Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 100
Sobota, 12. decembra 1936
Leto XI
Za samostojno socialistično gibanje
in skupen nastop za demokracijo
NaS nared, demokracija in oboie« valci fašizma
Danes na svetovno politično dogajanje ne moremo gledati z istimi očmi, kakor smo gledali pred tremi leti, in naš majhen narod, ki je v smrtni nevarnosti, ker prebiva na zemlji, za katero se potegujejo najmočnejši narodi sveta, mora dobro odpreti oči, kje in s kom bo vezal svojo usodo.
t Svetozar Pribičevič ob večeru svojega življenja.
»Volkischer Beobaehter« je priobčeval v podlistku roman Inesa Widmanna »Die Sctnvabenmargret« in je imel po zatrjevanju nemške reklame tak uspeh, da ga je izdala zdaj v lepo opremljeni knjižni izdaji založba Cotta v Stuttgartu. Dejanje tega romana se godi v slovenskem delu Koroške, ki spada pod Avstrijo.
Roman je več kakor tendenciozen. Na strani 31. govori n. pr. Nemec :
»Ne vem, zakaj vi ubogi Slovenci ne odidete iz te doline v Ljubljano ali na Hrvaško... Koroška je in ostane nemška.«
Na str. 155. pokaže nemški agitator na Karavanke in pravi:
»Stene so visoke in trde, da se bodo mogle ob njih razbiti vse slovanske lobanje«...
Na strani 3110 anisuie Knrnškn pred plebiscitom:
»V Rožni dolini je mrgolelo jugoslovanske vojske in kranjskih civilistov. To so bile bande, zločinska krdela ,ohne Zucht und Gesetz’. Pretepali so dečke, skrunili deklice, zastrupljali čast žensk in smešili onemogle pesti moških,« itd., itd.
Ta »Volk. Beobaehter« se svobodno širi vsepovsod pri nas, v vsaki kavarni ga dobite, dočim zaman sprašujete po nemškili socialističnih dnevnikih, ki izhajajo n. pr. v Čeho-slovaški republiki. Za nedavni obisk nekih časopisnih gospodov, ki vsi spadajo v krog »Volk. Beobaehter«, so nekateri narodni gospodje oziroma gospe oblekli svoje otroke celo v alpske narodne noše; pri »Slovencu« tako radi črpajo iz istega »Volk. Be-obachter« razna senzacionalna »odkritja« iz svetovne politike, židovstva in framazonstva, naši špisbirgarji se po brivnicah in gostilnah ogrevajo za kljukasti križ in modrujejo: »Da, Hitlerja nam je treba!«, »boljša« naša narodna gospoda z večjo radovednostjo prebira »Mein Kampf« kakor ga v Nemčiji, naši meščanski dnevniki priobčujejo programe nemških radio-postaj, dočim francoske in druge izpuščajo, listi iz Jugoslovanske tiskarne navijajo za generala Franca, o katerem je danes vsakemu znano, da je orodje tistih sil, ki strežejo tudi po življenju našega in čehoslo-vaškega naroda, skratka, pri teh narodnih krogih se je razvnelo neko čudovito berlinsko navdušenje — odkar je v Nemčiji demokracijo nadomestil kljukasti križ.
Ista gospoda je vedno zamerila in očitala nam socialistom, da imamo zveze z nemškimi socialisti. In reči moramo, da smejo biti socialisti ponosni rja te svoje zveze, ki so jih imeli in jih bržkone še imajo. Kajti ravno avstrijski socialisti so bili tisti, ki so v februarski vstaji izkrvaveli ne samo za svobodo avstrijskega ljudstva, temveč tudi v obrambi interesov našega naroda in male antante; avstrijski socialisti so si nakopali smrtno sovraštvo Strafell in heimverovcev ravno z odkritjem hir-
Prejeli smo in objavljamo: Pokrajinski odbor bivše Socialistične stranke Jugoslavije je na svoji seji ugotovil:
Gospodarski in socijalni položaj delavcev in nameščencev, kakor tudi položaj ostalega delovnega ljudstva je nevzdržljiv in kliče po izpremem-bi. Plače ne odgovarjajo potrebi eksistenčnega minimuma, eksploatacija delojemalcev od strani domačega in tujega kapitala je neomejena, soci-jalna zakonodaja se na splošno slabo izvaja. Obveznega zavarovanja za starost in brezposelnost še nimamo V <•'CM'->)?!■'Ji	l	f	’"V'1
Zato sklene:
1.
1.	Da se nadaljuje s pričetimi akcijami: za čimprejšnjo dosego popolne svobode, politične in gospodarske demokracije za vse državljane, za notranjo ureditev države na podlagi popolnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci po principu čiste demokracije, svobode oziroma enako-
Angleški kralj Edvard VIII. je od- I stopil. Na prestolu ga bo nasledil |
Vprašanje poroke angleškega kralja Edvarda Vlil. z dvakrat ločeno gospo Simposonovo do 9. t. m. še ni bilo rešeno.
To vprašanje se ne tiče samo Anglije, ampak tudi dominijonov. Angleška vlada je proti tej ženitvi iz razlogov javnega ugleda in ozira na aristokracijo, nasprotuje pa ji tudi anglikanska cerkev, katere poglavar je obenem angleški kralj. Škofi pravijo, da ne morejo izvršiti poroke, ako je žena samo civilno ločena in zlasti ne pred potekom šest mesecev po ločitvi.
Angleški kralj niti v svojih osebnih zadevah ni samostojen. Ako vlada in parlament mislita, da kraljevega početja ne moreta odobravati, se mora kralj pokoriti. V slučaju, da se ne najde nobene kompromisne rešitve je mogoče samo dvoje: da kralj odstopi ali pa da odstopi vlada, kar bi pri sedanji sestavi angleškega parlamenta pomenilo — nove volitve. Ker pa pri kraljevi ženitvi od-
tenberške municije, namenjene proti mali antanti. Nemška socialna demokracija je nedavno izgubila svojega poslanca Hermana Wendla, ki je dobršen del svojega življenja posvetil ravno osvobodilnim bojem'južnih slovanskih narodov, na Madjarskem so samo socialdemokrati tisti, ki proti revizionističnim težnjam vladajočih krščanskih socialcev priporočajo sodelovanje z državami male antante, v Franciji so bili socialisti tisti, ki so ob marsejskem zločinu dvignili glas za Jugoslavijo in osvetlili pravo ozadje tega atentata, skratka povsod v inozemstvu so socialisti tisti, ki priznavajo upravičene interese našega naroda in razkrivajo nakane fašistov, ki bi radi tudi drugim narodom vzeli svobodo, potem1 ko so jo ugrabili svojim lastnim.
V interesu našega naroda je samo ena politika: naslonitev in zveza z vsemi demokratičnimi državami in
pravnosti vseh državljanov, kakor tudi akcijo za socijalne in gospodarske pravice delovnega ljudstva;
2. odobriti sklepe in dosedanje delovanje, zlasti še sklep za skupen nastop z KDK v Sloveniji v smislu dogovora z dne 20. julija 1936;
3. da naj se nadaljuje akcija za ustanovitev samostojne socialistične stranke.
II.
Ker je borba za dosego prej navedenih zahtev učinkovitejša in uspešnejša, ako se vodi skupaj z vsemi političnimi skupinami, katere se hočejo iskreno z nami boriti za iste cilje in ki so po tradiciji demokratične in svobodoljubne,
izjavlja,
da tudi v bodoče sodeluje s KDK v Sloveniji (in eventuelno z drugimi skupinami, ki imajo zaslombo v ljudstvu in ki bodo sporazumno sprejete v krog sodelovanja) v vseh skupnih vprašanjih ter. da pri teh nastopih vedno povdarja politično in organi-
njegov brat princ Albert vojvoda Yorški.
ločajo tudi dominijoni, kot Kanada, Južna Afrika in Avstralija, bo moral popustiti kralj ali pa se odpovedati prestolu.
Zadeva z ženitvijo angleškega kralja je dvojno zanimiva: prvič radi tega, ker se je našel vladar, ki je pripravljen prelomiti z vsemi tradicijami in predsodki, da spada na dvor samo žena plemenite krvi, članica te ali one dinastije; drugič radi tega, ko vidimo, kako v Angliji v resnici odločajo ustavni činitelji: vlada in parlament, ki stojita nad kraljem. Zavidanja vredno je tudi, kako svoboden je angleški tisk, ki o vseh teh stvareh razpravlja, kot o vsakem drugem dogodku in zadeva ni prav nobena —	tajnost.
V tem je tista velikanska moč Anglije, ki jo ves svet občuduje.
Japonski nacizem? V velikih predilnicah v Tsingtanu (na Kitajskem) so Japonci odpustili iz službe 25.000 kitajskih delavcev in delavk.
narodi. Oboževanje kljukastega križa pomeni samo klicanje sovražnika našega naroda. Proletarijatu se je očitala in se očita njegova mednarodnost, ki obstoji v tem, da se zavzema za svobodo vsakega naroda in za bratsko sodelovanje vseh svobodnih narodov. Ravno ta proletariat dokazuje danes v Franciji in Španiji, da edino on res zna in hoče braniti svobodo svojega naroda, dočim Francovi fašistični nacionalisti prodajajo špansko zemljo sovražnim silam. Če razredni interesi kje nasprotujejo interesom narodne vzajemnosti, ugotavljamo, da velja to za fašiste in vse oboževalce »avtoritativne« reakcije. Zato je danes demokracija doma in zveza z zapadno demokracijo istovetna z obrambo interesov naše narodne celote. Zato naš ideal ne morejo biti fašistični diktatorji, vzor naj nam bo češkoslovaška demokracija.
zacijsko samostojnost naše socialistične skupine v organizacijskih in svetovno-nazornih vprašanjih.
III.
Pozdravlja sklep glavnega odbora bivše Socialistične stranke Jugoslavije v Beogradu z dne 3. oktobra 1936, da pristopi v združeno opozicijo, kakor tudi tozadevno deklaracijo. Glavnemu odboru in s. dr. To-paloviču izraža polno zaupanje za dosedanje požrtvovalno delo ter poziva, da započeto delo z vztrajnostjo nadaljuje.
IV.
Smatra, da je rešitev hrvaškega vprašanja in notranje ureditve države na demokratični podlagi nujna in neodložljiva zadeva. V interesu rešitve je, da sc z vsemi močmi podpira vse akcije, ki gredo za tem, da se ta vprašanja čimprej urede.
V.
Vse delavce, nameščence, kakor tudi male kmete in obrtnike pozivamo, da tozadevne naše akcije moralno in materijalno podpirajo.
Vse le pripravlleno za sporazum
in vendar ga ni
Minister Cvetkovič pravi, da je glede hrvaškega sporazuma vse jasno. Dr. Maček izjavlja, da v Beogradu poznajo stališče hrvaške opozicije.
Minister Cvetkovič izjavlja, da glede enotnosti države ni več pomislekov in da so diference le bolj formalnega značaja.
Med obema naziranjima potemtakem ni temeljno načelnih razlik.
Mi verujemo, da temeljnih razlik ni. Zato smatramo, da se mora vprašanje rešiti z demokratičnim sporazumom, ker sedanje stanje silno ovira ideološko in gospodarsko konsolidacijo.
Socialistično gibanje je vedno poudarjalo nujnost rešitve tega vprašanja ter poudarja to nujnost še danes. Socialistično gibanje, to je delavstvo in socialistična ideološka javnost je za najidealnejši sporazum ter smatra obenem, da je potrebno, da pri tem sporazumu sodeluje tudi to gibanje, ki nima postranskih ali sebičnih namenov, marveč ima v mislih le sporazum med državljani na čisto demokratični bazi. Proletarijat je po vsej državi eden, enoten in je zaraditega tudi sposoben, da pospeši proces, ki se morda zavlačuje zgolj s historičnega in prvenstvenega stališča.
Šolsko poslopje se je podrlo v
Poedemesu na Portugalskem. Nesreča se je zgodila v času, ko je bil v šoli poduk. Vdrla so se tla v drugem nadstropju. Vse se je zrušilo na glave dece, ki je bila pri poduku v prvem nadstropju. Na to so se vdrla tla še v prvem nadstropju in so razvaline pokopale deco, ki je bila v pritličju. Pod ruševinami je našlo smrt 60 otrok, 200 pa je ranjenih. — V portugalski stanovščini res dobro skrbe za prosveto, da puste, da se šole rušijo nad glavami otrok. Kakšen za klerikalno stanovščino vnet list bo zato že zopet pel slavo portugalskim fašistom in njihovemu vodju Salvazarju.
Občudovanja vredna demokracija
Angleški kralj odstopil
Doma U* pa weiu
Španski generali opešali
Francija in Anglija predlagata plebiscit v Španiji
Bol za svobodo, demokracilo in mir
Internacionala za pomoč španski vladi
Svetovni tisk trdi, da sta Francija in Anglija odločeni predlagati ustavitev sovražnosti v Španiji iti izvedbo plebiscita.
Pred Madridom zatišje
Z napovedano ofenzivo generala Franca ni nič. Vrhovno obrambeno poveljstvo v Madridu presoja položaj zelo ugodno.
7 Francovih vojnih letal sestreljenih
Na severnem; bojišču so vladina letala sestrelila 8. decembra 7 nacističnih letal.
Sevillo je bombardiralo pet letal madridske vlade. Eno letalo je bilo sestreljeno.
Neko nacistično letalo je sestrelilo francosko trgovinsko letalo, čeprav je bilo jasno označeno. Več oseb, ki so potovale z letalom je bilo ranjenih.
Španija v Ženevi
Španska delegacija, ki je prišla k zasedanju sveta Društva narodov v Ženevo izjavlja, da ni prišla iskat kakšne konkretne pomoči, ampak samo opozorit merodajne činitelje na nevarnosti, ki prete Evropi zbog vojne v Španiji. Kajti v španski državljanski vojni je že sedaj mogoče ugotoviti sledove bodoče evropske vojne.
Sovjetska Rusija za prepoved dovoza prostovoljcev v Španijo
Ruski poslanik v Londonu Majski je kot član odbora za nevmeša-vanje v Špatiiji predložil, da se vse države obvežejo prepovedati prevoz dobrovoljcev preko svojih ozemelj v Španijo in da tudi same nobenih ne bodo pošiljale.
Obvezno posredovanje v delavskih sporih
Ni vseeno, kakšna je vlada, ki vrši posredovanje
Zakon o obveznem posredovanju oblasti v mezdnih sporih, ki so zavzemali velike dimenzije, je bil sprejet v francoski zbornici z neznatnimi izpremembami s 438 glasovi. Proti zakonu je glasovalo 120 poslancev.
S sprejetjem tega zakona je porasel tudi pomen .vlade ljudske fronte za delavstvo, ker ni vseeno, kakšen režim posreduje v socialnopolitičnih sporih. Vlada ljudske fronte v Franciji je sicer vezana na ozki program, vendar lahko mnogo koristi delavstvu z realizacijo svojega programa.
K protisovjetskemu bloku. Boj
za protisovjetski blok se sicer nadaljuje, toda brez nadaljnjih uspehov. Sedaj je tudi finski zunanji minister izjavil, da se Finska takemu bloku ne pridruži.
Marta Tausk:
Zofka Kveder
(Spomini na najino prijateljstvo.)
Z veliko nežnostjo in brez tožbe mi je pripovedovala o svojem nezakonskem otroku, čeprav vem, da si tudi še takrat ni želela več, kot poljubov in udane pokorščine — sicer res erotike, vendar ne seksualne ljubezni, da je, kakor tisoč drugih, podlegla moški poželjivosti v altruistični predanosti in da je med težkimi in grenkimi meseci, ko je pričakovala posledic, mnogo trpela radi predsodkov malomeščanskih špisarjev, ne samo pomanjkanja — tudi žalitve. Po poroki se je kmalu pokazala v značajih in temperamentih obeh zakoncev velika razlika. To je privedlo tako daleč, da je Zofka nekega dne vso svojo veliko zalogo ljubezni, ki je njen mož ni znal odkriti in ne izra-
V Parizu sta se dne 4. in 5. decembra sestali na skupni seji izvršna odbora Socialistične delavske internacionale in Mednarodne strokovne zveze. Seja se je pečala skoro izključno s španskimi dogodki. V resoluciji obsojata internacionali pomoč, ki jo dajeta Nemčija in Italija španskim nacistom in pozivata priključene organizacije v vseh drža-
Beograjska »Politika« prinaša dopis svojega poročevalca Dediera o razgovoru z nekim vodjo Baskov na severnem; bojišču pred Huesco. V razgovoru o položaju je izjavil Pe-dro Anton Olava:
»Od 19. julija smo se borili z menjajočo srečo. Prvi mah, dokler se je vodil boj po mestih, smo imeli uspehe. Toda položaj se je izpreme-nil, ker nismo imeli vojske za velike operacije, izven mest; imeli nismo ne streljiva, ne orožja, bilo ni discipline, niti organizacije.
Zato je padel Irun in za njim Sansebastian. General Molla je prodiral proti Bilbaju. Zavzel je vso pokrajino Alavo, osvojil Guipuscozo. V naših rokah je ostala samo pokrajina Biskaja.
Dne 25. septembra nami je general Molla poslal ultimat, v katerem je zahteval, da mu izročimo Bilbao. Njegove čete so stale 45 km oddaljene od glavnega mesta Biskaje.
Mi smo odbili njegovo zahtevo. Zato je poslal nad nas »Junkerse«. Eden izmed njih je vrgel bombo, težko 280 kg na neko hišo v ulici Koreo (Bilbao). Bomba je ubila 85 in ranila 208 oseb, povečini otrok in žen. Skupno so vrgla ta dan letala na Bilbao 85 bomb. Posledica: 282 mrtvih in 700 ranjenih.
Da preprečimo nadaljnje napade na mirno prebivalstvo, smo kot odgovor na to, čeprav s težkim srcem, ustrelili 282 najvidnejših fašističnih talcev. To smo potem sporočili generalu Mollu , in ga obenem' opomnili na to, da imamo v zaporih še 3000 njegovih pristašev.
Odsihdob se je general Molla premislil metati bombe na mirno mesto. Njegove čete so se ustavile pri Ejbaru, dalje niso več mogle.
General Molla ne bo več dolgo sedel v Sansebastianu. Mi smo že 25. septembra začeli organizirati
V Beogradu je bil te dni podpisan trgovinski sporazum s Francijo. V to svrho je prispel v Beograd francoski trgovinski minister Bastid, ki mu je predsednik vlade priredil slavnostno večerjo v gardskem domu na Topčideru.
O novi trgovinski pogodbi s Francijo piše »Politika«:
»Rezultati, ki jih je naša država
biti, poklonila nekemu drugemu. To je bil za njo, kar se tiče temperamenta, velik in neizbrisen doživljaj, a v tem kar je Zofka tako zelo iskala — in kar končno večina plemenitejših žen išče, — bridko razočaranje.
Zofka se je vrnila k svojemu možu, ki jo je sprejel z iskrenim in plemenitim prijateljstvom, ki ga je ona sama dostikrat pohvalila, ne da bi ji bil rekel eno samo žal besedo, v nežni in odpovedujoči se ljubezni je prizanašal njenim duševnim mukam. Razpoke in čeri, na katerih je ta ljubezen doživela brodolom1, so se pokazale mnogo pozneje.
Zofka je bila prvi človek, ki sem ji svojo globoko skrito veliko hrepenenje. ki me je globoko v duši grizlo in me neprenehoma obvladalo, zaupala. In ko je bilo enkrat izpovedano in izjokano, se je polagoma iz-premenilo v otožen spomin.
Menim, da je mnogim pomagala
vah, da z vsemi sredstvi preprečijo podpiranje nacistov. Delavcem vsega sveta pa kličeta: Vojna, ki divja v Španiji, je vojna za svobodo, demokracijo in mir med narodi. Dolžnost nas vseh je, da podpiramo junaške borce v Madridu in jih branimo pred morilskimi podvigi mednarodnega fašizma.
vojsko. Po dveh mesecih imamo sedaj 40.000 izvežbanih borcev. Med njimi je okoli 3000 inozemcev, po največ Čehov, Poljakov in Bulgarov (koliko nam je znano, se tam nahajajo tudi Slovenci op. ur.).
Biskaja je bogata. Mi imamo veliko industrijo. Premoga v izobilju. Naša plavžarska industrija slovi daleč naokrog. Ona izdeluje sedaj tanke, topove in streljivo.
Kakor vidite, mi smo začeli s prodiranjem popolnoma pripravljeni. Iz Barcelone je prispel general Liano de la Enkomienda, ki sedaj vodi operacije.
Ofenziva zaznamuje lepe uspehe. Mi napredujemo- v štirih pravcih. Ena skupina preko Deve k Sansebastianu (ob morju), druga je zavzela Bergaro (zapadno od Ejbara, do kamor je svoj čas prodrl general Molla), Villafranco in se nahaja pred Tolosom (jugozapadno od Sanseba-stiana), tretja napreduje proti Vit-toriji, glavnemu mestu pokrajine Alave, četrta pa je že dospela v pokrajino Burgos.
V tem! trenutku imamo zasedeno več kot polovico pokrajine Gui-puscoze in velik del Alave.
Toda na severni fronti niso samo Baski v napredovanju, ampak tudi naši ljudje iz Santandra in v Asturiji.
Iz Santandra prodira ena kolona proti Burgosu, ne da bi naletela na večji odpor.
Tudi pogumni asturski rudarji ne zaostajajo za nami. Presekali so zvezo med Oviedom in Gradom in so prodrli 45 km zapadno od Ovieda proti Galiciji.
En del Asturcev je vpadel globoko v pokrajino Leon.
Kakor vidite, se Baski, katoliško ljudstvo, ki se bori za Boga in staro pravdo, na strani legalne vlade, ne šalijo.«
dosegla pri teh razgovorih, po svojem značaju niti malo ne zaostajajo za rezultati, ki smo jih dosegli v Dresdenu z Nemčijo. Še več. Lahko rečemo, da je z ozirom na dobljene carinske in ostale tarifne olajšave, kakor tudi v pogledu načina plačevanja, rezultat naših razgovorov s Francozi še znatno boljši. Nova trgovinska pogodba s Francozi je za
že samo s svojim razumevanjem in sočutjem. Pomagala pa je tudi dejansko: mladim ženam, ki sicer niso, — kakor tudi ona nekoč ne, — nosile na roki po zakonu poročnega prstana, pač pa otroka pod srcem, je dostikrat nudila gostoljubno streho in družabno zaščito. V tem ni bila samo prijateljica, pripravljena pomagati. ampak tudi iirabra bojevnica.
Bila je kljub, — ali pa mogoče ravno radi svoje klerikalne vzgoje, tako zelo protiklerikalna, da se je s svojim prvim možem v Pragi poročila civilno, čeprav sta bila oba rimo-katolika. Enostavno nista marala iti k spovedi. Takrat so bili še duhovniki. ki brez spovedi niso marali poročiti in na podlagi tega dejstva sta se lahko poročila civilno, ker je to sicer bil cerkven, ne pa državnoprav-ni zadržek. Danes se v Avstriji katoličanom’, ki niso izstopili iz cerkve, a bi se vseeno radi civilno poročili,
Umrl je Emil Adamič. Slovenski skladatelj profesor Emil Adamič je dne 6. t. m. umrl v Ljubljani za kapjo. Star je bil šele 59 let. Njegove popevke so dobro znane tudi delavstvu. Nekatere svoje skladbe je tudi podaril delavstvu. Precej so jih peli »Trboveljski slavčki«. Ne pretiravamo, ako rečemo, da je bil Adamič eden najplodnejših slovenskih skladateljev in tudi zelo čislan. Na zadnji poti na ljubljansko pokopališče ga je spremljala ogromna množica ljudstva in pevski zbori. Slava njegovemu spominu.
Kako je s podporami za brezposelne in denarnimi sredstvi za zaščito zaupnikov, ki jih je hotela dajati oz, priskrbeti Delavska zbornica iz svojih prihrankov in izrednih dohodkov, je vprašanje, ki zanima vse delavstvo, zlasti še prizadeto. Mi na to vprašanje ne moremo odgovoriti. Mogoče bo pa to zadevo pojasnil »Slovenec«, ki je že večkrat razgrajal radi tega — ker Delavska zbornica po njegovem mnenju brezposelnih dovoli ne podpira.
Prijava zgradarine. Davčna oblast obvešča hišne posestnike, da je odmera zgradarine za leto 1936 podaljšana za leto 1937. Z ozirom* na to se pozivajo davčni zavezanci, da vložijo neposredno pri pristojni davčni upravi prijave dohodkov od zgradb za 1.	1937	v odrejenem
splošnem roku: od 16. novembra do 15. decembra 1936, in sicer za zgradbe, ki so postale davku zavezane v letu 1936 in katere dosedaj iz katerihkoli razlogov še niso bile obdavčene, ako se je dohodek od zgradb v letu 1936 povečal za naj-manje 25 odst. od dohodka preteklega leta ali pa ako se je v letu 1936 zmanjšal za najmanje 25 odst. od dohodka preteklega leta. Ti poslednje navedeni davčni zavezanci (stari) morajo poleg zsrradarinske prijave vložiti za ponovno oceno dohodka od zgradbe prošnje, katerim morajo priložiti najemninske pogodbe.
Letalo zgorelo v zraku. Pri Pur-leyu v Angliji je strmoglavilo inozemsko potniško letalo. Pri padcu sc je vžgalo. Zgorelo je 17 potnikov, trije so hudo ranjeni.
Novo tovarno orožja nameravajo graditi Nemci v Rumuniji. Seveda z dovoljenjem vlade.
našo zunanjo trgovino toliko večjega pomena, ker dobimo s tem še eno veliko tržišče za odprodajo naših pridelkov. Na ta način smo se osvobodili strahu pred posledicami, ki lahko nastopijo, ako smo navezani samo na eno tržišče. Francozi bodo zlasti kupovali pšenico in koruzo. V nasprotju z drugimi državami nam bodo tudi takoj plačali v devizah in ne potom kliringa.
Izvozili bomo 5000 vagonov pšenice, 3000 vagonov koruze, 3000 vagonov lesa v Francijo, 4500 vagonov v Alžir in okroglo 20.000 ovac.
Francozom smo dolgovali doslej okroglo 30 milijonov frankov. Ta dolg bomo z uvozom, ki je že pričel, lahko odplačali.«
to več ne posreči; če ljudje nočejo iti k spovedi, jih duhovnik tudi brez spovedi poroči.
Sicer pa je bila ta, v Pragi sklenjena civilna poroka, pozneje na Hr-vatskem neveljavna, kar je obema prihranilo sitnosti ločitve. S svojim drugim možem se je Zofka poročila cerkveno, kajti deset let pozneje je že bila pripravljena na več popuščanja. Vsekakor se takrat še ni bila odpovedala svojemu svobodomiselstvu, vendar se ji je zdelo to za prepovršno in brez pomena, kar ni več vredno dejanskega zoperstavljanja.
Še ob smrtni postelji svojega očeta, — tozadevno njeno pismo žal nima datuma, — je strašno trpela pod verskim! fanatizmom svoje matere: »Moj oče se bori s smrtjo; obiskala sem ga. Draga moja, kako žalostne so njegove zadnje ure! Od Velike noči že leži in vsak dan pričakujem brzojavke, da je umrl. (Dalje prih.)
Ozadie ofenzive vladinih žet v Biskaji
S Francijo Francija nam nudi več kot Nemčija
7g ttasiU Ucaiev
Liubl|ani
Razmere v Strojnih tovarnah in livarnah
Leto, v katerem so se vrstila mezdna gibanja eno za drugim in v katerem je preplavil našo zemljo stavkovni val, se bliža koncu. Nevzdržne razmere, brezmejno izkoriščanje, mizerne plače, ki so izpod vsake kritike, so prisilile delavstvo vseh strok in panog industrije ter obrti, da se je letošnje leto poslužilo poslednjega sredstva. Žalostno, ampak resnično je, da današnja družba ne nudi ustvarjajočim masam delavstva niti kar je za najskromnejše življenje potrebno.
Povsod se je delavstvo razgibalo, se postavilo v bran in zastavilo mejnik izmoz-gavanju delovnih mas od strani kapitalizma, le kovinarji Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani spijo spanje pravičnega in prenašajo potrpežljivo vse krivice, katere se jim godijo. Ne vem ali so se že popolnoma odpovedali temu življenju in čakajo le še na posmrtno življenje v nebesih, katero jim mora biti brezpogojno zasigurano radi njihove potrpežljivosti? Blagor njim! Vendar tudi med njimi so nekateri, ki stremijo za izboljšanjem položaja v tovarni, le žal, da ne najdejo razumevanja med sotrpini.
Stojim ob strani in vse to opazujem. Zdi se mi, da živijo nekateri naši sodrugi kljub vsemu temu v iluziji, da so edini »ljubljanski kovinarji« tisti, ki delujejo, drugi pa, da so vsi že nehali delovati ali pa bodo kmalu propadli. Toda stvarnost je drugačna.
Kovinarji, — ki bi morali biti in po drugod tudi so avantgarda delavskega po-kreta — v naši tovarni ne razumejo ali pa nočejo razumeti potrebe bojevati se za odpravo krivic. To dokazujejo naslednja dejstva:
Že nekaj let sem je podjetje plače stalno zniževalo. Tako smo prišli do današnjega minimuma, kljub temu, da draginja narašča. Precejšnjo vlogo so pri tej neaktivnosti delavstva igrali tudi javni in tihi priganjači podjetja, ki so si nadeli nalogo razdirati delavsko enotnost. Znani so nam načini, katerih se poslužujejo podjetja, da s pomočjo intrigantov, kateri zato dobe naziv priviligiranih delavcev in s forsi-ranjem ustanavljanja čim več strokovnih organizacij v svrho medsebojnega razdora, slabijo delavski odpor.
Toda, to še ni vse. Nekako s pričetkom letošnjega leta nam je začelo podjetje ostajati dolžno mezde. Sedaj dobivamo mezde na obroke. Včasih tudi po 14 dni ne dobivamo naših plač. Podjetje se izgovarja na krizo in pravi, da ni dela. Tudi redukcije so prišle in je bilo v letošnjem letu reduciranih približno 100 delavcev. Zadnje redukcije so bile pred 4 tedni in spet je moralo 33 delavcev na cesto. Med ostalim delavstvom se širijo govorice, da bo obrat sploh
kmalu ustavljen. Če je to res, potem bodo morali na cesto delavci, kateri delajo v tej tovarni že po 40 let in več, kateri so za to tovarno žrtvovali vse svoje življenjske moči. In kaj bo njim in njihovim družinam preostalo na stara leta? Beraška palica! Kajti pri naših plačah je nemogoče, da bi si človek kaj prihranil za večer svojega življenja. Starostnega zavarovanja pa žal še nimamo pri nas, «-<■ --- ■	••	.m-
Trgovci ne zaupajo več delavcem, ki delajo v Strojnih tovarnah. Hišni posestniki jih gledajo postrani, če jim celo ne odpovedo stanovanja, ker ne morejo plačati stanarine.
Tako sanira delavstvo tovarno, samo pa z družinami vred propada materijelno in moralno.
Kljub vsemu temu se nihče ne zgane. Podjetje se opravičuje, da ni denarja in dela. Nam pa se to zdi precej čudno, kako je to mogoče, ko pa naša država uvaža iz Nemčije za stotine milijonov dinarjev izdelkov kovinske industrije, čeprav bi se marsikaj lahko izdelovalo doma, kjer pa tovarne nimajo dela. * •.................
Še eno dejstvo je čudno, namreč to, da se celo dobave za Slovenijo ne izdelujejo v Sloveniji, čeprav gre celo za javna dela,
t •" ■	»	' Ta dejstva govore bolj
prepričevalno, kot pa »Slovenec«, ki vsak dan rešuje Slovenijo s pomočjo gotovih gospodov. Mislim, da je skrajni čas, da se nekaj ukrene in da pomaga tudi oblast pri tem, da se delavstvo ne žene v skrajni obup. Delavstvo, ti pa končno spreglej potrebo složno organiziranega nastopa!
Reducirani delavec.
TOVARIŽ!
Zakaj si tako dobro razpoložen? ,,Zato, ker sem si kupil srajce in nogavice v trgovini
„ZORil“
Ljubljana,Miklošičeva c.30
kjer so me res dobro postregli
z veliko izbiro in zelo nizko ceno«
Povem pa tudi Tebi, da si nabaviš in prepričaš!" Poglejte si tudi naše izložbe!
Maribor
Za 18 milijonsko posojilo mestni občini
straneh vpije proti centralizmu in pretiranemu varuštvu. Za dajanje posojil je mero-
Dne 7. t. m. se je občinski svet zbral h kratki seji, predvsem, da reši vprašanje najetja 18 milijonskega posojila pri Državni hipotekarni banki. Posojilo bo po 7 odst. in ga bo treba odplačati v 15 letih, počen-s' 9^ L aprila 1937 dalje. Letno bi morala občina vrniti banki na račun dolga Din 990.580. Mestni občinski svet je pogoje posojila odobril in obenem napravil sklep, da se s posojilom odplača posojilo pri Mestni hranilnici, da bi postal ta zavod zopet likviden.
Nov načrt zakona o občinskih in samoupravnih hranilnicah določa, da bodo v bodoče taki denarni zavodi smeli posojati samo 10 odst. svojih vlog samoupravnim telesom. Načrt je naravnost nemogoč, pa tudi ne več sodoben v času, ko se na vseh
, .Vn,*Ja ie v Ljubljani 441etna žena ravnatelja Lonca Ogoreutz iz Poljčan. Pokojnica je bila eianjca mariborskega »Ognja« m so njeno truplo dne 10. t. m. prepeljali v graški krematorij.
Drva za mestne ubožce bo razdeljevala mestna obema od 15. decembra naprej. Tozadevne nakaznice se bodo izdajale v so-cialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9 proti pokazu knjižice, s katero dobiva podporo. Da pa ne bo nepotrebnega navala, naj pridejo 15. t. m. ubožci z začetno črko A do D, dne 16. t. m! od E do K, dne 17. t. m. od L do P, dne is! t. m. od R do Z.
Blatna povodenj. Ceste v mestnem po-merju izgledajo strašno. Na državnem mostu, kjer se ne moreš ogniti dirkajočim avtomobilom, postaneš blaten od pet do glave. V ozkih ulicah, v katerih vlada živahen promet, so zidovi hiš v višini dveh metrov vsi obrizgani z blatom, r«.*>d, tv-r-tna
Telefonski abonenti (naslavljajo tem potom	prošnjo na >ui n po-
stno upravo, da bi potrgane telefonske žice zopet povezala. Štirje ljudje, s tehničnim mojstrom na čelu seveda ne zmorejo sami vsega dela, zato bi naj poštna uprava najela se nekaj več delavcev.
rfilfrvF. uUhMvn telefonski naročnik.
Dva parna kotla sta počila. Te dni sta
Počila dva parna kotla v poslopju ekspoziture OUZD. Vzrok je napaka v regulatorju za dotok mrzle vode. Škodo cenijo na Din
25.000.
Morilec šentiljskega pismonoše je 23-letni Karol Adler, ki je bil nekaj časa potnik tvrdke »Singer«. Pristojen je menda v Avstrijo. Kot triletni otrok je izgubil stari-
dajna varnost. Razen tega je tudi vsak pameten človek za čim živahnejšo delavnost občin in investicije, ki jih je spričo sedanjega • -- » - davčnega sistema mogoče kriti samo s posojili. Občinski svet se je izrekel proti načrtu.
V trgovski lokal v gradu (v katerem je imel bivši lastnik Berdajs svojo trgovino) se bo vselil »Putnik«.
Občinski svet je sklenil povišati uvoz-nino za koks na Din 250 za tono, da se prepreči uvoz koksa na škodo mestne plinarne.
Mestnim očetom se priznajo dnevnice po Din 75 do Din 150, kadar gredo na komisije itd.
še. Šolo je obiskoval v Št. liju. Pri njem so našli še pet tisočakov, v njegovem stanovanju v Št liju pa tudi vse blago, ki si ga je nakupil.
Mariborsko gledališče
W. Shakespeare: Ukročena trmoglavka.
V navdušenosti za znamenitega dramatika Šhakespeareja je prišla na naš gledališki oder tudi njegova komedija »Ukročena trmoglavka«, to je delo, ki ga je vsled njegovih duhovitih sentenc prijetno čitati, ki pa današnjemu človeku kot odrska uprizoritev ne nudi pravega umetniškega užitka. Duhovitost verzov sproti izpuhteva, efekt pa ostane o banalnosti dejanske zamisli. Za igralce je igranje šhakespeareja težka naloga, ki pa so jo naši igralci dobro rešili. Le tempo, ki so ga imeli pri premieri, je bil mestoma prehiter. Najbolje je interpretiral shakespearovskega viteza Gremia Just Košuta. Nakrstov Petruecio je bil kot snubec izboren. Ugajala je Starčeva v vlogi trrno-glavke-Katarine, istotako Razbergerjeva v vlogi Bianke.	_e
Store
Zaupniški tečaj. I ukajšnje delavstvo si je že dolgo želelo, da se tudi pri nas priredi zaupniški tečaj. Sedaj je tej želji ustreženo. Tečaj se je pričel že v soboto, dne 5. decembra. Zaupniški tečaj je dobro obiskan. Udeležuje se ga 65 tečajnikov. Zanimivim predavanjem s. Franca Pliberška, načelnika II. skupine, slede vsi navzoči z veliko pozornostjo. Saj do sedaj še nismo imeli tako važne delavske šole. Zavedajoč se važnosti delavske izobrazbe, se tečajniki z veseljem zbirajo vsak večer v delavski šoli in so hvaležni vsem faktorjem, ki so tečaj omogočili. — Tečajnik.
Sasna tden
Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten ter najbolj primeren za pranje vseh vrst perila.
Samo
Mj§
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
Celje
Tovarna kot središče uveljavljanja socialne zaščite, gospodarskega napredka in kulturne povzdige delavstva, je naslov predavanja, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 13. decembra t. 1. ob 9. uri dop. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo s. Franc Pliberšek iz Trbovelj. Vabimo vse organizirano delavstvo, da se predavanja sigurno in točno udeleži! Vstop prost’ K. M. O.
Je že šel čez mejo. V sredo bi se mo-| rala vršiti razprava v tožbi delavke Ogri-; zek Marije proti VVestnovemu inozemskemu mojstru Flecku Adolfu, ki je oklofutal Ogrizekovo in s tem povzročil ustavitev obrata in nato odpust 300 delavcev, katere sedaj mečejo iz Westnovih stanovanj na cesto. Toda predno se je mogla zadeva razčistiti pred sodiščem in s tem tudi kričeče razmere v Westnovi tovarni, pod katerimi trpijo naši državljani, slovenski delavci pod nemškimi nacionalci, je g. Fleck odrajžal preko meje. Sodišče je dobilo povratnico k razpravi vrnjeno s pripombo, da ^ se je g. Fleck stalno odselil nazaj na Češkoslovaško. Tam ga bodo očividno zelo veseli. Bilo bi dobro zvedeti za naslov g. Flecka in opozoriti naše sodruge v češkoslovaški na njegovo delovanje v Celju. Sicer pa naj delavci pazijo, če se ne bo morda g. Fleck le premislil in se zopet vrnil, ko bo že malo »trava zarasla« njegovo klofutanje. Tedaj ga je treba takoj prijaviti sodišču.
Trbovlje Zmagali smo!
Volitve v občinski zastop so bile zelo živahne, saj smo imeli tri liste.
Lista JRZ z g. Križnikom na čelu je trboveljsko dolino skoraj zasula z letaki, ki so imeli deloma tudi zelo demagoško vsebino. Za agitacijo se je pa posluževala tudi ljubljanskih študentov, ki jih je precejšnje število dirigirala za dobo volilnega boja v Trbovlje. Vztrajnost nositelja liste JRZ je tudi treba upoštevati, saj je sam hodil od vrat do vrat in prosil delavce za glasove.
Takozvana Kmetova lista je vrgla tudi lepe dinarje za letake, a so jo volilci takoj, ko se je pojavila, spregledali.
Agitacije za listo združenih delavcev, kmetov in obrtnikov do zadnjega skoraj ni bilo opaziti in se je gibala res v mejah dostojnosti.
Volilni rezultat je bil za nasprotnike porazen, saj je lista s. Klenovška dobila 1866 glasov, lista JRZ s g. Križnikom na čelu 784 in lista Kmeta pa 16 glasov.
čeravno so ljubljanski študentje ves dopoldan trobili v ojačevalce, jim tudi to ni pomagalo.
Po končanih volitvah in po razglasitvi volilnega rezultata, t. j. zmage liste delavcev, kmetov in obrtnikov, se je zbrala ogromna množica delavstva pred Delavskim domom, akoravno je bilo slabo vreme.
Z gromkimi živijo klici in ploskanjem je vzela množica izid volitev na znanje. Vzkliki so odmevali daleč v temno noč. Vzklikanje delavskemu županu in ogromni zmagi združene liste se je čulo tudi iz bližnjih delavskih kolonij.
Med igranjem delavske godbe in v svetlobi bakelj, ki so gorele na štirih vogalih prostranega dvorišča Delavskega doma se je zopet izvoljeni župan s. Klenovšek zahvalil volilcem za izkazano zaupanje, kar je množica zopet sprejela s ploskanjem in radostnimi vzkliki na znanje.
Iz stanovanj jih mečejo. Dne 26. novembra so eksekucijski organi na zahtevo tovarnarja Westna deložirali dve delavski družini iz tkzv. »Ledigenheima« (poslopja, ki je bilo namenjeno za tovarniško bolnico). V hudem mrazu sta morali družini Žvižaj in Lampret na cesto. Zvižaj ima enega otroka, Lampret pa pet, eden je pa na poti. Človek bi nič ne rekel, ako bi družini kje drugod lahko prišli pod streho, toda ostali sta brez strehe. Deložirancev so se usmilili dobri ljudje, sami reveži in jih sprejeli začasno v svoje tesne prostore; ta je vzel enega, drugi drugega itd. Člani obeh družin so sedaj srečno narazen, razkropljeni na vse strani, mobilije pa jim stoje v skladišču pri nekem posestniku. Vrhu tega pa so očetje še brezposelni. — Take in podobne slučaje priporočamo v razmotriva-nje tistim, ki tako radi govore o svetosti družine in pripovedujejo, da so socialisti tisti, ki hočejo uničiti družino.
KINO ,METROPOL* CELJE
13.,	14., 15. decembra SCHUBERT (Pri treh mladenkah). V glavni vlogi P. Horbiger, Greti Theimer in drugi.
16. in 17. decembra INKOGNITO. Gustav Frohlich in Hansi Knotek.
V nedeljo 13. dec. ob 10.15 in 14. uri matineja BELI PEKEL. Vsi prostori 3.50 in 4.50.
Zagorje ob Savi
Radi povišanja cen mesu so začeli Ki-sovčani stavkati. Drugi teden pa pravijo, da bodo začeli tudi Zagorjani. Prav je tako.
Pri upravi občine si belijo glave, kaj bi bilo bolj pametno: ali odpreti za brezposelne kuhinjo ali pa jim dati osebne denarne podpore. Oboje je seveda odvisno od tega, če bo od kod prišlo kaj denarja. Čim dalj se bo s stvarjo odlašalo, tem manj bo treba dati lačnim želodcem brezposelnih.
Za nedeljsko predavanje ss. A. Reis-mana in A. Jelena vlada veliko zanimanje. Predavanje se bo vršilo v dvorani Zadružnega doma na Lokah.
Kamnik
To je pa res za pohvalo. Po našem zadnjem predavanju v Kamniku, kjer se je priglasilo 40 naročnikov, je pridobil s. Sturm še 19 novih. Že marsikje so nam sodrugi ob delavskih predavanjih obljubili, da bodo potem sami nadaljevali z agitacijo, toda tako hitro je še malokdo izpolnil svojo obljubo. Prepričani smo, da bo našel s. Sturm posnemalcev tudi po drugih krajih, ki jih bomo potem lahko javno pohvalili za njih požrtvovalno delo in trud. Veseli pa bomo takih uspehov vsi skupaj. Družnost! — Uprava.
Lilija
Ukinitev tretje izmene v predilnici. Že
nekaj časa se je šušljalo med delavci, da bo podjetje vsled pomanjkanja naročil prisiljeno ustaviti tretjo (nočno) izmeno. Sedaj se je to zgodilo. Okroglo 100 delavcev je s tem izgubilo delo. Delavski zaupniki in strokovničarji se trudijo, kako bi stvar s podjetjem uredili, da bi se ublažil udarec, ki je prizadel tako veliko število tovarišev. Zima je v deželi, zato je položaj brezposelnih še strašnejši kot sicer, saj pri nas za brezposelne ni niti zdaleka preskrbljeno.
Jesenice
Kultura posebne sorte je razvidna z jeseniških plotov, zlasti z onih, ki imajo vmes kamnite stebre. Tujci, ki hodijo po Jesenicah, se često začudeno obračajo na domačine z vprašanji: kaj pa pomeni to, kdo pa širi take vrste kulturo in moralo? Na vseh kamnitih stebrih pri ograjah in na zidovih so namreč spomini izza časa volilne agitacije. S posebno matrico in z barvo so neštetokrat narisani sledeči napisi: na enem stebru: Meščani volijo — Delavci volijo — MARKEŽA; na sosednem stebru pa je narisana volovska glava in napisano ADVOKATA, torej menda »voli pa advokata«. Agitatorji liste JRZ so torej proglasili vse, ki ne volijo njih kandidata, t. j. g. Markeža, za vole in so jih celo upodobili. To je kultura, ki jo seje in širi po Jesenicah ono gibanje, ki bo izvedlo »duhovno revolucijo«, kakor pravijo v eni izmed zadnjih številk svojega glasila »Na mejah« in ki zatrjuje, da sta morala in etika tega gibanja edino pravilni. Vsi ostali jeseniški občani, ki so glasovali ali za listo slov. del. ljudstva ali pa za listo JNS, katerih obeh sta bila nosilca slučajno advokata, in ki sta dosegli 45 odst. več glasov kakor JRZ, so proglašeni za vole. (Takih volov, ki hodijo za advokatskimi voditelji, je sicer pri JRZ samo 100 odst) Kljub temu se nam zdi, da so bili voli oni, ki so tako agitacijo širili. Odgovor pa pričakujemo od njih samih: Muuuuuuu! Mu-u!
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) odličen velefilm »Otroci sreče« z L. Harmey in W. Fritschem v glavni vlogi. Med dodatki zvočni tednik in zvočni kulturni film »Kraljevstvo mravelj«. — Sledijo: »Železni demoni«.
Hrastnik
Smrt blagega starčka. V petek, dne 4. t. m. je podlegel možganski kapi Saviozzi Adolf, star 79 let rodom iz Italije. L. 1900 se je naselil kot zidar v kemični tovarni v Hrastniku, od katere je prejemal tudi pokojnino v znesku 80 Din mesečno! Če ga ne bi podpirali njegovi dobri sinovi, bi mož gotovo ne dočakal te lepe starosti. Pokojni je bil v naši sajasti dolini vsakomur dobro poznan in splošno priljubljen. Zadnja leta je bil tudi kolporter našega lista »Delavska Politika«. Poznali smo ga kot moža kremenitega značaja. Vzgojil je tri sinove, ki pripadajo vsi našemu delavskemu gibanju. Pogreb starčka je bil v nedeljo, dne 6. t. m. in ga je na njegovi zadnji poti kljub slabemu vremenu spremljala velika mno-
Veliko zanimanje za socialne pravice med prevaljskim delavstvom
V dvorani pri Rozmanu se je vršilo v nedeljo, dne 6. t. in. predavanje o socialni zakonodaji in delavskem tisku, ki je bilo izredno dobro obiskano. Kakor povsod, se delavstvo tudi v Prevaljah zaveda velikega pomena socialne zakonodaje in socialne zaščite in si želi poduka v teh zanj življensko važnih vprašanjih.
Predavanje je otvoril predsednik SDZJ s. Standeker, nakar sta govorila s. dr. Reisman o socialnem za-konodavstvu in potrebi organizacije, s. Eržen pa o potrebi izobrazbe v zvezi z delavskim tiskom.
Poslušalci so predavateljema živahno pritrjevali in ob zaključku izrazili željo, da bi se skoro zopet vršilo kakšno tako predavanje.
Razveseljivo je, da je k predavanju prišlo tudi več sodrugov iz: Sv. Lovrenca n. P.. Dravograda, Gušta-nja, Mežice in Črne, ki se niso strašili grdega vremena.
V Mežiški dolini bodo v januarju 1937 sledila nadaljnja tovrstna predavanja.
Uspeh predavanja v Prevaljah pa je posebno v tem, da se je priglasilo 16 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«.
žica, kar dovolj zgovorno priča o njegovi priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je užival v naši dolini. Sinovom naše sožalje!
Zahvala. Užaloščeni vsled smrti našega očeta se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, posebno gospodom iz kemične tovarne in občini, zlasti pa vsem tistim, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in z nami sočustvovali. Hvala tudi vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoči sinovi: Saviozzi Pepi, Rudi in Lojze.
Radvanje
Ponarejevalci denarja. Imamo svojevrstno senzacijo. Orožniki so na podlagi neke ovadbe izsledili v hiši Frica Kolmana zelo dobro opremljeno delavnico za ponarejanje denarja. Aretirali so Kolmana in njegovo ženo ter posestnika Franca Greifa iz Hoč. Mesar Medved iz Cirkovc in 671etni fotograf Rupnik sta pobegnila skozi okno delavnice. V delavnici so zaplenil' več izdelanih bankovcev po 1000 in 100 dinarjev. Rupnik je znan ponarejevalec denarja.
Studenci pri Mariboru
Žena sledila možu v smrt. V Studencih se je zastrupila z lizolom žena preminulega 351etnega natakarja v Veliki kavarni Franca Schmieda, Adela Schmied. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati.
Kranl
V Sirčevi tovarni podaljšujejo delovni čas radi — konjunkture. Že takoj po stavki je bilo v Sirčevi tovarni razglašeno, da se bo radi zaostalih naročil delalo skozi 4 tedne po 10 ur dnevno. Ta delovni čas pa je tovarna potem vedno podaljševala. Za tekočih 14 dni je razglasilo podjetje, da se je delavstvo v očigled praznikov 1. in 8. decembra izreklo za 11 urni delavnik. Faktično se pa dela že celo 12 ur dnevno, ker se zjutraj in opoldne, obakrat po pol ure prej prične z delom, pa tudi zvečer se še malo domakne. Delavstvo tudi končno ne ve, kako je glasovanje izpadlo, ker v podjetju ni obratnih zaupnikov, ki bi vodil: nad tem kontrolo. Mi ugotavljamo predvsem to, da je podjetje kršilo zakon in kolektivno pogodbo. Nekaj delavcev pa je še od časa stavke na cesti.
Ljudska univerza priredi v soboto, dne 12. decembra ob 20. uri v gimnazijski telovadnici predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval bo književnik in režiser Bratko Kreft o »Češkem gledališču«. — Pripominjamo, da je to predavanje že tretje v tej sezoni. Želeti je, da se delavstvo za ta predavanja čimbolj zainteresira, ker so zelo podučna.
Sirite naS iist!
H nedeljo, dne 13. decembra u
celodnevno luon Koubčič, Itorllior, SlavensKa ulica St. 10
BOZICHA RAZSTAVA
stekla in porcelana, novodo-spelih modernih servisov, krasnega kristal, stekla, razne novosti iz keramike ter mnogo drugih lepih in praktičnih predmetov. Vsakomur prost ogled.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Omejeno delo v tovarni kos in srpov,
Ker je pregorel dinamo za proizvajanje izmenične struje je v tovarni uveden delovni čas v treh zvrstitvah in sicer: od 4. do 11., od 12. do 20. in od 20. do 4. ure. Vsled tega delavci manj zaslužjio. Akordne postavke v tovarni so namreč izračunane tako, da mora delavec, ki hoče nekaj zaslužiti delati mnogo preko 10 ur dnevno. Dogajalo se ie Pa tudi, da so delavci morali na svoj račun doprinašati zamude, ki so nastale na ta način, da je vsled kvara na tem ali onem stroju, obrat obstal po pol ure, celo uro ali pa tudi več. —• Zlasti slabo so plačane v tovarni delavke, ki delajo na uro po Din 1.25, le starejše so za spoznanje boljše plačane. Pri nadnormalnem delovnem času zasluži taka delavka okroglo Din 350 na mesec. Ali se tako delo sploh še izplača? Skrajni čas je, da pride v tovarni do urejenih delovnih prilik. Če je vodstvo tovarne količkaj uvidevno, bo samo moralo priznati, da je ta težnja delavstva po izboljšanju popolnoma upravičena.
Delavski pravni svetovalec
Odpust v času bolezni (SORJ, stavbinci, Ljubljana). § 219, 234 in 239 toč. 9. o. z.
Vprašanje: V Ljubljani zadnji čas stavbeniki izigravajo določilo § 219 o. z. o bolezenskih šihtih in § 234 o. z. o 14 dnevni odpovedi službe na ta način, da delavcu službo odpovejo 14 dnevno, ko oboli in ga potem enostavno odslovijo, če se po 14-dnevnem bolovanju zopet javi v službo. Ne plačajo nobene odpovedi, češ, da je med bolovanjem itak potekla odpovedna doba. Na ta način se bolni delavci sploh bojijo javiti bolne in riskirajo še težje obolenje, samo da ne bi zgubili službe in celo pravice do zakonite odpovedne dobe. Kaj pravi zakon?
Odgovor: § 239 obrtnega zakona določa v točki 9, da sme službodavec odpustiti delavca brez odpovedi le tedaj, če je bil delavec radi bolezni ali nezgode dalj ko 4 tedne zadržan, opravljati svojo službo. Iz tega sledi, da delodajalec delavcu v času bolezni pred 4 tedni službe sploh ne sme odpovedati. Pri ^nameščencih je ta zaščitna doba povišana' celo na 6 tednov. Ako je v Vašem slučaju stavbeni podjetnik delavcu po polirju sporočil, da je služba potekla med 14 dnevnim bolovanjem. ker mu je odpovedal službo ob izstavi bolniškega lista, je ta odpoved neveljavna. Podjetnik mora delavcu plačati mezdo za 1 teden bo-lovanja in za 14 dnevno odpovedno dobo,, torej skupaj za 3 tedne.
Obširneje bomo o važnih razlogih prekinitve službenega razmerja razpravljali' na delavskem predavanju, ki ga priredi Strokovna komisija v nedeljo, dne 20. decembra ob 9. uri v Delavski zbornici.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti
Morno bolni
Zračni kruh, Aleuronat (novi kruh) kekse za diabetike izdeluje
Parna pekarna Rakuša, preje Robaus - Maribor, Koroška cesta 24. Telefon 22-44.
loplce TRIGLAV
laitni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiša „LUNA“
Maribor, samo na Glavnem trgu 24
Purani
očiščeni, od Din 7-—, 8•—, 9'— in 10 •— za kg se dobijo dnevno od 10. do 12. ure.
And. Suppanz,
Maribor,
Cvetlična ul. 20, dvorišče.
MOŠKE hubertus
VZAJEMNOS1
Studenci pri Mariboru
Delavski oder. V nedeljo, dne 13. dec. ob 16. uri bodo vprizorili diletanti v dvorani gostilne Mraz kmečko burko v 3 dejanjih: »Trije vaški svetniki«. Cene običajne.
Pobrežje pri Mariboru
Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« bo
v nedeljo, dne 13. decembra ob 9. uri dopoldne v gostilni Renčelj na Pobrežju. V našem kraju predstavljamo- delavci pretežno večino vseh občanov, zato je nujno potrebno, da se vsi zberemo okoli delavskega kulturnega društva. Sodrugi in sodružice, udeležite se občnega zbora. V izobrazbi je moč!
kvaliteto za slabo vreme
IVAN KRAVOS
>1 ari tj or, Aleksandrova 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična BOŽIČNA DARILA.
PLAŠČE po 230 Din
dobite pri tvrdki MIRKO FELDIN, manufaktur, trgovina
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 (na vogalu)
Lepa konzervirana
jajca,
dobra, kakor sveža, se zopet dobijo od 8. do 10. ure.
AND. SUPPANZ,
Maribor Cvetlična ul. 20, dvorišče.
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
■	1».;.y v *
-V;'V
katerih
nepremočljivo
sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
Vsakdo, kdor je pri
nas enkrat kupil je postal naš Stalni odjemalec!
1*0« KlP:
s Ny^\\
'no\>v
_ 1 l
S PATENTIttANOV^V (impregniranega O (A\HUBERTUS-SUKNA/Q7i kV^AjUG. PAT. BVo7/
TIVAR-HUBERTUSI
iz garantirano nepremočljivega sukna
TIVAR-OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.