Izabele, vsaj tako naglo ne." grdim ravnapjem izpodili iz njih samostanov na cesto. Mnogo jih je bilo starih, bolnih in betežnih. Zaman so prosile, naj jim puste mirno umreti v njih ubožnih celicah. Tista, ki ni imela nič sorodnikov, da bi se zatekla k njim, je morala iti prosjačit. Ko sem šel tisto jutro mimo kraljeve palače, sem bil sam priča takega žalostnega prizora. Srce se mi je trgalo, ko sem videl več sto sirotnih o-trok, ki so jih prehranjale uršulinkc v neki tainošnji sirotišnici, kako so se glasno jokaje oklepali nun kakor svojih mater. Zmirjaje in pretepaje so jih orožniki in jakobinci odtrgali od njih, med tem ko je oddelek narodne brambe zaprl ulico. "Živela svoboda!" je upila drhal. "Ne rabimo nuni Proč » temu sužnjami fanatizma!" Med gledavci so vendar prišle marsikomu solze v oči; toda stali so tam strahopetno in si niso niti upali glasno izreči tvoje nevolje nad tem v ne- ntf zdi kraljeva stvar še tako obupna Če krepko odbijemo naskok, boste videl, kako se ta Robespierre poskrije z vsemi jakobinskimi junaki. Da bi se mogli ustavljati le 14 dni! Medtem bo prav, če spraviva skrinjo z zapisniki v obok pod klet." To sva tudi takoj storila. Jaz seni celo ovil vrv krog skrinje, da bi jo v sili kar spustil v globino rova, in sem mu razložil podzemeljski hodnik v Chaumonske kamnolome. Potem sva sedla k mali mrzli južini, ki nama jo je prinesla felanchet, kajti na kuhanje ni bilo misliti, ker je bila kuhinja poškodovana. Ko sva se tako pri kupici dobrega vina še nekoliko pomenkovala, je rekel veliki sodnik: "Se nekaj! Kake neumnosti pa ste spravil v glavo moji hčerki? Mislil sem, da sta složna, in zdaj mi piše -sestra, da se jc dekle izza vašega obiska v Zugu trdno odločilo iti v samostan. Verena je bila pred kratkim v Frauentalu, in opa-tinja jI je po dolgih prošnjah le privolila, da jo za Vse Svete sprejme v poskušnjo, če se do tedaj ne premisli-' ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company OH telefon 405, S. Bluff St., Joliet, IU- lih S "iu J»ki