Leto VIL, št, 36 (^Jutro44	Ljubljana, ponedeljek S, septembra 1934
Cena 2 Din
8124, 3125, 3126. rrvseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova UL - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 1L — Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
Podi?!žm2!' Novo mesto: Ljubljanska
cesta St. 42.	R»nm-
Pcdružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum
erartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljaaa lzuuju »Juura«
vsaV ponedeljek zjutraj. — Na roča se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po ra znašal-
cib dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125 in; 3126
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440.
Celje: Strcssmayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Zaključek balkanskih iger v Zagrebu
IvV.tiV^: r^S —iT«	iTAli^a -"^TaovU, tallc^il. rekordov
~ , o seotem/bra i zastava, nato pa med svuranjem drzav-Zagreb, 2 septemora. | zaatave posameznih držav, Današnji tretji in zaključni del bal- rah himen zastave ^----
kanskih iger je obetal biti najzammi-vejši in najborbenajši, kajti računalo se je glede na tesno prednost Grkov po drugem dnevu, da bodo Jugosloveni z naporom vseh sil dosegli in morda celo nadkrilili Grke. Žal pa se te upravičene nade niso izpolnile. V teku 110 m z zaprekami finale smo imeli veliko^ smolo. Naš najboljši tekač dr. Buratovic je porušil prvo zapreko in pri tem izgubil ko-ak, ki ga je privedel do tega, da je zrušil tudi še dve drugi zapreki ter bil naroosled zaradi tega diskvalificiram S tem smo izgubili štiri dragocene točke. Poleg tega pa je drugi grški tekač pridobil eno točko, tako da je že tu naistala razlika 5 točk. Drugo veliko izgubo smo imeli v metu kladiva, kjer je naš dosedanji rekorder in najboljši metalec Goič precej popustil, tako da ga je najmočnejši Grk potisnil na tretje mesto. Tudi v teku 1500 m smo zaradi nefair borbe Rumuna Manee v zadnjih 100 m izgubili vsaj drugo mesto. Krevs je bil zaradi tega potisnjen na tretje mesto.
Te izgubljene točke bi zadostovale, da izenačijo stanje točk z Grki. Toda začetna izguba pri teku na 110 m z zaprekami, namesto, da bi učinkovala v pozitivnem borbenem smislu, je učinkovala baš nasprotno zelo porazno, tako da naši atleti potem, ko so videli, da ne morejo doseči Grkov, niso dali svojega najboljšega. Zelo pa je nagajalo tudi deževno vreme. Močan naliv je pokvaril obisk. Za danes se je pričakoval rekordni poset, toda dež je odvrnil ljudi od stadiona, tako da se je zbralo le okoli 15.000 gledalčev, kar je pa pri takih vremenskih prilikah vseeno še lepo število.
V navzočnosti vseh v Zagrebu biva-jočih reprezantant.ov oblasti ter odposlanca Nj. Vel. kralja se je otvorila prireditev ob 14.30 z maratonskim tekom, ki so ga absolvirali tekmovalci do Dolgega sela in nazaj ter so prišli na stadion proti koncu prireditve.
Na enako svečan način, kakor so bile V. balkanske igre otvorjene, so bile po končanem tekmovanju danes tudi zaključene. Najprvo je bila med svira-njem olimpijske himne sneta olimpijska
ki so sodelovale na balkanski olimpija-di Publika je tekmovalce posameznih držav ob odhodu iz stadiona navdušeno
aklamirala. Na prošnjo preds^imka
balkanskega odbora g. Ugnno^ca ki je objavil izid tekmovanja, je kraljev zastopnik general Dokic i^ocilzlepim nagovorom zmagovalni grški ekipi krasen srebrn prehodni pokal to ga je poklonil pokrovitelj V. balkansk^ ger Ni Vel. kralj Aleksander. Prireditev sama je bila zaključena z velikimi mani-festacijami naši držam in z navdusem-Sf^cijami Nj. Vel. kralju Aleksandru in vsemu kraljevskemu domu.
Če premotrivamo končni rezultat in efekt balkanskih iger je na dlani zaključek, da so balkanske igre v Zagrebu prinesle našemu športu ogromne ko-
risti Predvsem so razgibale ogromne množice gledalcev, da je bil obisk te velike sprotne manifestacije za nase razmere naravnost rekorden. Tudi v moralnem pogledu je rezultat prvovrsten, tako da smemo v bodoče pričakovati cisto drugačen razvoj lahkoatletskega športa pri nas. Oblasti so šle do skrajne meje na roke. Finančni efekt bo prav tako zelo lep in računa se, da bo okrog četrt milijona čistega dobička.
Balkanske reprezentance so izbrale svoje najboljše, ki bodo startali na evropskem prvenstvu v Turinu od ao 9 t. m. Na povratku se bodo balkanski tekmovalci z evropskega prvenstva usta vili v Ljubljani in nastopili na mednarodnem mitingu Primorja, ki se bo vršil prihodnji teden 12. in 13. t. m. Na tej prireditvi bo nastopil tekač evropskega formata Mantikas, metalec diska_in zmagovalec na balkanskih igrah Grk Silas, odlični rumunski metalec Hava-lec ter še več drugih rumunsikih repre-zentamtov, od Bolgarov pa Dojčev m Gačev, od katerih se zlasti prvi odliOm-je v skoku s palico in je z marko 3.90 dosegel evropski format. Poleg tega bodo sodelovali tudi vsi jugoslovenski reprezentanti, ki bodo nastopili v Turi-mi. To bo nekaka mala oddolžite? Ljubljani, ki letos ni imela nobene večje športne prireditve.
Zadnji dan tekem
Tretji dan balkanskih iger se je začel Že ob pol 2. s startom za
maratonski tek. Močan dež, ki je lil vso noč in veter, sta tako ohladila ozračje, da se je računalo na zelo slabe rezultate. Kljub temu so tekmovalci prekosili sami sebe, kajti zmagovalec Grk Kirijakides je dosegel uspeh, ki se celo za evropske razmere lahko bere z zadovoljstvom. Tudi naša tekača šporn in Starman sta se držala odlično in zasedla drugo in tretje mesto z boljšim rezultatom od treh ur. Odlično sta se držala tudi novinca v maratonskem teku Bolgara Haralampdjev in Fingarov, med tem ko je lanski zmagovalec Rumun Gal končal šele na četrtem mestu.
Poročila s proge so javljena, da je po 6. km v vodstvu Jugoslovan Koren tesno za njim teče šporn, nato pa Bolgar Haralampijev in Grk Kirijakides. Po 9. km je stanje isto, samo da sta se Rumun Gal in naš Starman precej približala vodilni skupini. Po 12. km je v vodstvu šporn, sledita pa Haralampijev, Kirijakides in tudi Starman ima že Gala za seboj. Pri 28. km je v ospredju Kiriakides in mu sledi Haralampijev, nato pa šporn in Starman, med tem ko so ostali že precej za temi. Po 34. km je Kirijakides še vedno prvi, in sicer precej pred špornom, ki se ga drži Haralampijev, Starman pa in Rumun Gal sta tudi skoraj za petami. Na cilj prispe okoli 18. burno pozdravljen od občinstva prvi Kirijakides, ki je s krasnim časom 2:49.32 izboljšal dosedanji balkanski in grški rekord.
Podrobni rezultati v maratonskem teku so bili tile: 1. Kiriakides (G) 2:49.32, (nov balkanski in grški rekord), 2. šporn (J) 2:58.19 (boljše od jug. rekorda), 3. Starman (J) 2:59.38, 4. G*1 (R) 3:05.33, 5. FingarOv (B) 3:10.07 (boljši od bolgarskega rekorda), 6. Haralampijev (B) 3:12.28, 7. Belas (J) 3:18.59, 8. Zemljak (J) 3:21.33, 9. Ana^tasiadl (Alb.)
Kot prva disciplina na stadionu so se vršili
predteki na 110 m z zaprekami.
V	prvem predteku so se plasirali za finale: 1. Man tik as (G) 15, 2. Ivanovič (J) 15.7, 3. Sterian (R) 16.4.
V	drugem predteku so se plasirali: 1. dr. Buratovič (J) 15.8 2. Skiadas (G) 16.7, 3. Sedat (T) 19.1.
Nato so prišli na vrsto
predteki na 400 m.
V	prvem predteku so se plasirali v finale: 1. Passi (G) 523, 2. Nikhazi (J) 53.5, 3. Novakov (B) 53.8.
V	drugem predteku so bili izbrani: 1. Jordache (R) 54.3, 2. Banščak (J) 54.7, 3. Fotopok« (G) 54.7.
Skoki ob palici,
ki se je začel ob 15., se je končal šele tik pred 19. Zmagal je Bolgar Dojčev s 3.90 in s to znamko izenačil bolgarski in balkanski rekord evropske vrednosti. Dojčev skače v krasnem stilu, višek pa je njegov premet preko prečke. Vsa njegova forma obeta, da bo preskočil 4 metersko znamko in je s temi izgledi velika bolgarska nada za prvenstvo Evrope v Turinu.
Podrobni rezultati: 1. Dojčev (B) 3.90, 2. Andreopulog (G) 3.60, 3. dr. Biro (B) 3.50, 4. Travulos (G) 3.50, 5. Ing. Kaliay (J) 3.40, 6. Haydar (T) 3.40.
Drugi Jugosloven Bakov je pri 3.30 izpadel. Za 3. in 4. oziroma 5. in 6. mesto je bila odločilna šele borba za mesta.
Disk (helenski stil)
Zmagovalec Silas, ki je z znamko 40.01 postavil nov balkanski in grški rekord, je atlet evropskega formata ter je njegov napredek v tej sezoni prišel tudi do polne veljave. Naša dva reprezentanta, ki sta dosegla na izbirnem mitingu znamko 40.37, sta metala precej nervozno in zaradi tega nista dosegla svoje vrhunske forme. V tej disciplini smo izgubili dragocene točke, na katere smo računali.
Podrobni rezultati: 1. Sillas (G) 40.01 (n»v balkanski in grški rekord), 2. Kleut (J) 37.50, 3. dr. Narančič (J) 36.73, 4. Gančev (B) 36.35, 5. Fffiotis (G) 35.58. 6. Vei«*i (T) 34.99.
' Tek na 1500 m:
Glede na težak teren in močan veter, ki je oviral tekmovalce, so doseženi rezultati prav dobri, nov grški in balkanski rekord pa je dosegel zmagovalec Georgakopulos in s časom 4:10.8. Vodstvo sta prevzela od starta Rumuna Popovic in Manea, za njima pa sta bila Krevs in Goršek. časi na 800 m (2:12) so dali naslu-titi, da se bo razvila silna borba pred ciljem. Takoj po 800 m je Popovic izstopil, Manea pa zato še stopnjeval tempo. Krevs mu je sledil tik za petami, Georgakopulos pa se je tudi začel nevarno približa vati. Grški atleti so v tej disciplini pokazali manj športnega duha, ker so hoteli nepravilno prehitevati naše. Pri 1200 m je še hujši. Manea vodi, Krevs je za njim, Georgako-kulos pa sili v osipredje brez uspeha. 100 m pred ciljem prevzame vodstvo Krevs. toda Manea ga nepravilno prehiti, Krevs izgubi dragocene metre, Georgakopulos izrabi to borbo in v silnem finisu pusti oba za seboj. Sodniški zbor je kljub nepravilnosti teka verificiral rezultat, ki je bil naslednji:
1. Georgakopulos (G) 4:10.8 (nov grški in balkanski rekord), 2. Manea (B) 4:12.2,
6m za Krev«om, 5. Goršek (J) okoli 10 m za Zoukaiosom, 6. Žokov (B).
Troskok:
Naša skakača Miokovič in Mikič sta se držala dobro. Miokovič je bil do 3. skoka sspredaj in šele pri četrtem ga je prekosil zmagovalec Paterakis. Mikič je bil do 5. skoka na 5. mestu in se je šele nato vrinil na 2. mesto.
Podrobni rezultati: 1. Paterakis (G) 14.12, 2. Mikič (J) 13.74, 3. Miokovič (J) 13.60, 4. PulyOs (T) 13.57, 5. Papageor-giu (G) 13.23, 6. Selim (T) 13.19.
Kladivo:
V tej disciplini je zmagal Stepišnik, ki je s svojimi meti navdušil množico. Vsi njegovi meti so šli preko 45 metrov. Njegov usipeh je tem pomembnejši, ker je prav za prav šele na začetku svoje kari-jere. Razočaral je naš drugi predstavnik Goič, ki je metal zelo nervozno in izpod forme. Prestopil je mnoge mete in šele v zadnjem dosegel rezultat, ki ga je uvrstil na 3. mesto. V tej disciplini smo izgubili dragocene točke, na katere smo računali.
Podrobni rezultati: 1. Stepišnik (J) 48.99 (nov balkanski in izenačeni jug°si°-venski rekord), 2. Petropul<>s (G) 44 (nov grški rekord), 3. Goič (J) 43.71, 3. Dimi-tropulos (G) 43.42, 5. Fritz (R) 30.19, 6. Irfan (T) 29.53.
110 m z zaprekami:
Ta disciplina se je pričakovala z ogromnim zanimanjem, zaradi velikega napredka, ki ga je v njej pokazal v letošnji sezoni naš tekač dr. Buratovič. Z najboljšim grškim tekačem Mantikasom sta tekla do 4. zapreke na isti višini, tu pa je dr. Buratovič porušil zapreko in izgubil ravnotežje ter korak in takoj zaostal za nekaj metrov. Na cilju je bil celo Ivanovič pred njim. Zmagovalec Man tikaš je atlet z odlično tehniko in prav za prav na balkanskih igrah ni imel prav resne konkurence.
Podrobni rezultati: 1. Mantikas (G) 14.8 (boljši od balkanskega rekorda in izenačen grški rekord), 2. Ivanovič (J) 15.5, 3. Skladaš (G), 4. Sterjar (R), 5. Sellat.
Dr. Buratovič je bil zaradi rušenja treh zaprek diskvalificiran.
Tek na 400 m: Takoj od starta prevzame vodstvo Rumun Jornache, lovi ga Passi, ki po 200
m tudi prevzame vodstvo. Naša dva stopnjujeta tempo in Nikhazi se že nevarno približa Passiju. 20 m pred ciljem preteče Nikhazi Grka, nato pa gre borba prsa ob prsa, v kateri zmaga kot odločnejši približno za en meter naskoka Nikhazi. anščak se tudi tik pred ciljem prerije do sigurnega 3. mesta.
Podrobni rezultati: 1. Nikhazi (J) 51.5, 2. Passi (G) 51.6, 3. Banščak (J) 51.8, 4. Jordache (R), 5. Fotopulos (G) In 6. Novakov (B).
Štafeta 4X100 m: 1. Grčija (Frangudis, Lambru, Sakaleriu, Mantikas) 43.6, 2. Jugoslavija (Kovačič, dr. Buratovič, Steva-novič, Bauer) 44.2, 3. Rumunija 44.8, 4. Turčija 45.6. 5. Bolgarija, 6. Albanija.
Ta disciplina, kjer smo pričakovali našo zmago, nam je prinesla veliko izgubo točk, in sicer zaradi slabe druge predaje med dr. Buratovičem jn Stevanovičem- Pri tej predaji smo izgubili dragocene desetnike sekund in sta našega tekača prehitela tudi Rumun in Turk. Začel je odlično Kovačič in prav tako zaključil Bauer, toda kliub temu nismo bili kos odličnim grškim tekačem.
Končni izkl petih balkanskih iger po točkah le naslednji: 1. Grčija 164, 2. Jugoslavija 155, 3. Rumunija 62, 4. Bolgarija 33 (zaradi enega prvega mesta več), 5. Turčija 33, 6. AljjaniJa 7.
Plavalni dvoboj Avstrija : Jugoslavija
Dubrovnik, 2. septembra.
Prvi dan plavalnega dvoboja med avstrijsko in našo plavalno reprezentanco, ki se vrši letos kot revanža za lanskoletno gostovanje naših plavačev v Mill-statu, je prinesel naslednje rezultate:
100 m prosto: 1. Ciganovič Ln Wilfaa (J) 1:01.5 <v mrtvem teku), 2. Kelltscher (A) 1:02.4, 4. Swoboda (A) 1:03.4.
200 m prsno: 1. Zobernig (A) 2:S8.2, 2. Holzl (A) 3:01.2, 3. Cerar (J) 3:04.4 (boljši od jugoslovenskega rekorda).
Skoki: l. Steiner (A) 134.52, 2. Ziherl (J) 128.29, 3. Grilc (J) 123.20.
V waterpolu je ztmagal Dubrovnik nad Dunajem s 6:1 (3:0).
Poraz Jugoslavije v Pragi
V včerajšnji meddržavni tekmi je naša reprezentančna nogometna enajstorica izgubila igro s češkoslovaško z 1:3 (0:3)« — Častni gol za Jugoslavijo je zabil Sekulič
Praga 2. septembra Pred ogromnim številom občinstva in v navzočnosti številnih oficielnih osebnosti se je vršila danes na igrišču Slavije meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Moštvi sta nastopili v že sporočenih postavah ,toda pozneje je vstopil za Jugoslavijo Djokič namesto Gajerja Djokičevo mesto pa je zasedel Lechner. — Razen tega je Beloševiča zamenjal Ivkovič, ki je bil v 2. polčasu najboljši igralec v enajstorici. Tudi Cehi so izmenjali več igralcev, nekatere celo proti dogovoru tik pred koncem igre.
Zmaga Češkoslovaške, ki je bila doseže-
na že v 1. polčasu, je bila popolnoma zaslužena. Cehi so bili v odlični formi ln so za razred prekašali jugoslovenske amaterje. Po odmoru je bila igra bolj izenačena in bi bili Jugosloveni z nekaj več sreče lahko zmanjšali razliko ali pa celo izravnali. Značilno je, da sodnik Ivancsics ni priznal drugega gola za Jugoslavijo, ker je prej tudi dvakrat odrekel gola Cehoslovakom zaradi offsideov.
Gole so zabili v 1. polčasu: Ne jedli v 10. minuti, Sobotka v 16. in Junek pred koncem polčasa. Častni gol za Jugoslavijo pa je padel v 22. min. 2. polčasa po Seku-liču.
Važen poskus pomirjenja med Rusijo in Japonsko
Razgovor japonskega poslanika v Moskvi s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra — Japonski
predlogi Rusiji
Pariz, 2. septembra. AA. Posebni po- I dvomi v miroljubne namene sovjetske
V-___1 _ _ n «i! i ^ «!r>i »M n .. 1* /V A r\t>l/*Fl • »rlnHft 1 _/"> r\ O cAirmtclra lrraiPVtlP An a^tl
ročevaleč » Petit Parisiena« v Moskvi poroča svojemu listu, da je bil včeraj popoldne zelo važen sestanek med japonskim poslanikom v Sovjetski Rusiji in med pomočnikom zunanjega ministra Tomjankom, v čegar področje spadajo vprašanja Daljnega vzhoda. Japonski poslanik Ota je izjavil med tem razgovorom, da govori samo za svojo osebo in brez posebnih navodil svoje vlade. Zato je treba ta razgovor tolmačiti kot navadno izmenjavo misli in ne kot uradno, diplomatsko konferenco.
Poročevalec pa pristavlja, da so dobro poučeni krogi v Moskvi mnenja, da japonski poslanik Ota ni pojasnil pomočniku zunanjega ministra Tomjan-ku samo svojega osebnega stališča glede rešitve vprašanja Daljnega vzhoda, marveč da je s tem po vsej priliki očrtal tudi stališče svoje vlade. Japonski poslanik ]e ugotovil, da je položaj na Daljnem vzhodu nenavadno napet. Pomočnik zunanjega ministra Tomjam-ko mu je nato odgovoril, da so za to stanje odgovorni Japonci. Poslanik Ota je zatem priznal, da Japonska ne
vlade. Toda sovjetske krajevne oblasti na Daljnem vzhodu neprestano izzivajo Japonce.
Nato sta oba diplomata govorila o praktičnih sredstvih, ki naj bi odstranili dosedanjo napetost med Sovjetsko Rusijo in Japonsko na Daljnem vzhodu. Japonski poslanik je s tem v zvezi predlagal pomočniku zunanjega ministra, da bi kazalo pospešiti ukrepe glede izročitve vzhodno-kitaiske železnice in pa ukrepe o odstranitvi sovjetskih in japonskih čet iz nevtralnih krajev, ker se vsak dan ponavljajo incidenti in ker bi lahko prišlo do oboroženega spopada med Sovjetsko Rusijo in Japonsko.
Na te predloge japonskega poslanika je g. Tomjanko odgovoril, da bo o njih poročal svojim predpostavljenim.
Iz tega sklepa poročevalec »Petit Parisiena« v Moskvi, da se bodo ti razgovori v najkrajšem času nadaljevali in da bodo morebitni sklepi teb razgovorov brez dvoma ogromnega pomena za splošno mednarodno situacijo.
Francija zahteva
popolno razčiščenje
Pariz, 2. septembra. »Exeelsior« poroča, da bo francoska vlada na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov, ki se sestane 5. t. m. v Ženevi, predložila obširno spomenico glede Posaarja. Spomenici Ibodo priloženi dokazi za vse navedbe francoske vlade, ki bo zahtevala zaščito frameoskega in ostalega prebivalstva te pokrajine. V spomenici bo francoska vlada predvsem opozorila svet Društva narodov na naslednje štiri točke in zahtevala njihovo neizogibno rešitev:
1. Kakšna bo usoda onih 150.000 francoskih državljanov, ki bivajo v Posaarju. in balkanski rekord), 5S. Manea (B) *:vs.z, 2. Kakšni bodo bodoči trgovinski odno. 3. Krevs (J) 4:12.5, 4. Zoukalas (G) okrog 1 šaji med Francijo in Posaarjem, kar je
odločilne važnosti za vse nadaljno posto-
panje.
3.	Kakšen bo bodoči položaj pocaarskih
rudnikov.
4.	Kako bo dobila Franpija vrnjenih poldrugo milijardo zlatih frankov, ki krožijo sedaj kot plačilno sredstvo v Posaarju. V primeru, da bi Posaarje prišlo Pod Nemčijo, Francija nikakor ni voljna zamenjati svoje zlate franke za nemške papirnate marke.
»Escelsior« poroča dalje, da bo francoska vlada zahtevala, naj svet Društva narodov posveti potrebno pozornost tudi vojaškemu vprašanju, ki je iz strategič' nih razlogov zelo važen problem. Če bi se
to opustilo, bi lahko prišlo do zelo resnih posledic za ohranitev miru. Francija pa je prav tako zainteresirana tudi na položaju in pravicah svoje manjšine v Posaarju, to tembolj, ker ima po prejšnjem sklepu sveta Društva narodov upravna komisija v Posaarju pravico zahtevati v primeru potrebe, da pošlje Francija svoje vojaške čete v svrho čuvanja javnega reda in miru. Vsa ta vprašanja se morajo rešiti še prej, predno se bo vršilo ljudsko glasovanje.
Minister Ulmansky na Bledu
Bled, 2. septembra, p. Danes dopoldme je prispel na Bled minister za šume in rude g. dr. Ulmansky. Takoj po svojem prihodu je odšel na Suvobor, kjer je bil sprejet v avdijenco ^	^vsJSs*
Opoldne je bil sprejet » avdijenci ca-di Eunanji minister g. Bogoljub Jevtič, ki je nocoj s svojim spremstvom odpotoval v Beograd.
Švicarska umetnica razstavlja siikc iz Jugoslavije
ženeva, 2. septembra. AA. Danes je tukajšnja slikarica M. Dalpin razstavila v dvorani »Atene« svoje akvarele iz Jugoslavije. Letos spomladi je več tednov potovala po Dalmaciji. Obiskala je tndi Sarajevo in Beograd. Pri tej priliki je naslikala nad 30 zelo uspelih akvarelov. Občinstvo kaže za razstavo zelo veliko zanimanje. Navdušeno je od lepot Jugoslavije, zlasti jugoslovenskega primorja.
V Franciji sneži
Pariz, 2. septembra. V pretekli noči je prišlo v vsej Franciji do vremenskega preobrata. Napočil je za to dobo neobičajen mraz in temperatura se je na mnogih krajih približala ničli. V mnogih krajih severne Francije ter celo na francoskem jugu le zapadel sneg. V Biaritzu je zapadlo do opoldne 15 cm snega, v Estableu pa 10 cm. V Chara-peryju in okolici je snežilo ves dan. Sneg je suh in je zaradi nizke temperature obležal. V Južni Franciji so vrhu tega besneli še hudi viharji, ki so povzročili obilo škode. V Perpignanu in okolic! ie bil vihar tako močan, da je razkrival strehe in ruval drevje. Posebno hudo škodo je povzročil v vinogradih. Opoldne ie prišlo še do preloma oblakov in sledil je strašen naliv, tako da so nastale cele poplave. Bayonneu je vihar opustošil vse nasade in razdejal tudi električno centralo, tako da je mesto in vsa okolica brez luči. Prekinjene so tudi mnoge telefonske zveze
Emigrantski kongres v obmejnem Mariboru
Velika udeležba primorskih rojakov iz vseh krajev Slovenije — Jubilej pevskega društva Jadrana
Maribor, 2. septembra.
Klevetniška kampanja avstrijskega in italijanskega tiska je še podžgala odločno borbenost Maistrovega Maribora, izmed štirih edinega svobodnega mejnika slovenske zemlje. Maribor je včeraj in danes na jubilejnih prireditvah > Jadrana« in na kongresu emigrantske zveze naših Primorcev znova afirmiral svojo nacionalno idejo, svoj neomajni jugoslovenski značaj.
S predkongresno sejo emigrantskega direktorija sta se včeraj pričela mariborska emigrantska dneva in snoči je pevski jubilant popularni »Jadran« s svojim nad vse uspelim koncertom pod vodstvom mladeniškega Jože Lana žel pri nacionalnem Mariboru ponovno in morda največje priznanje za 15 let svojega vztrajnega kulturnega dela med najširšimi plastmi našega mesta ter njegove bližnje in daljne okoldoe. Med banketom, ki je med obujanjem lepih spominov izzvenel v iskreno počastitev pevcev in njihovega vodje ter ustanoviteljem »Jadrana«, se je zaključil včerajšnji del emigrantske slavil osti.
Davi je frančiškanska cerkev pod svojimi prostornimi oboki zbrala tisoo glavo množico k poklonitvi žrtvam, padlim v 15 letih borbe proti nasilju, in k posvetitvi novih sil za nadaljnje delo. Slovenigraški župnik Soklič je v svoji zanosni besedi zasejal v tisočih emigrantskih, a tudi mariborskih srcih nove nade in nov duh solidarnosti s sto-tisoči tam za Snežnikom.
Po prisrčnem sprejemu gostov iz vseh naših večjih krajev, je ogromna povorka krenila s kolodvora v Union-sko dvorano, kjer se je ob otvoritvi kongresa razvila edinstvena manifestacija vsega nacionalnega Maribora in vsega emigrantskega pokreta. Kongres se je popoldne nadaljeval in zaključil.
Jubilejni koncert pevskega društva »Jadrana"
15 let je požrtvovalno pomagal graditi pevski zbor Jadrana, ki ga po ogromni večini sestavljajo primorski rojaki, mariborsko pevsko kulturo. Na sinočnem jubilejnem koncertu je pokazal sadove svojega truda. Nabito polna dvorana z vsemi galerijami je pričala, kako ceni naš Maribor to delo, ki je njemu samemu v čast in ponos. Od najsfcromnejšega delavca do naj-odličnejših zastopnikov mariborske družbe, vse se je zbralo v Unionskih prostorih. Med njimi smo opazili podžupana Golouha, oba sreska načelnika Makarja in dr. Senekoviča. šefa policije Radoševiča, upravnika mariborskega gledališča dr. Brenčiča, dalje zastopnike mariborskih pevskih in drugih nacionalnih društev, njim na čelu predsednika Ipavčeve župe prnf. Mirka, nadalje zastopniki emigrantskih društev z dr. Čokom na čelu in mnogi drugi. Župan dr. Lipold je bil zadržan, ker je zastopal Maribor na otvoritvi jesenskih razstav ljubljanskega velesejma.
Koncert so na slavnostno okrašenem odru otvorili pevci »Jadrana« z državno himno, z viharnim navdušenjem sprejeto od tisočglave množice, nato pa z »Buči morje Adrijansko«. Slavnostnemu govo-ru predsednika dr. For-nazariča je sledil kot prva na sporedu Volaričev »Rožmarin«, nato pa For-sterjev »Spak«, Gerbičev »Slovanski brod«, katerih prva dva je moški zbor Jadrana podal posebno efektno.
Po kratki pavzi, v kateri je gospa Švarčeva v gorenjski narodni noši izročila popularnemu pevovodji Joži Lahu krasen šopek cvetja, predsednik dr. Fornazarič pa v imenu pevcev pozlačen lovorjev venec, sta gg. Sancin in Faganeli z umetniško dovršenostjo podala Lajovičevo »Z a c velo rožo« in Krekovo »Tam zunaj je sneg«. Gdč. Klvira Kraljeva je deklamirala z umetniškim občutkom Gradnikovo »Molitev beguncev« in Grudnovi »Pomladni veter« ter »Devin«. G. Faganeli je zapel še Mililovo kompozicijo Gregorčičeve »Človeka nikar«. Končno so deški in moški zbor. oba solista, vojaška godba ter g. Uba'1 Vrabec ob klavirju podali »Pesem naših mornarjev«, ki jo je g. Mirk posvetil Jadranovemu jubileju. Bilo je že pol 11., ko je navdušeno občinstvo zapustilo dvorano.
Sprejem gostov na kolodvoru in sprevod po mestu
Davi tudi deževno vreme ni zadržalo tisočglave množice, da se po spominski maši ne bi zbrala na obsežnem peronu glavnega kolodvora k sprejemu gostov iz vse Slovenije. Prihod jutranjega vlaka so oznanili najprvo zvoki železničarske godbe »Drava«, ki je zaigrala državno himno. Na kolodvoru so bili zbrani zastopniki vsega mariborskega javnega življenja. Goste sta pozdravila predsednik mladega »Nanosa« Kralj in mariborski župan dr. Lipold, ki je izrazil gostom . iskreno dobrodošlico. Ko je Jadran gromko odpel »Iz bratskog zagrljaja«, se je v imenu došlih emigrantov zahvalil za lep sprejem g. Figar.
S kolodvora je krenila vsa množica v strnjenih vrstah skozi špalir občinstva po Aleksandrovi cesti, ki je bila, kakor vse mesto, okrašena z državni-
mi troboinicami. Na čeln je bila godba, za njo jugoslovenski in emigrantski prapori, skupine pestrih narodnih noš, predstavniki mesta, emigranti, Sokoli, Maistrovi borci, viteške čete Narodne Odbrane, mornarji Jadranske Straže, Narodna strokovna zveza ki zastopniki raznih drugih nacionalnih in kulturnih organizacij, za njimi pa velika množica. ostalega občinstva. Pred Unionom se je povorka ob 10. razšla, nakar je občinstvo napokalo veliko^ Unionsko dvorano, kjer se je nato pričelo
Manifestacijsko Zborovanje
V nabito pobu slavnostno okrašeni dvorani je ob 10. dr. Ivan Marija Cok otvoril emigrantski kongres. Pozdravil je župana dr. Lipolda, podžupana Golouha, dr. Cerndča, dr. Vauhnika, dr. Jančiča, dr. Goriška, Pirca, prof. Dolarja in druge kot zastopnike nacionalnih, kulturnih in strokovnih organizacij. V svojem nadaljnem govoru se je spominjal vseh 61 žrtev, padlih v obrambi osnovnih človeških pravic, ter poudaril pomen kongresa emigrantov vsega slovanskega zapada v oentru slovenskega severa.
Pozdravu predsednika so se odzvali z besedami slovanskega gostoljubja zastopniki nacionalnega Maribora. Zupan dr. Lipold, ki je dal izraza globokemu čuvstvu solidarnosti z emigracijo, dr. Vauhnik, ki je zastopal Narodno Odbrano in pozdravil kongres tudi v imenu njenega predsednika Vojvode Ilije Tritfunoviča, sokolski župni starosta dr. Gorišek, zastopnik ZKD Pire, zastopnik Maistrovih borcev dr. Dolar, zastopnik Jadranske Straže dr. Rapo-tec in g. Bajt, ki je govoril v imenu nacionalnega delavstva.
Sledilo je čitanje cele vrste pozdravnih brzojavov iz Beograda, Sušaka, Skoplja in drugod. Nato pa je predsednik dr. Cok podal obširen referat »O Primorju in njegovi emigraciji«. Navedel je učinke, ki jih je imel v zadnjih 12 te tih politični, narodnostni in socialni razvoj našega ljudstva v Primorju. Izgubljena je naša inteligenca, uničeno delo desetletij, uničen delavski stan, kmetski človek pa pognan v vrsto ko-lonov, ki jim deli miloščino politično usmerjeni fašistični denarni zavodi. Toda ljudstva poleg vsega političnega in kulturnega nasilja ni mogla streti niti taka gospodarska politika;. Govornik je orisal mednarodni pomen tega problema in nedoumljivo politiko Vatikana, ki je pristal na to, da je Primorje izgubilo še poslednjo izmed svojih petih škofijskih stolic. Končno je še na kratko orisal razvoj emigrantske organizacije v svobodni domovini.
Ko se* je polegel aplavz, s katerim se je nabito polna dvorana oddolžila govorniku, je g. Mohorič ostro zavrnil kampanjo dunajske »Reichspost« in njenih rimskih sovrstnikov, ki so hoteli jugoslov. emigrantski kongres predstaviti svetu kot zbor narodno socialističnih avstrijskih beguncev in kot demonstracijo proti naši severni sosedu Go-vorii je nadalje o vatikanski politiki, ki bi morala vse drugače spoštovati tradicije katoliške veroizpovedi slovenskega ljudstva v Primorju in njenih duhovnih voditeljev ter končno apeliral na jugoslovensko javnost, da še bolj poglobi in utrdi svoje nazore o usodi, ki jo je treba priboriti našim onstran meje.
Z lepo gesto ljubljanskih primorskih akademikov, ki so poklonili emigrantski edinici iz Kamnice pri Mariboru krasen prapor, se je opoldne zaključilo manifestacijsko zborovanje, ki se je popoldne nadaljevalo za krog emigrantskih delegatov kot poslovni del kongresa v mali dvorani Narodnega doma.
Posebna deputacija se je v opoldanskih urah poklonila na grobu osvoboditelja Maribora generala Maistra in položila na njegovo gomilo na pobre-škem pokopališču lep venec.
Državni praznik v Albaniji
Tirana, 2. septembra. AA. Albanska
agencija poroča: Včeraj so po vsej državi na svečan način proslavili obletnico proglasitve monarhije in Obletnico, odkar je stopil na albanski prestol kralj Zogu I. Kralj Zogu je sprejel v svojem dvorcu v Tirani čestitke vlade, zastopnikov uradništva, vojske, duhovščine in raznih organizacij. Mimo dvorca je korakala ogromna povorka, ki je navdušeno pozdravljala kralja in člane kraljevskega doma. Princesa Ruhie, ki je znana kot zaščitnica umetnosti, je danes o tvorila slikarsko razstavo. Snoči je bdla velika ljudska veselica. Po mesto so svirale godbe. Nad me3tom pa so spuščali umetne kresove.
Dve bombi v Sofiji
Sofija, 2. septembra. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Davi ob 3. sta eksplodirali dve bombi v vrtovih hiš, v katerih stanujeta bivši vojni minister general Bakadžijev in bivši načelnik generalnega štaba general Marinkov. Eksplozija ni napravila nobene škode. Očividno gre za demonstracijo brez drugega namena. Oba generala sta bila odsotna.
Katastrofa japonskega parnika
Pariz, 2. septembra. AA. Iz Tokija poročajo, da se je ponesrečil japonski par-nik »Kajan Maru«. 140 oseb je utonilo. Rešilo se je samo 26 oseb.
Dve veliki obr
zborovanji v Ljubljani
V Unionu je Ml obrtniški kongres, Sklican po Društvu jugoslovenskih obrtnikov, v Metropolu pa zbor delegatov, sklican po Zveri obrtnih združenj
Kakor znano, ao slovenski obrtniki razdeljeni v dva tabora, ki Ju v bistvu loči stališče do gospodarskih zbornic. Dočim se prvi tabor zavzema za skupne gospodarske zbornice, kakršno imamo n. pr. v Ljubljani, zahteva drugI tabor ločene zbornice, tako da bi
imeli obrtniki svojo zbornico, kakor je to n. pr. v Zagrebu in Beogradu. V stanovskih in strokovnih zadevah so seveda težnje in zahteve obeh taborov enake. To se je pokazalo tudi na obeh današnjih velikih zborovanjih, ki sta ae vršili istočasno, pa sta bili obe zelo dobro obiskani.
Zbor v Metropolu
Ljubljana, 2. septembra.
Zborovanje Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je začelo danes ob 10.40 v veliki dvorani hotela Miklič. Zbralo se je okrog 300 delegatov, ki so zastopali 4 okrožne odbore 133 zadrug in 28 obrtniških društev iz vse naše banovine in poleg njih še veliko število drugih obrtniških funkcionarjev. Zborovanje je jasno pokazalo vse težave, s katerimi se danes bori jugoslovensko obrtništvo, zlasti še naše domače, slovensko. Predsedoval je podpredsednik zbornice TOI in predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Josip R e b e k, navzoči pa so bili tudi zastopnik bana načelnik dr. Rudolf Mara, v zastopstvu ljubljanskega župana obč. svet. inž. Pavlin, zastopnika zbornice TOI gg. tajnik dr. Koce in konzu-lent Žagar, zastopniki Okrožnih odborov obrtniških združenj z gg. Pristouom in Malovičem na čelu itd. Zborovalci so veliko dvorano napolnili do zadnjega kotička. Potek zborovanja je v enem delu prenašala tudi ljubljanska radio postaja.
Po pozdravu vseh zastopnikov je predsednik g. Josip Rebek predlagal naslednjo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki Je bila z vsem navdušenjem sprejeta: »Slovensko Obrtništvo, zbrano na velikem delegatskem zborovanju Zveze obrtnih združenj v Ljubljani, ob udeležbi vseh predstavnikov obrtnih organizacij cele dravske banovine, prosi Vaše Veličanstvo, da blagovolite sprejeti izraze najgloblje vdanosti obrtništva dravske banovine s prošnjo, da mu ohranite svojo naklonjenost vnjegovih upravičenih težnjah.«
Pozdravne brzojavke so bQe odposlana
tudi predsedniku ministrskega sveta Uzu-noviču in trgovinskemu ministru Demetro-viču.
Po uvodnih besedah predsednika g. Rebe-ka je zborovalce pozdravil banski načelnik g. dr. Mars, ki je naglasil, da kr. ban-ska uprava s polnim razumevanjem gleda na današnji težki položaj naših obrtnikov in da ga po svoji moči poizkuša tudi v vsakem oziru omiliti, zlasti kar se tiče nekaterih za današnje razmere res velikih bremen. Zastopnik ljubljanskega župana inž P a v 1 i n je zlasti naglašal veliko strokovno sposobnost naših obrtnikov in odločno zanikal potrebo zaposlitve tujih strokovnjakov, ki po kakovosti svojega dela naših v nobenem oziru ne morejo nadkriliti. Ob koncu svojega govora je naglasil, da je slovensko obrtništvo ob vsaki priliki pokazalo, da je nacionalno zavedno in patrio-tično ter solidno in pošteno v svojem delu; zato je upravičeno, da naša javnost in vse oblasti posvetijo zaključkom tega zborovanja svojo največjo pozornost in upoštevanje.
Največje zanimanje Ja vrtmdfl goror
predsednika g. Josipa Rebeka, kl so mu zborovalci priredili velike ovacije.
V	svojem obširnem govoru je pred vsean naglasil, da je slovensko obrtništvo vedno dosledno stalo v vrstah pozitivnih de-lavoev za konsolidacijo razmer in da se ni nikdar hotelo »dajati pesimizmu, pač pa je s svojo žilavo voljo doprina&aJo velike žrtve na oltar naše gospodarske skupnosti in gospodarskih interesov narodne celote. Podpiralo Je vedmo vsak pokret, ki je stremel za ozdravljenjem našega političnega življenja, ker se je dobro zavedalo, da moremo gospodarsko napredovati le v urejenih političnih razmerah. Zavest naših obrtnikov, ki so se pred dvema letoma s preko 90% izrekli za skupni gospodarski parlament, se Je pokazala kot upravičena, ker v vseh go-spodarsko naprednejših državah streme za čim večjo skupnostjo, solidarnostjo ln povezanostjo v delu.
V svojih nadaljnjih izvajanjih Je g. Ro-bek naglašal, da so si obrtniki popolnoma na jasnem glede svojega položaja. Zavedajo se dobro, da kritika in Jadfko-vanje ne prinašata odrešitve ki si zato ne delajo nobenih iluzij, nego hočejo le s stvarnim deloma koristiti svojemu stanu, ki je pretrpel več ko katerikoli drugi. Kr. vlada naj bo prepričana, da Jo bodo ved.no vse naše gospodarske organizacije in predvsem obrtništvo ▼ najis-datnejši meri podpirale, zaradi česar niti ne zahtevajo stvari, ki bi bile 6 stališča interesov dTŽavmih financ neizvedljive, & ne morejo se tudi strinjati z naziranjem, da bo sedanja kriza prešla sama od sebe im da dosedanji ukrepi zadoščajo za saniranje razmer v obrtniškem stanu.
Po govoru g. Refoeka, ki je btl toplo pozdravljen, je spregovoril nekaj pozdravnih im vzipodibudnih besed .burno aklami-rani tajnik skupne Zbornice za TOI v Podgorici g. BlagOta Raldovič, te je poleg tajnika novosadske ribormioe g. dr. Slavka Staniča z največjim zanimanjem in živahnostjo sledil toku zborovanja.
V nadaljnjem poteku afcorovanja ao govorili Zverin častni predsednik, banovin sk i svetnik g. Jakob Zadravec iz Središča ob Dravi o davčni preobremenitvi in obstoju obrtništva, g. M i b a
V	a h t a r iz Maribora o nujni potrdi zaščite obrtniškega stann, a zibormični svetnik g. Ivan Vrečar dz Domžal o povzdigi ln propagandi za domače obrtniško delo. Vse govornike so navzoči za
■njihove Skrbno pripravljene govore nagradili z živahnim pritrjevanjem.
Važni za naše obrtništvo so bili zlasti predlogi g. Zadravca, ki je predlagal, naj zakon o neposrednih davkih opusti mimi-malizaijo davčne osnove po najemnini, ki ne tvori zanesljivega merila za presojo dejanskih dohodkov; dalje, da naj se obrtniki, ki ne zaslužijo v svojem obrtu toliko, kolikor potrebujejo za preživljanje, davka sploh oproste; da naj se pavšali-zacija pridobnime izvede za vse obrtni-
Zbor v Unionu
LjubUana, 2. septembra.
V veBki tmionski dvorani se je dopoldne vršil obrtniški kongres, kl je «1 sklican na pobudo osrednjega Društva jugoslovanskih obrtniov v Ljubljani in na katerega so razen delegatov iz vse dravske banovine onsret tudi številni zastopniki obrtniških organizacij in obrtni zbornic iz vse države. Med drugimi so prisostvovali zborovanju minister n. r. Ivan Pooelj, banski svetnik Borštnar za g. bana, občinski svetni Olup za mestnega župana, Krapeš in Traven za Zbornico za TOI, predsednik Ijttbijanske podružnice Obrtne banke Fraiv-chetti io upravnik Ogiin, predsednik Obrtniške zbornice in državne zveze obrtniških organizacij Milan Stoja novič in tajnik državne zveze Marko vič a Beograda, podpredsednik OZ Fabris sz Zagreba, predsednik OZ Marič a Sarajeva, urednik »ZanatlHe« Davidovič iz Beograda io Je dolga vrste obrtndškfc zastopnikov te raznih krajev države.
Predsednik osrednjega DJO Lo-vro PK-mao je v otvoritvenem govoru posebej prisrčno pozdrava ^asti goste a daljnega juga, ki so pribita& na kongres t tako častnem števSu, nate pa »o bile ro©d vse-občkn odobravanjem sprejete vdanostma brzojavka Nj. VeL kralj« « pozdravne brzojavke predsedniku vlade Uzunoviču, ministru za trgovino, obrt » industrijo E>e-metrovaču in banu dr. Marušiču. Med številnimi pozdravi ia čestitkami kongresu Je poslal toplo pozdravno pismo toda mnitster dr. Kramer z željo, da bi zborovanje obrodilo čim več usrefco-v za obrtniški stan.
Po kratki pozdravna besedi bonskega svetnika Borštnar ja je minister Pncelj poudaril, da j« damašrrja gospodarska kriza poleg kmeta aajhujše prizadeta malega obrtnika. Samo od močnega skupoosa nastopa vsega obrtništva zavisi, aH se bo ta stan izkopal iz svojih težav. Z viharnim odobravanjem je skupščina sprejela ffje-govo izjavo, da> nihče ne sme obrtništvu kratiti svobode, da se po lastnem preudarku opredelijo za način svoje stanovske reprezentance. Predsednik OZ Stojanovič iz Beograda je pravilno naglasi, da obrtniku in vobče malemu So veku ne pripada nobena krivda za današnjo gospodarsko krizo, ki so jo povzročiti samo karteii
Na koncu je zagotovil slovenske obrtnike, da bo državna obrtniška zveza one-rom aa njibovi strani v borbi za obrtniške pravice. V enakem srni«*« so govorit še tajnik državne zveze obrtniških organizacij Markovid iz Beograda, H ie navajai dosedanje uspehe samostojnih obrtniških Zbornic v pogledu obrtne zakonodaje, podpredsednik OZ Fabris ix Zagreba, predsednik OZ Marič s Sarajeva in obč. svetnik Košak iz Ljubljane, ki je naglašal nujno potrebo posebnega zakona za pobijanje Suš-marstva in potrebo starostnega zavarovanja za obrtnike. V Imenu odsotnega ljubljanskega župana j« skupščino pozdravil občinski svetnik Ohfl», v ime«]« Zbornice za TOI pa Krapeš.
Sledila so poročita delegatov stovenskfli obrtniških društev. Krojaški mojster Kac iz Dravograda se je zavzemal za zadružni način obrtniškega dda, Šimenc te Ljwt>-ijane je stavil konkreten predlog o ustanovitvi skupne vrhovne obrtniške organizacije za vso državo. Za tem so govoriS še Hotobar iz Celja, Bizjak « Krškega in Bizjak iz Celja, ki je piediral ca prepoved avoea tujh izdelkov io zahteval kontrolo javnosti nad poslovanjem socialnega zavarovanja.
Na predlog brivskega mojstra Kosca iz Ljnbljaue je biia aa koooa soglasno »prejeta resolucija, ki zahteva med drugim: da se gospodarska zaščita razširi tudi aa obrtnike aii pa da se vobče ukine; država naj preskrbi za živahnejšo cirkulacijo denarja in se oa-j v ta namen posluži čim bolj energičnih odredb; pri odmeri davka naj se zviša davka prosti eksistenčni minimum in naj se vobče izpremeni zakon tako, da bo tudi za obrtništvo davčno breme znosno; z izterjevanjem davkov naj se obrtnik ne tira v propast; finančno ministrstvo naj teda odredbo, da morajo denarni zavodi izplačevati vsote, ki so potrebne za plačevanje davkov; bednostni fond v dravski banovini naj se ukine; odločujoče ob-
štvo tako, da ae letni pavšal prilagodi dobi, v kateri je obrtnik v predidočem letu dejansko posloval; da naj ae .pavšali-zacija malih obrtnikov za letošnje leto izvede strogo v smislu sedaj veljavnega zakona, da naj se minimalna davčna osnova Pri davčnih zavezancih, ki imajo več obratov, izračuna tako, da mora davčna osnova sa vse obrate enega in istega davkoplačevalca doseči v zakonn določeni minimum, ne pa za vsak obrat posebej; da maj 6e za izračunavanje davčne osnove vpošteva ona najemnina, k! jo davčni zavezanec za svoje stanovanje po oceni davčnega odfoora dejansko plačuje ia dohodkov obrti, da naj se nadzorne oblasti vzdrže vsake ingerence na sestavljanje davčmih predlogov, ki jo sedaj izvajajo preko dejanskih razmer v fiskalnem smislu, in končno, da naj 6e pri izterje vanju davčnih zaostankov od obrtništva postopa najobzirneje.
lasti naj omogočajo ki podpirajo prirejanje
obrtniških razstav, propagandni tisk in ustanavljanje zadrug; obrtniški izdelki naj se proti konkurenci tuje in domače industrije zaščitijo v večji meri; brez odlašanja naj se nivelira obrtni zakon; proti šušmarstvu naj se izda poseben zakon, po katerem bo kaznovan tako šuSmar kakor stranka, ki mu delo odda; ukinejo naj se vse državne, cerkvene, občinske m samoupravne delavnice vseh vrst; vprašanje sistema zbornic v dravski banovini nai se reši brez odloga tako, da se v Ljiri>Hanii osnuje v smislu amandmana ministrskega svetas ki je b:l sprejet s proračunom za 1. 1934-35, obrtniška zbornica, da bo enoten sistem zbornic v vsej državi; okrožni odbori obrtniških združenj v dravski banovini naj se takoj ukinejo, obrtniška združenja naj se ne reorganizirajo proti volji obrtništva; dTžavne nabave naj se omogočijo obrtnikom tako, da se ukine sedanji sistem licitacij; poslovanje OUZD nai se stavi pod nadzorstvo obrtništva s tem. da se razpišejo volitve v upravo; starostno za<varovarrie obrtnikov nai se nzvede obvezno po razredh, ki jih obrtmk sam izbere.
Za ustanovitev enotne vsedržavne cfcrt-niške orgairzacije j« bil na tej konferenci izvoren pripravljalni odbor, v katerem so gg.: Stojanovič (Beograd^. Fabris (Zagreb), Cecilatu (Split), Marič (Sarajevo) in Pšč-man (Ljubljana).
Danes ob 20« prva nacionalna ura v radiju
Beograjska, zagrebSka in ljubljanska radijska posta ia pričnejo z današniim dnem .'jvajati nacionalno uro. Bil je skrajni Sae. Vse države eo že zdavna pojmile pomen žive besede preko radija, žive besede, ki naj v širokih narodnih slojih ustvarja javno mnenje in razpoloženje. Zato so že davno storile vse potrebno, da si zagotovijo krepko propacando skozi eter. Samo pri nas smo 06tali zvesti stari navadi: oklevanju.
Zdaj je vendar nastopil skrajni čas, da so se naže radijske postaje odločile izkoriščati radio kot močno sredstvo v vzgajanju naroda. Iniciativa je vredna vse hvale in treba je že v na-prei z zadovoljstvom podčrtati, da bo v dobrih rokah rodila obilne sadove. Ni potrebno, da bi propaganda po radiu služila umetnemu ustvarjanju razpoloženja v množicah. Tega ee naše radijske postaje prav dobro zavedajo, žeto niso v svoi program vnesle nikakega propagandnega gradiva. Naša nacionalna ura se ustanavlja edino z namenom, <ia našemu naroda prikaže in predstavi vse, kar ima pri nas vrednost v preteklosti in v sedanjosti in tako posredno pokaže pot, po kateri je treba stopati v bodočnost.	_
Jugoslovenski narod je pokazal v preteklosti toliko velikanskih naporov in toliko požrtvovalnosti za splošno nacionalno stvar, da našim oddajnim postajam nikakor ne bo potrebno z lažnimi sredstvi in izmišljenimi pripovedkami ustvarjati razpoloženje med narodom. Zadostuje samo, da ee nevede/o nekateri primeri iz naše daljne in bližje preteklosti. Opominjati je treba naš narod na orjaška žrtvovanja, s katerimi so ee izkazali naši velikani in heroji, — pa bo dosežen smoter, osveženi bodo spomini, poudarjeni bodo naši ideali.
Drugo, naša država ima toliko lepih in velikih možnosti, ki nam vsajajo v dufco polno pravico, da lahko gledamo v bodoo-gost vedrih čel in mirnih src. Nikakor nam ni trebe poudarjati stvari, ki jih ni in tidi ni treba poveličevati obstoječih- Zadostuje samo pokazati na one možnosti, pokazati je treba jasno, s čim vsem razpolaga naša velik in bogata domovina, kakšne lepe in plemenite vrline dičijo naš narod — in že bo dosežen pravi smoter narodne ure. Ako našemu narodu s prstom pokažemo na naše vrline in na bogastvo naše zemlje, bosta že s tem samim pokazana tudi pot in ideal, po katerem moramo težiti in ki za naš narod lahko doseže z majhnim naporom.
V tem duhu obveščan ia bo uveden tndi pregled tujec* in domačega ti«ka. Istotako se bo ugotovilo, ali naj se na morebitna vprašanja poslušalcev dajo potrebni odgovori. Kakor vidite po vsem navedenem, je glavni smoter nacionalne ure im celotne iniciative v tem, da bo naš narod objektivno informiran.
Velevažao iniciativo znata primerno ceniti tudi Centralni Preebiro in celotni naš na-ckmalm tisk. Storila boeta vse, da se ta stvar izvede tako, kakor to zahtevajo naši narodni in državni interesi. Kakor smo že pisaii, bo >Jutro« v ča.stni vrsti ostalih nacionalnih novin v državi objavljalo program in informiralo či ta tel je o predajanjih, ki bodo šla v okvir j nacionalne ure skozi etor. Ne bomo pozabili poudariti onih posameznosti, ki si jih bo treba zapomniti in zabeležiti.
Otvoritveno predavam je bo drevi ob 30-Radio Lfubljana ca bo prenašal iz Beograda. Govorili bodo šef Centralnega Preebi-roja dr. Kosta Ln kovic, nato sloviti hrvatski zgodovinar vnenč. prof. dr. Ferdo Šisi6, a od Slovencev bo namesto obolelega Otona Zupančiča izpregovoril po radiu njegov pesniški drug dr. Alojzii Gradnik, podpredsednik apelacijekega sodišča v Ljjbljani. Prisluhnimo pozorno'
Rehabilitacija ubitega polkovnika Marinopolskega
Sofija, 2. septembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Danes dopoldne so opravili svečano rehabilitacijo pokojnega polkovnika Marinopolskega. Svečanosti so prisostvovali člani vlade, generalnega štaba, zastopniki vojaških in civilnih oblastev, častna četa in veliko število dostojanstvenikov. Na grob pokojnega polkovnika Marinopol-skega so položili mnogo vencev. Nato je p>voril v imenu vlade polkovnik Darčev, v imenu bolgarskega generalnega štaba pa je povzel besedo polkovnik Atanasov. V svojih govorih sta naglašala zasluge pokojnega polkovnika Marinopolskega, ki si jih je pridobil v svetovni vojni. Tudi kasneje je pokazal velike moralne in državljanske vrline. Po končanih govorih so opravili cerkveno opravilo z blagoslovitvijo. Na kraju je polkovniku oddal čast oddaJek vojske.
Ljubljana in drugi na velesejmu
Izvrstno prirejene razstave so privabile trume gledalcev
Ljubljana, 2. septembra.
Navzlic slatosmu vremenu je bil danes obisk velesejma izredno živahen, kakor je že običajno pri naših velesejm-skih prireditvah ob nedeljah. Tudi dane« je bilo zlasti mnogo lovcev in ljubiteljev psov, ki so pohiteli na sejmišče, d& si ©gledajo letošnj-o innpozajitno mednarodno razstavo psov. Zanimanje za to rao-6tav0 je bilo že včeraj izredno živahno in so se tudi danes ljudje kar trli pred paviljo-noma G in H. Ocenjevalna komisija, Obstoječa iz domačih Ln inozemskih strokovnjakov, je včeraj ves dan podrobno ocenjevala posamezne razstavljene pse tn je danes svoje delo zaključila. Člani komisije so brez pridržka pohvalili izredno velik napredek v vzgoji psov v naši državi. Predsednik komisije prof. dr. TVitzelbuber je še posebno i veseljem pozdravil odlično vzrejo ilirskih ovčarjev, ki so se pri nas čudovito obnesli. Darilo pokrovitelja razstave Nj. Vis. princa Andreja je kot najuspešnejša rejka in članica Jugoslovenskega kinološkega saveza prejela ga. Zora dr. Lovrenčičeva, ki je razstavila 11 psov, od katerih je komisija dvema priznala naslov prvaka Jugoslavije in mednarodni naslov pričakovalca po določbah mednarodnega društva za lepoto psov v Bruslju. Nadaljnji trije psi so dobili oceno odlično, trije oceno prav dobre in trije oceno dobro. Darilo Nj. Via. princa Andreja predstavlja dva anglešKa eeterja v bronu na črnem marmornatem
pori-stavku.
Med vsemi dosedanjimi podobnimi razstavami psov v okviru ljubljanskega vele sejma je letošnja daleč nadkriljevala vse' prejšnje in sicer ne samo po številu razstavljenih psov, ki jih je bilo s mladiči vred okrog 300, temveč tudi po odličnem razstavnem materijalu in Po veU-jkean številu udeležencev iz inozemstva. Jugoslovenski kinološki savea je po vsej priliki ddbil mnogo dragocenih stikov % inozemstvom. Med obiskovalci smo viden številne prijatelje savske banovine m tndi zastopnike bratskega bolgarskega naroda. V Sofijo je bil generalnemu tajniku bolgarskega lovskega udruženja "polkovniku Ivanu Sokačevu tudi prodan eden najlepših razstavljenih ptičarjev.
Na razstavnem prostoru, kjer «*> mm včeraj in .danes razstavljeni psi, bo jutri otvorjena ra-zstava ovc in koz, ki jo prireja agilmo društvo »Živalca«. Razstavljeni bodo pole? kozwmolz.nic kotlički, kozli, ovce, ovni hi jagneta vseh pasem, ki fih' s>nje rejci v dravski banovini. Razstava ovc."im koz ho odprta od 3. do 10. septembra.
V ostalem se je dames kar trio IJuni po paviljonih, kjer mrgoli kaj živega. Tako zlasti v razstavi >Zivalce« in v sijajno prirejeni razstavi Ribarskega društva. Vseka/ko i>a je silna atrakcija tudi vzorno prirejena glasit ena razstava. <Jn ko s« je pričela varietejska predstava, »e Je tam spredaj nagomililo vse črno ljudstva. Skratka, današnja nedelja je bila za velesejem v vsakem pogledu izelo, zelo razgibana in plodom osti a. želimo vsaj polovico sličoega obiska tudi čez teden. Vsa prireditev pa to tudi zasluži.
Posebna atrakcija
letošnjega velesejma so brez dvoma veliko-mestne varietetne predstave, ki se vrše dnevno ob pol 16. in ob 20. na velesejmu pred paviljonom »K« in si jih posetniki lahko brezplačno ogledajo.
T »ran d in Evelina, mladi zamorski plesni
tn pevski par iz revije slovite Josefine Backerjeve, nastopa dnevno v okviru teh predstav in žanje navdušeno odobravanje
občinstva.
Dve umetnostni razstavi
Obenem z velesejmom sta bili v soboto otvorjeni hkratu kar dve umetniški razstavi: V Jakopičevem paviljonu razstava, ki jo je priredil trgovec z umetninami Kos, na velesejmu pa razstava sodobne slovenske pokrajine. Razstava v Jakopičevem paviljonu obsega v glavnem štiri kolekcije del Jakopiča in Gasparija, Kle-menčiča in Bruna Vavpotiča. V manjšem obsegu pa razstavljajo še Lojze Dolinar, Inchiostri, Božidar Jakac, Tine Kos, France Košir, Peter Loboda, Hinko Smrekar, šeferov in Ivan Vavpotič. Slovenske pokrajine na velesejmu pa razstavljajo Zupanc-Sodnikova, Jaikac, Košir, Jirak, Ivan Kos, Mežan, G. A. Kos, Globočnik, Sirk, Ivan Vavpotič, Adolf Lapajne, Ro-bič, Maleš, Justin, Rajko šubic, šantel, Klemenčič, Germ in šužteršiš. Poleg slik sta razstavila nekaj kipov tudi Pirnat in Gorše. »Jutro« bo obširneje o obeh razstavah še poročalo.
Poroka uglednega
koroškega para
Zjutraj ob 8. se je vršila v privatni kapeli v škofijski palači v Ljubljani prisrčna slovesnost: poročila sta se gospodična Marica Krištofova iz šmihela v Podjuni in gospod France Aichholzer, šolski upravitelj z Zgornje Bele nad Beljakom. Poročil ju je stric nevestin g. knezoškof sam.
Nevesta je iz znane zavedne slovenske hiše. Med koroškimi Slovenci uživa vsesplošno spoštovanje kot neumorna organi-zatorica slovenskega ženstva in kot učiteljica v slovenskih gospodinjskih tečajih na Koroškem, ženin je pa znan kot voditelj koroških Slovencev in priznan manjšinjski delavec. Med plebiscitom je bil okrajni šolski nadzornik za okraj Borovlje. Vsi učitelji se ga spominjajo kot izbornega pedagoga in nepristranskega dobrega šefa. Dasi so mu avstrijske oblasti delale po plebiscitu vse mogoče težkoče in mu niso hotele, čeprav Koroške nikoli ni bil zapustil, priznati niti avstrijskega državljanstva, je vendar vztrajal med svojimi rojaki. Ustanovil je manjšinsko glasilo koroških Slovencev tednik »Koroški Slovenec«, ki mu je bil prva leta urednik. Pod njegovim uredništvom je glasilo koroških Slovencev doseglo naravnost zavidno višino. Po dolgih pritožbah in posredovanjih so mu avstrijske oblasti ponudile mesto začasnega podučitelja med trdimi Nemci v zapuščeni vasici Eisentratten (železna Trata) pod Visokimi Turami. Aichholzer ni okleval ter je to mesto takoj sprejel. Kot priznan pedagog si je kmalu utrl pot. Sedaj je šolski upravitelj na eni največjih osnovnih šol
na Koroškem, na Zgornji Beli nad Beljakom, kjer uživa velik ugled med vsemi sloji prebivalstva — Tudi mi se pridružujemo številnim gratulantom ter kličemo simpatičnemu paru po koroško: Srečno!
Nastop Ruskega Sokola
Ruski Sokol, ki deluje kot poseben odsek Sokola Ljubljana, je popoldne priredil svoj prvi javni telovadni nastop na terasi hotela Tivoli. Prireditev se je vršila v zaključnem domačrnostnem krogu. Razen članov ljubljanske ruske kolonije so bili navzoči tudi prvi podstarosta SKJ Gangl, načelnik SKJ Ambrožič, starosta Sokola Ljubljana Kajzelj m pa predsednik ruske kolonije univ. prof. dr. Jasinskd, prof. dr. Maklecov, prof. dr. Bilimovič in predsednik društva ruskih rezervnih oficirjev general Bagojevski.
Slavnost je otvoril s kratkim nagovorom starosta Nikolaj Tkačev, ki je v bežnih obrisih podal sliko zgodovinskega razvoja našega ruskega Sokola in je izrekel zahvalo za vso podporo I. in n. podstaro-sti SKJ Ganglu in Paunkoviču ter starosti matičnega društva Kajzelju. Zbor ruskih Sokolov je ubrano zapel sokolsko himno, nato pa je najprej nastopila ruska sokolska deca z ruskimi zastavicami. Sledila sta nastopa moškega naraščaja Ljubljanskega Sokola s prostimi skoki in s skoki čez konja. Nato so ruske Sokolice z velikim uspehom predvajale vaje, s katerimi so se postavile na zagrebškem sokol-skem zletu. -Prav tako so žele mnogo odobravanja vaje ruskih Sokolov s ščiti in kiji, ki sc jih izvajali že na zadnjem zletu. Telovadne točke so zaključile članice Ljubljanskega Sokola z Murnikovimi ra-jalnimi vajami. V celoti se je naš Ruski Sokol skupno z ljubljanskimi brati z današnjim nastopom krepko uveljavil pred našim sokolskim načelstvom. Vaje je vodil načelnik RS br. D riga
Avto se je prevrnil
v splošnem je današnja nedel ja potekla brez večjih vznemirjenj in nezgod. Samo v zgodnjih jutranjih urah se je na cesti med Vrhniko in Ljubljano zgodila avtomobilska nesreča, ki pa na srečo ni zahtevala tragičnih žrtev. Industrijec Ivan Meghšar se je zgodaj zjutraj s soprogo odpeljal z Vrhnike proti Ljubljani. Pri Klancu pred Brezovico so avtomobilu iznenada odpovedale luči. G. Megušar, ki je sedel pri volanu, je nanaglo zavrl, pri čemer se je avto na spolzki cesti prevrnil. G. Megušar si je pri tem polomil nekaj reber In dobil še nekaj poškodb na glavi, medtem ko je njegova soproga ostala n »ranjena. Reševalni avto Je ponesrečenca prepeljal v ljubljansko bolnico.
Truplo Slavka Hartmana so našli
Poročali smo svojec a sn o, da so dne 5. avgusta pogrešili 10 in pol let starega Slavka Hartmana, učenca IV. razreda na ljubljanski Vrtači, ki je bil s svojimi starši na počitnicah na posestvu »Grafike« pri Kamni gorici. Vsa znamenja so kazala na to, da je mali Slavko zašel v Savo, vendar pa so se ta domnevanja že sprevračala v druga, ker trupla kljub večkratni temeljiti preiskavi Save do Otoč niso našli. Okoličani so pa trdili, da Sava trupla ne bi nesla dalje.
Bridki so bili štirje tedni za Slavko-ve stareše, ki so živeli v negotovosti in tudi maio še v — upanju. To upanje pa je bilo uničeno z vestjo o najdbi nekega utopljenčka v Savi. Zadnje čase je močno deževalo in Sava je naraščala. Njene vode so zajele tudi različen les, ki se je nahajal tu pa tam ob bregovih, in ga odnašale. Les ima pa svojo vrednost, zato se vedno najdejo ljudje, ki ga rešujejo iz Savinih valov. Tako je b:ia taka skupina ljudi zbrana v soboto popoldne tudi v Zarici pod Kranjem. V velikem kolenu, ki ga dela Sava na tem mestu, so lovili deske in trame. Kar naenkrat pa se znajde pred njimi človeško truplo. G. O dir iz Dru-lovke ga potegne na suho. O najdbi je takoj obvestil orožniško postajo v Kranju, ta pa je v domnevi, da more biti to samo pogrešani Slavko Hartman, obvestila ljubljansko policijo, katere organ je v soboto zvečer sporočil žalostno vest Slavkovim staršem.
V nedeljo zjutraj se je Slavkov oče podal v Kranj, da ugotovi resničnost žalostnega sporočila iti da še enkrat vidi svojega sinčka — vsaj mrtvega. G. župan občine Stražišče, kjer leži truplo v mrtvašnici, Anton Križnar, je oskrbel vse potrebno in bil očetu v
vsakem pogledu zelo uslužen. Očitno ie bilo trupelce cele štiri tedne v vodi, narasla Sava ga je šele dvignila in odplavila. Je še zelo dobro ohranjeno. Na mestu, kjer so trupelce našli, v Zarici, so potegnili letos tudi dve drugi trupli utopljencev, m sioer nekega dekleta iz Tržiča in Leona Kovačiča iz Kranja.
Truplo Slavka Hartmana bo danes, ▼ ponedeljek popoldne prepeljano v Ljubljano v kapelo pri Sv. Križu, nakar ga
pokopljejo ob šestih. K pogrebu se posebno vabijo sošolci Slavkovi z Vrtače.
Žalujočim staršem izrekamo iskreno
sožalje!
Objave
Danes in jotrl »ta zadnja dneva vpisovanja v šolo Glasbene Matice. Starte prosimo, da vpišejo pravočasno svoje gojence. Poučujejo se vsi glasbeni predmeti, ukovina je znižana Konservatoristi! Ne pozabite, da se v teh dneh vrši vpisovanje. Do 7. septembra morajo biti vsi vpisani. To velja za stare kakor tudi za novo vsto-pdviše gojence.
Slovenski samospevi so na sporedu ponedeljkovega koncerta ob pol 18. na ljubljanskem velesejmu. Peli jih bodo gospa štrukelj-Verbič Milena ter gg. Drmota Anton in Petrovčič Tone. Na klavirju jih spremlja dr. švara Danilo. G. Drmota bo zapel Ravnikovega Vasovalca, Pavčičevo Pred durmi, Nedvedov Samospev in Pogled v nedolžno oko, Lajovčev Ah, tako prešla mi je mladost in Foersterjevo arijo iz Gorenjskega slavčka. Zatem nastopi gospa štrukelj Milena z Ipavčevo CSganko Marijo, s Pavčičevo Pesmijo, Lajovčevo Bujni vetri v polju, škerjančevo Jesensko pemijo, Ostrčevo Na trojki in švarovo Elegijo. Tretji nastop je Petrovčičev. Zapel n«m bo Prochazkovo Tak si lepa, Savi-
Sejmski pomenki
—	Ohahaha — ampak letošnja Ljubljana v jeseni je pa resnično jesenska. Imenitna jc, hočem reči, imenitna, vsa čast!
—	To je več vredno kakor vsako žegna-n je. Res hvala bogu, da smo jo zdravi dočakali.
—	Kai ne, gospod kolega, po takšnem poletju kakor je letošnje! 2e pretekli ponedeljek, ko je tako treskalo in lilo, sem si mislil: Na, to pa gotovo otvarjajo ljubljanski velesejem!
—	Saj. Del otvoritve smo pa vendar že imeli med tednom. Ali ste si ogledali zve-rinjak v Šelenburgovi ulici'
—	Slavno! Tako torej delamo že čisto po lajpeiškem zgledu: da ni vse na enem kupu. kakor ob kakšni deložaciji. Tale živalska razstava... in sploh, po vsem mestu je videti kaj jesensko velesejmskega. Le škoda, da deževje tako škoduje šminki in lepotičju.
_ Kam pa merite, gospod kolega! Jaz
menim samo izložbe in kar je drugega na . ogled. Da ne bodo tujci mislili, da Ljubljančani vse znosimo na velesejem kako* romarji polena na Višarje.
In da nemara še spat hodimo tja gori!
—	Spat! Bedeti bo treba, spet bedeti, kakor Turkom v ramazanskih nočeh. Ta preklicani velesejem zahteva od nas žrtve. In iavno po prvem smo	.
—	Nu, ampak kroka se pa v Ljubljani
jdločno manj, kakor v zlatih časih verižni-
rtva.
—	Kdaj je pa še bil kakšen krok v Ljubljani soliden, gospod kolega! Pa pustiva te nevšečnosti. Glavno je, da si je Ljubljana na zunaj pridobila sloves solidnosti... Kaj sera hotel reči: živalstvo je letos res izredno častno zastopano v jesenski Ljubljani.
—	Krasno! Mi stari tepci smo morali zra-sti na deželi, da smo spoznali krave in pse in koštrune in drugo prirodo. Današnja mestna mladina vam pa dobi kar v kletkah vse pred nos. Dihurja in polha, sovo in čuka... vse koristne domače zveri.
—	Gospod kolega, tiste ribe na velesejmu, mmm! Ali jih ne bi poslej kazalo gojiti kar doma v škafih? Zlasti tunje, ki so se ljubljanskim gospodinjam tako prikupili, da so jih začele vlagati kakor paradajz in papriko. Ker namreč ne vedo z njimi kaj početi. In to ste že slišali, da so še nekakšno zver privlekli naravnost iz gosposke Crikvenice?
_ Cesa ne poveste! Da jo bodo vlagali? Ali je mogoče?
—	Kaj bi vam lagal, saj nisem od Kajhs-pošte! In kače, gospod kolega, nekatere so naravnost brazilske. Da, naravnost brazilske — in vendar našega, domačega rodu! Čudo, kaj! Naj vam razodenem ta psihoanalitični kompleks: gospod Šerko je zeleno pleskal tiste steklene zaboje, pa so se belouške plazile ob sveži barvi — in se tako prerodile v brazilske, v zelene, .<i se imenujejo: Lachesis viridisl
—	Čudovito komično! Lachesis! — Tako nam torej manjka samo še lochneška pošast?
nore čaae tvoje so oO, narodno r fttrtto-fovi obdelavi Hodi, da Minka, Adamičevo Kot iz tihe zabljene kapele ter Premrlove-ga Bolhača. Vsi trije so priznani nafti solisti in brez dvoma bodo zapeli celo vrsto slovenskih samospevov nadvse popolno. Ob 4. uri pop. pa je koncert reproducira-ne glasbe, in sicer se bodo izvajali razni kvarteti za 4 moške glasove. Za večerni
koncert je vstopnina prosta, le spored si mora vsakdo omisliti za 2 Din.
Koncertno dvorano na ljubljanskem velesejmu krasijo 4 veliki portreti, ki jih je narisal akademski slikar šusbic. Portreti so izvrstno uspela in nam predstavljajo Foersterja, Gallusa, Hajdriha, Deva, Mi-hovca in Hladnika. Portreti so res v kras improvizirani koncertni dvorani.
Princ Jurij navdušen za Jugoslavijo
Angleški novinar poroča o svojem obisku v vili „BeIle-
vueu na Bledu
AneleSki novinar Terrence Ather-ton, ki stalno biva v Jugoslaviji, poroča o angleškem princu Jurju in njegovi zaročenki princesi Marini naslednje zanimive podrobnosti:
Prve besede, ki jih je izgovoril angleški prme Jjrij, ko me ie sprejel v malem salonu vile »Bellevue« na Bledu, so bile:
—	Prosim vas. da sporočite moje' in princese Marine iskreno hvaležnost vsem Jugoslovenom. ki so bili tako ljubeznivi, da so nama poslali čestitke in dobre želje ©1» priliki najine laroke Lahko poveste, da bora midva ob slovesu rekla samo dv© besedi: »Na svidenje!« Vsek»k°r se bora ponovno vrnila ▼ vašo divno Slovenijo.
V dvorani so bili prisotni njegova zaro-Jfenka princesa Marina in njeni starši, grški princ Nikola ni princesa Helena. Zunaj je lilo. Vila Bellevje. ki je začasna rezidenca princa Nikolaja, je vsa okrašena e spleti dalij, v znamenje srečnega dogodka.
—	Lahko rečete, je nadaljeval princ Jurij, da bom ostal še nekaj dni v Slovesni ji, predem se vrnem v London. Princesa Marina bo prišla pozneje m tedaj si bova izfbrala zaročne prstane. Kajti kje bi človek v teh planinah kupil zaročni prstan!
—	V katerem kraju na Angleškem boste živeli po poroki? sem vprašal Njegovo Visočanstvo.
—	V Londonu, Je odgovoril princ Jurij odločno, s prijaznim nasmehom, ki
je bil namenjen princesi Marini. Tako nato je princesa pristavila:
—	Vetrno je bil moj ideal živeti v Londonu, ki ga zelo dobro poznam.
Tisti trenutek se Je primeril zanimiv intenmerzo. Pozvonil je telefon v malem salonu in princ Jurij je dvignil slušalko: Javil se Je London.
—	Ne, Njegovega Viaočanstva primra Jurija ni tukaj. Tu je njegov osebni sluga — Je rekel angleški princ. — Kaj pa Selite?
Pri teh besedah Je princ m roko »aprl Školjko slušalke im Je nam vsom ljubeznivo povedal: — To je list »Daily Ex-press«, ki me kliče is Londona.
Glas iz Londona Je nadaljeval: — Ali Je Njegovo Visočanstvo že izbrale zaročni prstam?
—	Tega vam ne morem reSl, js odgovoril princ s zadovoljnim nasmehom.
—	Ali veste vsaj to, kakšen kamen bo vdelan? je nadaljeval daljni glas is Londona.
—	Ametiet, to Js vse, kar vam morem
reči.
Nato Je zaprl telefon tn ss efcrenll s
ljrtbeznjivkm nasmehom k princesi Marini:
—	To je prvo ime žlahtnega kamna, ki mi Je padlo na um Kakšen pa Je prav
za prav ametist?
Njegova bodoča tašča m njegova zaročenka sta ga blago karali: — Nikar tako! Zaročenkin oče, princ Nikolaj, pa •e je smejal od srca. Silno mu Je ugajala prinčeva domiselnost
—	Kdaj bo poroka? sem vprašal princa Nikolaja, ki Je sedel na divann.
—	Nadejam se. da prav kmalu. Tu čl Ja® želim odpotovati v London s princeso Marimo, da se seznanim s angleškim kraljem in kraljico in da prisostvujem ofici-elmemu sprejemu moje hčerke. Toda najprej se moram posvetovati * zdravnikom. Vse kaže, da bom po tem presenečenju, ki sta mi ga pripravila, moral svojo bolezen»odgoddti. V ostalem, pos-ednjo besedo ima moj doktor. Popolnoma zaupam vanj. To Je dr. Lavrič is Ljubljane. Ena stvar Je gotova: iz Londona se bom vrnil v Slovenijo. Podal se bom spet v Ljubljano zavoljo operacije.
Na mizi Je bila ogromna kopica brzojavk, pisem in posetoic. V tek« en-»ga samega dne je prispelo nai 600 čestitk Prva dva sta zaročencema čest tala angleški kralj ln kraljVca, nato danski kralj in kraljica, princ waleški in potem cela vrsta evropskega plemstva. Prejeli so radfogram, ki ga je s neke ia-ije sredi oceana poslala princesa Elizabeta, «stra princese Marine. S svojim možem grofom Theringom je na potovanju.
—	Katero najzanimivejšo Ibraojavko rte prejeli? sem vprašal princa Jurija
—	Ah, pokažite mu brzojavko, ki mi Js bila poslana v imenu 500.000 britanskih frizerjev. Je rekla princesa Marina na-smehljano.
Princ Jurij je tedaj stopil k mial tn te kopice potegnil /brzojavko, ki jo je prečital na glas:
—	V imenu petstotisoč britanskih frizerjev dovolite, da Vam sporoč'm naše srčne čestitke io izraze spoštovanja ob priliki Vaše izaroke z Nj. Vis. princem Jurijem io dovolite nem, da prosimo aa
Vaše dovoljenje, da porabimo ime Vašega Visočjnstva za povsem nov tip frizure, ki ga ibodo osvojili za letošnje ieto vsi britansk: frizerji. — Brzojavko je podpisal predsednik Britskega združenja brivcev in Iasničarj>v.
Ko je rrinc Jurij čital poslednje bese-smo se vsi od 6rca smejali o ko se je splošni smeh polegel, sera vprašal princeso Marino: »Kateri dan se je zaročilo Vaše Visočanstvo?«
—	Pet dni po prihodu princa Jurija v Bohinj, — je odgovori'a grška princesa in ljubeznivo pogledala svojega zaro-čeuca.
—	Kje Je pn&ic Jurij prosi sa VaSo loko?
—	To Je bilo v šaloma vfle NJ. Vrs. kneza Pa^a v Bohinju.
še enkrat sem premo trii ta sijajni kae-ževshi par. Princ Jurij je visok, temno-plavih oči, zrase' kakor atln. Nosi platneno obleko, modro srajco im svetlo kravato. Tudi princesa Marina je visoka, ofclečena pa športno, precej skroinmo. Ali njene oči so žive, njena pojava je neaa-vada«» lepa in prikupna. Zdslo se mi je, rta je ta par najlepši na sveti.
Ob slovesu mi je princ Jurij dejal:
_ Vse, kar je jugoslovenskega, me od
slej silno zanima, čitam angleški li»rt »South Slav Herald«, ki izhaja v Beogradu, Aa čim bolje spoznam Jugoslavijo. Prosim Vas, sporočite jugoslovenskemu narodu moj pozdrav. Zahvalite se v mojem Imenu vsem za tople čestitke, k| sem Jih prejel od številnih Jugoslovenov.
Gasilci na delu
Sv. Peter pod Sf. Gorami, 1. septembra
Za nedeljo popoldne je uprava gasilske župe v Šmarju napovedala letošnjo delno župno vajo za kozjanski del župe v Sv. Petru pod Sv. Gorami ter je pozvala k sodelovanju vse čete kozjanskega okraja: Sv. Peter, Kozje, Pilštanj, Buče. Polje, Vera-če-Virštanj, Imeno in Podčetrtek. Kakor šmarska gasilska župa z vsemi svojimi četami že v splošnem ves čas svojega obstoja po novem gasilskem zakonu kaže izredno živahnost in delavnost, tako je tudi ta včerajšnja prireditev zopet pokazala visoko stopnjo pripravljenosti naglice in izvcz-banosti njenih čet. Za vajo je bilo predvideno, da izbruhne požar na poslopjih posestnika Hudina v Zagaju in je nevarnost, da požar naglo zajame vso vas. Zato se takoj i brzojavno i potom kurirjev obveste vse čete okraja, izvzemši planinsko, ki je preoddaljena, s prošnjo za pomoč. Točno ob 3. uri je bil s topičem dan znak. nakar so v najkrajšem času privozile na lice mesta vse alarmirane čete, ki so morale čakati znaka na določenih mestih. Sodelovale so vse čete s 168 člani.
Župno vajo je vodil župni starešina Drobne s sodelovanjem celotne župne uprave. Mnogo občinstva, med njimi tudi narodni poslanec V. Spindler, je z zanimanjem sledilo vaji, pri kateri so vse čete pokazale izvrstno izvežbanost in strogo disciplino. Vse čete, vsem na čelu pa ona iz Verač-Virštanja, so brezhibno izvršile svojo nalogo in jim je treba samo čestitati. Vaja je ponovno dokazala, da šmarska gasilska župa, dasi po abecednem redu zadnja, nikakor ni zadnja v strumnosti svojih čet.
Po vaji je imel predsednik župnega sa-maritanskega odseka dr. Lorger zanimivo predavanje o prvi pomoči, med katerim je tudi imel priliko, praktično na enem ranjencu od vaje pokazati, kako je treba nuditi prvo pomoč. Vsi gasilci in tudi ostalo občinstvo so predavanje z zanimanjem poslušali. Po zaključku prireditve se je na vrtu g. Gabrona razvila prijetna prijateljska zabava.
_ Malo potrpljenja, gospod kolega, morda bomo tudi kaj takega videli v teh slavnostnih dneh... A kaj sem hotel vprašati: psičke ste si ogledali? Hov-hov!
—	Krasne podobe! Ali so vse te pasme šele zadnji čas izumili? Včasi vendar razen dakeljnov in mesarskih psov nismo poznali poštenega cucka.
—	Treba je samo še privleči onega divjaka, ki straši nad Bohinjem, pa bomo kompletni.
- Nazadnje bo Ljubljana vendar prišla do stalnega zverinjaka. Zadnji čas! Zdai šele razumem, zakaj je letos izostal oni z menežarijo, ki smo ga lani s takšnim užitkom poslušali: »Samo nutra! Ima da se vidi jedan kondor iz dakkih Kordilj^"^ Ima da se vidi jedan aligator, koj se zove Misisipi. Sve je živo: kača-vuka-leva — sedam dana jede jč — sedam dana jede ne! Samo dva dinara!«
—	Prekrasno to poveste! Kakor pesem! Anti se še spominjate, gospod kolega, rajnega Luke Šica! Dolga leta se je klatil po tuiem, ta Luka šic iz Udmata, in se je naučil vilice in nože požirati, kruha mu je večkrat manjkalo. Nazadnje je prišel v do-movino, v Tivoliju je naučil bolhe voziti — nekdanje soldaške! Včasi je vrgel goldinar med ljudi, potem je komu snel klobuk in glej — natanko v tistem klobuku je bil goldinar. Moj bog, koliko smo se načudili in nasmejali!
_ Luka Šic — mein Gott, kako ga ne bi pomnil! V svojo menažerijo je vabil po domače: »Oče foter, pojte noter,, to za vidit
krokodile, antilope, gnojne vile!«
—	Cel umetnik, cel klasik domače copr-nije, umetnije, menažerije! In danes Je pozabljen. Kdo od mladih pa ve, kje ie grob njegov. Jaz tudi nel
—	Tragično, kaj ne! Pač usoda našega človeka.
—	Apropos, ko sva ravno pri umetnosti: — ali se vam ne zdi, gospod kolega (na uho povedano), da je letošnja umetnostna razstava na velesejmu nekam premalo »i-kantna?
—	Da, da, gospod kolega, tudi ja* sem to opazil. To pot bi lahko bila malo boli izpodrecana, ko ni več misijonske in cerkvene razstave v soseščini. Toda naši umetniki! Saj ne znajo streči okusu. V literaturi je takisto vse narobe. Ali ste 2it»-li? Zdaj nam še Prešerna obetajo v dveh knjigah. I dank schčn! Kdaj je pa še kakšen Prešeren izšel v dveh knjigah?
—	Ampak slovanski festival, to bo nekaj res kulturnega! Tu si bo Ljubljana umila nežno lice pred svetom. Naj bo no-slej konec plesnih šol in slabe morale! Vrnimo se k slovanskim nošam in slovanskim plesom, pravim ja*
—	Gospoda podžupana, ki vse tako lepo organizira, bo treba imenovati za profesorja slovanskih plesnih umetnosti. Sploh, stalno naj bi se v Ljubljani plesalo po slovansko. Ali se pomnite, kako smo časih nežno grmeli:
Slava le slovansko čustvo srce moje veseli, srce moje veseli.
i — Vsa čast vam, gospod kolega, kaj ne 1 bi vedel! Pagat — solo in tenor — solo — i to je bila čisto vaša specijaliteta! Kdo vam je bil v Matici kos?
_ Tempi passati... Sodim, da bodo Slovenske spet najbolj odrezale. Pa ne vem, ali se reče: odrezale ali se odrezale?
—	Pustiva zmešano gramatiko! Zdaj so važnejše reči na programu. Naše lepe narodne dame v narodnih nošah in rožic zelenih slovensko dekle... Ali ste že videli kdaj zelene rožice? Jaz še ne Ampak človek bi si vse prste obliznil, če pomisli, "kako vam bo vse to plesalo.
_ Potem pa še harmonikarji po vrhu!
Ves svet mora uvideti, kako napredujemo.
—	Da. Na Francoskem vam zna že vsak otrok francosko, — pri nas se bodo dojenčki kmalu rodili z orglicami ali harmonikami.
—	Neizčrpni smo v originalnih domisle-kih! Vsekakor: tale gospod ravnatelj, ki nam velesejem ravna... zadnjič nam fe onadva iz stratosfere tako lepo udobno pripeljal v Ljubljano, zdaj zverjad s kopnega in iz mokrega in slovanske plese in harmonikarje in še vse drugo — ne. ne bo nas konec!
—	Pojdiva mu čestitat!
—	Ah, presijajna pretveza, da zavijeva na veselični prostor. Pa pojdiva!
(Tiho brni v jesenskem ozračju nad Ljubljano koral deveterih angelskih zborov:
Sava le slovansko čustvo
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Velik uspeh himalajske odprave
Kakor znano, Je napelo profesorja Dyrenfurthu po nešteta težavah doseči vrhunec »Kraljice Marije«, visok 7630 m. Slika kaže tabor ekspedicije
Res imenitna ideja!
, Atneril očitno ne ceni dobrin alkoholnih pijač, ki jih prodajajo po drogerijah v Zedinienih državah. Zato pa smatra r.a osnovi svojih zooloških študij kobilice kot šibo človeštva in vsako, še tako majhno kobilico kot nevarnost za poljske pridelke ki vzdržujejo človeško življenje. Pred kratkim je poslal državnemu pravdniku Nagleju, ki ije tudi član državnega alkoholnega urada, pismo, iz katerega navajamo sledeče mesto: »Na svojih inšpekcijskih potovanjih po mojem sodnem okolišu sem ugotovil, da se vlada nekai takega kakor prizadeva, da bi uničila kobilice z uporabo nekega strupa- Pri mojih opazovanjih mi je prišla krasna misel! Gospod! Kaj ee bi za uničevanje kobilic uporabili vašo iz vsah mogočih in nemogočih sestavin zmešano žgano pijačo? Od vas destilirano žganje sem sam pokueil in vem torej iz lastne izkušnje, da ie vse bolj-Si Strup nego tisto sredstvo, ki ga pravkar vlada uporablja zoper kobilice. Ker je Vas alkohol po kratkem uživanju za človeka žkodljjiv, celo smrtonosen, menim, da bi »jtegnil na kobilice prav tako učinkovati. No, gospod državni pravdnik! Ali ne bi hoteli namesto strupa, ki ga zdaj po drogeri-
jah prodajate kot žganje, izdela*! nekaj dragega, kar ne bi učinkovalo tako kvarno na človeški organizem, in dali svoje alkoholne destilaite škropiti po polju naše države ter s tem uničevali tolikanj škodljivi mroes?«
Kako postaneš najlažje milijonar
Nedavno je praznoval Američan Bowers v New Yorku dvojno obletnico: svoj 60. rojstni dan in tridesetletnico, odkar je postal milijonar. To je bil tndi glavni vzrok da je navalila nanj cela vojska časnikarjev, ki so se pred vsem zanimali za vprašanje, kako postane človek najlažje milijonar. Mister Bower se ni kar nič branil razodeti javnosti svoje tajnosti in jim je (brez oklevanja izjavil: Celo prav rad vam odgovorim na vaše vprašanje, tem rajši ker je ta posel prišel v Ameriki že v po-zajbljenje, pozabljajo ga celo oni, ki «o ga nekoč že dobro .poznali. Z menoj je bila reč takole: Svoje delovanje sem pričel z desetimi leti kot prodajalec časnikov; potem sem v tekn časa bil zaporedno znanilec čevljev, pomivalec posode, pomočnik pri dvigalu in cestni pometač. Vsa ta leta
V modernem laboratorija
nisem tedal nikakega denarja Tudi ni6em kadil niti piL Na ta način se mi je posrečilo, da sem do dvajsetega leta prihranil 246 dolarjev in 13 centov. Tisto leto pa mi je umrl stric, ki se vse dotlej ni brigal zame, ter mi zapustil štiri milijone v gotovini ta dobrih akcijah. Posebno ta zadnji način, kako postaneš milijonar, priporočamo lahko kot najboljši in najsigur-aejSL	a
Koliko milijonov so naredili
Po statističnih izvestj-ih ameriškega trgovinskega ministrstva so 1. 1933 na vsem svet-u zgradili 2,716.000 avtomobilov proti 1, 977.000 v letu 1932, torej za 37% več. Po posameznih državah se ta produkcija razdeli:
1933	1932
Zed-tajene države 1,960.000 1,371.000 Anglija	281.000 244.000
Francija	192.000 I7I.OOO
Nemčija	106.000	50.000
Kanada	«-000	61.000
Rusija	50.000	27.000
Italija	42.000	29.000
Plinska vojna
Slika z velikih zračnih manevrov v OsaJd (na Niponskem). Moštvo nevtralizira »strupene pline«, ki jih je spustil sovražnik nad mestom
delajo z modernimi sredstvi. Delavci so »oboroženi« s plinskimi maskami, 'd jih ščitijo
pred škodljivimi plini
Samo 58 fijakerjev je še v Berlinu
Dne 1. julija letoe so našteli v Berlinu 136.706 avtomobilov vseh vrst in motornih koles. Število fijakarjev pa pada od meseca do meseca in so jih omenjenega dne našteli eamo še 58.
»Prosim malo ognja!"
Zanimiva prigoda se ie nedavno pripetila ameriškemu parniku >Mariposi«. Sredi neizmernih voda Tihega noeana je oetavilo parnik nekai čolničev, v katerih eo bili domačini, ki so mu dajali žiivabna znamenja. Ladja ee je ustavila in eden domačinov je i prinesel na krcv košček papirja, na kate-I rega je neki belopolti človek Quensell po imenu napisal svoje želje. Ta Quensell je edini beli prebivalec nekega prav neznatne. SB otoka v Tihem oceanu, in je prosil parnik, da bi mu dali nekoliko vžigalic! Tudi sladkor in petrolej, pravi, sta mj pošla že pred dvema mesecema. Črnilo in časnike bi smatral za največji luksuz. Mimo tega je prosil, da bi mu odvrgli pri otoku pošto, kadar bi naneslo, ker ima v Novi Zelandiji ženo in otroke. Na ottoku. kjer živi ta novodobni Robinzon med samimi domačini, so se prejšnje čase večkrat ustavljale ladje zaradi kopre. svetovna gospodarska kriza pa je naredila, da so docela izostale in tako je prišel Quensell v največje stiske. Paroplovna dražba je zdaj sklenila, da se bodo njene ladje spet redno ustavljale na tem otoku.
Vrednost in kupna cena umetnin
Vrednost umetnine se ravna po ceni, pravijo. Ampak kupna cena dostikrat ne odgovarja pravi vrednosti umetnine. Cena in vrednost se nikakor vedno ne sklada. Rutini rano delo modnega slikarja, ki se danes dobro plača, je v malo letih že brez vrednosti; poceni kapljeno delo &e neznanega umetnika pa lahko silno narase. Van Gogh ni mogel prodati svojih slik dražje kot po 100 frankov, za ponarejene pa eo pozneje plačevali stotisoče. Odkar obstojajo eamo »umetniki«, to je po razi>adj cehov, so tudi prenehale približno gotove in stalne razmere cen. V srednjem veku je bil slikar rokodelec kakor čevljar in krojač. Plačevali ga niso po njegovem talentu, nego po velikosti slik in številu naslikanih figur. Tudi Durer je bil plačan kot rokodelec in je pogosto tožil čez nizke cene. Njegovi bakrorezi in lesorezi so delo za kruh. ki jih je njegova žena prodajala na trej v Nurnbergu ali Frankfurtu. Za eno svojih glavnih del je dobil namesto 300 goldinarjev samo 200. Na splošno eo si slikarji redkokdaj pridobili premoženje. Največji so propadli <v večji ali manjši bedi. Vermeer je umrl ves zadolžen, Frans Hals v ubožnici. Rembrandt v največji bedi in Michei Angelo, ki je umrl 9o let star po ogromnem delu, ie zapustil 8190 zla-tov in 200 skudov. Dnevni zaslužek slikarja
aa Holandakem je znašal 4—5 mark; da i« zaslužil 10 mark, je moral biti že slaven rfi-kar. V6a imena, ki se danes visoko cenijo. Juukor n. pr. van GoTen Hobbena. RuiedaeL, van de Felde in dr. so zaslužili tako ma'«o, da so se morati lotiti postranskega zalužka kot kuhar, krčmar, pek. davčni prejemnik. Za portrete so plačevali 8—10 goldinarjev. Spričo teh nizkih cen je seveda treba pomisliti, da je bila kupna cena denarja takrat znatno večja kot je dandanes.^Predveem pa je bils prodaja znatno večja. Izredno ie bilo plačilo umetnikov v starem vekj. Cezar je plačal za dve sliki Timomahupa osemdeset talentov (čez 400.000 frankov današnje vrednosti) in sto talentov za sliko Aristida. V čudnem nasprotju e tem pa je bil socialni položaj umetnika. Plularh piše: Noben dostojen človek, ki vidi Zevea v Pisi aii Hero v Argosu. si zaradi tega ne bo želel biti Phidias ali Apelles, kajti četudi nam jp delo prijetno ali všečno, zaradi toga ni treba, da bi stvoritelj zasložiL, da bi ga skušali posnemati nli biti njemu enaki- Mi cenimo delo, preziramo pa stvaritelja — tako je bilo naziranje antike. V moderni dobi ie postalo precej nasprotno; čislajo in cenijo umetnino in stvaritelja, ampak malo kupujejo njegovo delo.
čuda morskih globin
Potapljavni poizkusi ameriškega raziskovalca morskih globin dr. Beeba, ki oe je v bližini Bermudskih otokov spustil v svoji podmorski krogli skoro tisoč metrov globoko, so po vsem svetu vzbudile veliko pozornost. Najnovejša poročila o doživeta jih pogumnega učenjaka pričajo, da bo taki potapljavni poizkusi zelo važni. Z nJim! bo mogoče v polnem cfosegu razkriti življenje v morskih globinah, ki je bilo do-zdaj malodane popolnoma neznano.
Dr. Beebe pripoveduje, da je skozi okno krogle ali gondole opazoval na tisoče gk>-bokomorskih rib in drugih morskih živali. Bilo mu Je tam doli kakor prvim raziskovalcem Afrike, ki so pač domnevali, da bivajo po nepreiskanem kontinentu sloni, levi, antilope, vendar so bili presenečeni in osupli, ko so zagledali te živali. V globočini dve sto metrov je učenjak doživel čuda mnogoterih svetlobnih efektov. Morje je bilo pri pogrešanju vedao bolj barvito in svetlobo izžarevajoče ribe so
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove grenčice«. Od mnogih zdravnikov predpisana »Franz Josefova voda« uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefovo grenčico« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Po imenu jih poznaš
Čeprav je znano, da Je mornarska ljubezen do žensk baje od sila nestanovitna, je vendar zgledno zvesta, v kolikor velja ladji. Večina ladij tma žensko ime. V Lloydo-vem imeniku trgovskih ladij Je več ko 1500 Marij, pri čemer pa še niso všteta z Marijo sestavljena dvojna imena kakor na pr. Anne Marie, Mary Ann. Marie Loui6e itd. Ženska imena imajo zlasti manjše ladje, jadrnie in ribiške ladje. Vzrok bo bržkone v tem, da je brodar po navadi tudi sam lastnik ladje, ki jo lahko krsti po mili volji. Velike brodarske družbe dajejo zadnje čase svojim ladjam imena, iz katerih se lahko na mah spozna, katere družbe last Je ladja. Tako n. pr. se imena ladij jadre-niške družbe Laeisz začenjajo s »Dc: Pa-dua. Pamir. Peking. Ladje družbe Hansa imajo imena, sestavljena s fels in waM: Stolzenfels. Treuenfels, Stelgerwaid. Wa»-genvvald. Ladje parobrodne družbe Kosmos so imenovane po ozvezdjih Parniki družbe Blue Funnel Line imajo imena trojanskih junakov, družbe Canadian Pacific pa imena cesaric (empress): Empress of Canada, Empress of Scotland, Na -ia se končujejo ladje družbe Cunard: Campania, Lucania, Mauretania. Pri družbi White Star Line pa so imena na -lc 01ympic, Titanic, Celtic. Američani krstijo svoje ladje z imeni kar kor: Zlata vrata. Leteči oblak. Vladarica morja, Holandci dajejo najrajši imena s
Fran Boš:
Jungšic Korlek
BžLo je pred pomladjo 1915, ko je Lah grozdi, da se vmeša v veliko vojno. Težki časi so MU, ko je vas vznemiril neki nemški gospod iz mesta, prileten že, v sivi uniformi im s krivci na čepici, stotnik je bil pri nekih jungšicih. To je bila neka nova vojska ali kaj, ki so vanjo jemali otroke, dečke pod osemnajstim letom, da bodo služili samo za fronto, v boj pa jim še ne bo treba tako kmalu.
Vas je imela vojne že dovolj, saj je bilo gorja že preveč, moških ni bilo več kaj dosti doma, mnogi pa so bili že mrtvi ali ujeti. Tako tisti sladki stotnik v vasi ni kaj prida opravil, samo trije so se mu dali zapisati. Torišče, ki so ga doma grdo gledali, ker se mu je obetal otrok s sosedovim dekletom, potem Anzek, ki je bil brez doma in je rajši lačen poležaval po kozolcih, kakor pa da bi prijel za delo, in še Korlek, ki so ga doma starejše sestre pretepavale, kadar je pdjan nad njimi razsajal in zahteval, da mu izroče gospodarstvo. Vsem trem se je prijetno zdelo, da se umaknejo iz vasi in se preoblečejo v vojake, čeprav jim je bilo komaj po šestnajst, sedemnajst let.
V mesto so odrinili, tam so se vežbali prav po vojaško, treba je bilo prenašati napore, toda kaj, zapisani so bili zdaj, prisegli so staremu cesarju in preoblečeni so baili! O prostem času pa so si mogli privoščiti to ali ono dogodivščino.
Po dveh mesecih, ko so že kaj znali, so jim dali prav nove uniforme in po dva dni dopusta, da se doma poslove, preden odidejo v Vipavsko dolino, kar
tako bodo tam v zaledju, saj vojne tam še sploh ni bilo.
Skazi vas so zdaj stopali vsi trije, v novih oblekah, škripajočih čevljiih, opasani in z bajoneti ob bokih, pa s ponosnimi krivci na čepicah. V vasi so jim kajpada stregli z vsem dobrim, nič očitkov ni bilo zdaj, saj so bili vojaki in 90 se bahali, kako pojdejo kar tja dol nad Laha, to mu posvetijo jungšici!
Pa po krčmah so delali hrup, kadili tobak na vsa pljuča, pili in prepevali, da ni bšlo prav nšč več lopo. In za dekleti so se lovifli okoH hišnih oglov m jam pijani gobeadali nič kaj pametnega.
Prvi dan dopusta so tja v noč pre-vpili v krami, dolgi, štorasti Korlek je bil tam iztaknil gasilski rog, kramar je bil trobentač pri gasilskem društvu, pa je zdaj bffl na ruski fronti. Vrvico 8 tam rogom ei je Korlek obesil okrog vratu in je trobil na vse pretege, da je kar sluh jemalo. Najptrli so se do kraja, si bruhali po oblekah m nato pozaspali po klopeh v krčmi.
Bilo je ie po polnoči, ko se je Kocfefc vadramid od same prehude žeje. Pa je še pil, še je bfflo pijače na mizi, tovariša pa je kar pustil v miru. Kakor v meglo, ne da bi se prav zavedal samega sebe, je stopil ven v mlačno pomladno noč. Prevzelo ga je neko klavrno hrepenenje, po čem neki, sam ni vedel. Se nečesa se mu je hotelo, vrag vedi, česa. Morda se je domisli Micike na griču za vasjo, ali pa Malike doli db reki, morda pa Pepce kraj gošče. Vsaka izmed njfih bi mu gotovo odprla, če bi se adalje 7,glasil pod oknom. Nobena nd bila taka, da bi se že bila kdaj Korleka branila, pa tudi drugih ne, tak glas je Sel okoli o n$h.
Kod vse je Korlek tiste nočne ure hodil, kje je bil in kako, če ni bil morda pri tem ali onem dekletu, ali pa je morda ležal kje za cesto, tega sam ni vedel opoldne, ko se je v domači izbi, v postelji vzdramal s težko glavo in grenkobo v ustih. Prav za prav ga je prebudil neprijeten dražljaj, ki ga je ob-čutfl na hrtrtu. Kar zaskelelo ga je, od česa neki, saj je bil brez mrčesa. Potegnil je preko glave srajco in iskal v njej. Zares! Tu je bila drobna, rumena uš, tam še druga in tretja.
—	Odkod? si je tri glavo. Iz mesta je dospel čist, tudi doma niso nikdar redili te živadi, te se je moral nalesti kje drugje. Kje je neki ležal vse to noč? Ni se mogel domisliti, tako je bila vBa ta noč zavita v neko neumno meglo, ki je ni znal dvigniti s sebe.
Komaj je mogel s krmežljavimi očmi gledati v svetlobo, ki je je bila izba polna. In ko je zbiral svojo obleko, je zagledal tam samo hlače in čevlje. Nikjer pa ni mogel najti bluze, tudi čepice ni bilo, pasu z bajonetom prav tako ne, ie čevljev ne.
—	Prebedasto je vse to! si je mislil Korlek in je glasno zaklel. Potem je stopil v srajci in hlačah kar bos v kuhinjo in na dvorišče in je izpraševal sestre. To so mu dale lepih odgovorov!
—	Mrha pijana, sam glej na svoje stvari, kod le kolovratiš okrog kakor pofaepen pea vso noč! Spravi se že enkrat odtod, Boga bomo hvalile, če te tam ubijejo, ne bo škode.
—	Babe! je jezno siknil. Nato je stopal okrog hiše. nikjer ni bilo sledu o njegovih stvareh. In spet ga je pikalo m srbelo zadaj pod vratom, da je bilo ie kar preneumno. Odkod le vse to?
Ko sta dospela še Tanče in Anzek, mu tudi ta dva nista vedela kaj več povedati- Sama sta se v jutru prebudila v krčmi, ničesar nista pogrešala, samo tiste živalce. In še smejala sta se Kor-lebu, potem pa so šli vsi trije seveda pogledat v krčmo, tam krčmarica ni prav tako ničesar vedela. Obsedeli ao in pili spet, saj jutri v jutru bo treba biti že v mestu, v dveh, treh dneh pa odrinejo tudi od tam. Zato pa bo treba še nove korajže. Še je skrbelo Korleka, kako pojde takole v mesto, gotovo ga še zapro, no, pa se je kmalu vendarle spet potolažil.
Tisto so prepevali: — Kaj so to aa eni fantje... Tedaj pa je skozi okno v krčmo pogledala Pepca, tista kraj gošče, majhna, a okroglega života, ki se fantov še nikoli ni branila. Obraz ji je bil posejan s hrastavami bradaviči-cami, lepa ni bila, njen nasmeh pa vendarle ni bii neprijeten.
Zdaj se je Korlak v hipu vsega domislil, kakor da se je z njegovih oči odluščila mrena. Pri tejle vražji Pepci je bil kraj gošče! Iz krame ga je adaj klicala. In res! Prinesla mu je bila čepico z zlomljenimi krivci, pobruhano bluzo, pas z bajonetom, čevlje in celo gasilski rog. Glej, kako se mu smehlja, kar všeč mu je ta vražja Pepca, da le spet ima vse svoje stvari!
— Pozabil si vse to, gotovo al preveč pfl, in izginil st kar naenkrat, pa sem te še klicala nazaj. Lahko bi bil de ostal, še uro vsaj...
—Saj res, da sem bil pri te«, AH zdaj stopi v krčmo, srkni požirek vina, ko si mi vse to prinesla, prav, saj me je že skrbelo.
Pepca se nič ne brani, pa ie sedi v gostilni med fanti vijaki, ld jo božajo
polnile sinje dno s svitom, ki je podob« eamo avitu eevajočih zvezd na iet». Svetlobna izžarevanja teh živali eo bila včasih tako močna kakor svetlo/brni viri, e katerimi je brla opremljena potapljavca priprava.
Na težavno vprašanje, ali biva>> v morskih gloibinah še neznana orjaška bitja, meni učenjak, da za zdaj še ne more končno veljavno odgovoriti. Njegove dosedanje ugotovitve pričajo, da žive živali le Uk pod morsko gladino v majhnih globočinah, v večjih gldbočinah pa samo manjše, torfi mikroskopično majhne živali. Ker je bila globokomorska krogla opremljena s telefonsko napeljavo, da je bil učenjak vedno v zvezi z zunanjim svetom, je na ta način živel v tajinstveno6ti med dvema svetovoma. Ura, ki je bila tako nameščena da Je gibanja potapljavne priprave niso motila, ga je s svojim enakomernimi tiktakanjem spominjala na oni drugi svet nad vodami.
vrouw (gospaj: Vrouw Gesa, Vrouw Zwa-antje, Goode Vrouw. Včasih pa tudi imena, s katerimi se izraža zadovoljnost: Wel te vreden (Prav zadovoljen), Ons geooegen (Naša zadovoljnost) Najlepša imena imajo skoraj gotov© irske ladje na pr.: I am alone (sam (a) sem), W£re here (fcokaj cmo), The girl 1 love (dekle, ki Jo ljubim).
Plavajoč avto
je izumil neki nemški inženjer. Pogon v vodi se vrši z lopaticami, ki so nameščene na gibljivi osi, krmarenje pa 6 prednjimi kolesih katerih prečke so opremljene z lesenimi koluti. Vozilo tehta štirinajst centov in doseže proti vodi brzino desetih kilometrov. V mirni vodi se brzina eoatno poveča. Vodni avto se bo uporabljal posebno s pridom pri povodnjih in reševanjih. Prehod s suhega v vodo in obratno se lahko izvrši brez težkoč in okoliščin.
Tudi rekord!
Mestece Cvikova na Češkem, ka Sfeeje 5000 duš, si lahko neomejeno lasti sloves da je najbolj adravo mesto na svetu. Uradna statistika je ugotovila, da Je do malega 7% vseh prebivalcev v mestu starih nad 70 let, 331 oseb, med njimi 137 možkih in 195 žensk pa Je prekoračilo 70. leto. Ampak hkratu so tudi ugotovili, da prihodnji rod ne bo užival tega slovesa, ker «0 adravniiške preiskave dognale, da je zdravje mladine dokaj slabo, in sicer »aradi slabih razmer v prehrani in stanovanjo-
Vedno sodnik. Sodnik svoji hčeri: Kaj pa dela ta fant zopet pri nas?
—	Snubit me je prišel papa. Kaj naj mu odgovorim?
—	Tri dni zaradi beračenja, pogojno.
čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
in objemajo, potem tikajo in pijejo.
Pa zaskeli Korleka spet v hrbta, vražja smola ta reč z mrčesom. Domisli se in izpod namršenih obrvi sikne v <iekle:
—	Saj bi ne bilo nerodno pri tebi, samo da bi se ne bil tam uši nalezel, to pa mi ni kar nič po godu ...
—	Ne žali me, kaj takega mi še nikoli ni nihče očital, da veš! Sram te bodi, da me spravljaš v slab glas! To je tvoja hvaležnost, da sem ti odprla, ko si cvilil pod oknom, dolgki nemarni!
—	Tu jo imaš! si je segel Korlek pod srajco za vrat in že je počil na mi-ao v vinsko lužo drobno, rumeno živali-co. — Tvoja je, tu jo imaš, nemarnica!
—	Ubijejo naj te tam doli, nesram-než nehvaležni! je zatulila m še gosto kopico pridevkov je nametaia nanj, potem pa so jo vsi trije pognali čez prag. Kar tekla je vsa rdeča od jeze v ovinka za vas in tja h gošči.
Se so se smejali fantje, še so pffi, še 90 peli, dokler ni minil dan. In ko je mirila tudi še noč, so se v zgodnjem jutru napotili k vlaku in ž nJim v mesto.
Za tri dni je stala stotnija jimgšicev pred kolodvorom. Stotnik jim je govoril o junaštvu, ki bodo ž njim ti mladi in zavedni borci rešili Avstrijo, domovino. In tedaj, ko je ob koncu govora ^odba udarila cesarsko himno, je zasr-befo Korleka na hrbtu in prsih, ni mogel drugače, pa se je z levico popraskal Seveda je to opazil v tem svečanem trenutku debeli, zadirčm narednik, na hud pogled je nabodel Korleka ni polglasno siknil iznad trdih, črnih zunŠtac:
Smrkavec, ki se Soha ofo cesarski PBBB
Manifestacija kmečke mladine v Novem mestu
V velikem številu se je lepe prireditve prebivalstvo udeležilo iz vsega novomeškega sreza — Krasen sprevod — Nagovor bana dr. Marušiča
Novo mesto, 2. septembra.
IDanes so se tu vršile velike kmečke manifestacije, katerih se je udeležila ti-sočglava množica kmečkega in mestnega ljudstva. Dopoldne se je že v prvih jutranjih urah pričelo vrvenje po mestu kljub dežju, ki je motil prireditev. Dopoldne je bila živinska razstava goveda in konj. Ob 11. se je pripeljal z avtomobilom ban dr. Marušič, ki je po kratkem postanku nadaljeval pot v kraje, prizadete po težjih neurjih zadnjih dni. Spremljali so ga sreski načelnik Friderik Logar, novomeški župan dr. Josip Režek, župan okoliške občine šmihel-Stopiče Matko, nar. poslanec Kline, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zidanšek, nar. posi. Mravlje in drugi. Odpeljali so se v avtomobilih proti Brusnicam na Gaiberje, Stopiče in Trško goro, nato pa se vrnili v mesto na kosilo.
Popoldne ob 3. se je razvila velika po-▼orka kmečke mladine, izpred podružnice kmetijske zadruge. Na čelu je jahal kmečki fant z veliko državno trobojnico. Sledila je kmečka konjenica, njej kolesarji, nato pa vozovi z različnimi skupinami kmečkega dela, vsi lepo okrašeni in skoro na vsakem vozu harmonikar. Med tisočglavo množico, ki se je zbrala na trgu, so žele posebno občudovanje de-čve s poljskim orodjem iz Belokrajine, ki so se v Novem mestu ustavile na pota na festival v Ljubljano. Pozornost je vzibujal voz kmetijske šole na Gnmu, ki je predstavljal mlekarno.
Na balkonu mestne hiše so se ob mimohodu povorke zbrali ban dr. Marušič, novomeški župan in banovinski svetnik dr. Režek, sreski načelnik Logar, inž. Zidanšek, dr. Veble ter narodna poslanca Kline in Mravlje.
Po sprevodu se je vršilo na Loki veli-
ko manifestacijsko zfoorovanje, ki ga je otvoril predsednik pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet g. Žarko s pozdravom vsem odličnim predstavnikom. Ban dr. Marušič je bodril zlbrano mladino k vztrajnemu in požrtvovalnemu deln za kulturno, gospodarsko in nacionalno povzdigo našega podeželja v dobrobit vsega jugoslovenskega naroda.
Nar. posl. Mravlje je sporočil pozdrave vodstva Zveze kmečkih fantov in deklet in pozdrave ministra g. Ivana Puclja. V svojem govoru je nato opozarjal na 10 letnico ustanovitve organizacije kmečke mladine in orisal dosežene uspehe. Tudi on je pozval kmečko mladino, naj ee tesno oklene svoje organizacije, ki naj jo vodi v boljšo bodočnost našega kmečkega ljudstva.
Ravnatelj meščanske šole Anton Merzič je pozdravil nato zborovalce v imenu »Kmečke prosvete*, podčrtal potrebo kmečke samozavesti in pozival h kulturni izobrazibi kmečke mladine. Ob koncu je spregovoril še ravnatelj kmetijske šole na Grmu inž. Z u p a n i č, ki je poudarjal potrebo strokovne teobraabe kmečke mladine, zlasti v' današnjih težkih časih, ko ni več dovolj, da dela kmet samo z rokami, marveč mora delati tudi z glavo.
Z lepimi besedami je nato predsednik g. Žarko zaključil manifestacijsko zborovanje, nakar se je razvila prijetna zabava. ki ®o jo otvorili Belokranjci s svojim črnomeljskim kolom. Sledila je razdelitev nagrad za najboljše skupine v sprevodu. Prvo nagrado so dobili Belokrajinci, drueo skupina kovačev, tretjo pa skupina predic. Istočasno so bile razdeljene tudi nagrade na razstavi živine. Zaradi dežja se je ljudska veselica zvečer nadaljevala v prostorih hotela Soklič.

Slovenske šole na Tržaškem pred 20 leti
Ob tretji ofeletnici zadnje slovenske šole v Primorju
Trst, 1. eeptembra.
Pred tremi leti nam ie fašistični režim nkmil poslednjo slovensko ljudsko šolo, ki smo jo vzdrževali celo z lastnimi privatnimi sredstvi. Bil je to poslednji člen v verigi krivic, ki jih je prizadejala fašistična Italija po svojem zastopniku Gentilu jugo-elovenskemu ljudstva v tako zvanih novih pokrajinah in njegovemu visoko razvitemu osnovnemu šolstvu. S šentjakobsko šolo je bi a ukinjena ena največjih, najmodernejših in celo po svojih vzgojnih 'jspehih ena najboljših šol na vsem Primorskem, kar šo morali nekoč priznati tudi tržaški Italijani sami. Toda pasti je morala tudi ta poslednja postojanka slovenske kulture, ker je bila v primeri z italijanskimi šolami vse preveč — barbarska.
Kakor nalašč za to obletnico je tržaški »PiceokK objavil daljjši članek o javnih in privatnih šolah pred 20 leti na sedanjem ozemlju tržaške občine. Teh šol >e bilo v šolskem letu 1912./13.: 22 mestnih ljudskih šol s 16.500 jčenei. 13 italijanskih meščanskih in nadaljevalnih šol e 3000 učenci, 3 državne osnovne šole z 2700 učenci, 2 meščanski s "jDO učenci, dalje 11 privatnih italijanskih in nemških šol e 1800 učenci in 12 italijanskih in nemških srednjih šol s 5300 učenci. Po zelo skromnih aproksima-ti.-nih računih je bilo od vseh teh 29.800 učencev in dijakov najmanj 2600 slovenske in hrvatske narodnosti. Poleg teh pa ie bilo na Tržaškem 10 osnovnih in 10 nadaljevalnih šol, in sicer v Rarkovljah, Rojana, Skednju, pri Sv. Ivanu, na Katinnri Opči-n;ih. Proseku. pri Sv. Križu, v Trebčah in Bazovici s skupno 4300 otroci, in dve privatni osnovni ter ena nadaljevalna šola pri Sv. Jakobu in v mestu s skjpno 2100 dece, ki so bile vse slovenske. Šentjakobska, tedaj C VI-šola je bila med vsr?mi tržaškimi šolami največja, saj je bilo zadnja leta pred vojno v njenih 29 razredih zbranih po 1500 in še več slovenskih otrok. Poleg vsega tega l»a je leto za letom dosegla tudi najboljše učne rezultate.
*
Za razmere, ki spričo ponemčevaflne in poitalijančevalne politike tedanjih avstrijskih državnih in italijanskih mestnih oblasti nic=o bile baš ugodne za slovensko prebivalstvo na Tržaškem, je bilo 9400 slovenske šolske mladine vendarle impozatno število. Še bolj jiasno in pomembno pa postane to dejstvo, če primerjamo razmerje številk slovenskega prebivalstva na sedanjem ozemliu tržaške občine ter italijanskega in nemškega prebivalstva z razmerjem skupnih podatkov o slovenski in iitalijansko-nemški šolski mladini. Od približno 260-000 prebivalcev -e bilo po uradnih podatkih okrog 60.000 Slovencev, od 36.200 šolske mladine okoli 9400 slovenske dece. Tako ie bilo slovenskega prebivalstva 23°/», slovenske šolske mladine pa po prav skromnih računih 26%.
Če bi k tem ugotovitvam dodali ie to, da je znašal po statističnih podatkih naravni prirastek italiianpkeoa prebivalstva po vojni v razmerju e prirastkom slovenskega ljudstva na Tržaškem, bi bili morali imeti Slovenci sedaj vsa i 30 osnovnih in nižjih srednjih šol za svojih 12.000 šolskih otrok, ne pa nobene.
Odlikovanje treh Slovence*. Carnegiejeva ustanova je odlikovala dva slovenska fanta in neko dekle e srebrnimi svetinjami in denarnimi nagradami, ker so z velikim sa-mozatajevanjem in pogumom rešili tri svoje znance ki so bili v nevarnosti, da utonejo. 21 letna Aloizija Uršičeva iz Mirne je dobila srebrno svetinjo in 1000 lir kot odlikovanje in nagrado za rešitev Franice Spangterjeve. ki ie Padla v Vipavo. 121etni Metod Makue iz Volčje Drage ie bil odlikovan prav tako e srebrno svetinjo in je prejel 800 lir na-gTade, ker je v Dornbergu iz nekega tol-
muna rešil svojega tovariša, 251efcni voznik Peter Ortak iz Grahovega pa je dobil bronasto medaljo in 400 lir. ker je, čeprav slab plavač, rešil iz Bače svojega znanca Ivana
Droleta.	.
p— Smrtna nesreča. V ponedeljek je v tržaški bolnici umrl istrski kmet Anton Filipa r, ki ga ie dan prej povozil neki laski motocikliet. Pokojni Filipar zapušča številno družino, ki je z njim izgabila nad vse skrbnega očeta in skrbnika.
p^ v Trstu ie v ponedeljek umrl g. Anton Verč, Oče' zdravita dr-' Marcela Verča-Pokopali so ga ob veliki udeležbi šentjakobskih Slovencev v torek popoldne. Žalujoči
družini naše sožalje!	. .
p_ v Brtokih pri Kopru so te dni likvidirali tamkajšnjo kmečko hranilnico. Likvidacijo je zahtevala koperska fašistična organizacija.
BIO
Dve dragoceni točki Primorja
V važni prvenstveni tekmi z Gradjanskim so čmo-beli zasluženo zmagali in se spet povzpeli na vrh tabele
Ljubljana, 2. septembra Kljub raznim športnim prireditvam izven tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu — saj se je aanes v Zagrebu končala največja lahkoatletska prireditev ■ na Balkanu in je razen tega tudi naša izbrana nogometna enaj^orica v Pragi odigrala veliko mednarodno tekmo z brati Cehoslovaki — je obsegal tudi domači prvenstveni spored štiri zanimiva srečanja, med katerimi je bilo ljubljansko — med Primorjem in Gradjanskim — vsekakor najvažnejše.
Športna publika v Ljubljani je bila na današnji dogodek na igrišču Primorja dobro pripravljena. Naš jačji zastopnik v ligi je imel prestati trdo preskušnjo. ki bi ga skoraj mogla stati obstanek v ožjem tekmovanju, in sicer tembolj, ker je bila današnja tekma — razen reprize domačega »derbyja« — zadnja tekma, ki jo je igral na svojem igrišču. In še številne druge okoliščine so bile povod, da je bilo zanimanje za današnji nastop črno-belih nenavadno veliko. Ker je bilo vreme naklonjeno _ velika večina sicer odsotnih prijateljev nogometne igTe je zaradi dežja in hladu ostala v Ljubljani — je imela današnja prireditev obisk kakor že dalj nobena.
Po tipični prvenstveni borbi — m še
•	Ul -I- • _ MA J	irm »oeln^
nasprotnik z boljšim in brezobzirnejšim startom vedno prestregel. Po Janežičevem odhodu pa se učinkovitost domačega napada še hujše zmanjša, odslej ima ožja obramba čedalje težavnejše delo. Takoj po zgoditku uvede Gr. v igro stopnjevan tempo, igra se z bliskovito naglico prenaša s polja v polje", z ene strani na drugo. Toda branilska vrsta Pr., vedno z nova ojačevana s krilci in tudi z napadalci je vsem naskokom nasprotnega napada kos. Zemljič je' v napadu osamljen, Odbojni udarci gredo vedno v njegovo smer, v 35. min. ga Pepček pošlje' lepo naprej, njegov strel na gol gre za las mimo cilja in upro-pasti veliko šanso. V 41. min. strelja Zemljič zadnji kot za Pr., potem je Gr. večinoma zopet v napadu.
V začetku drugega polčasa se pojavi Janežič na svojem mestu, toda do konca igre ostane neaktiven zaradi blezere v desnem ramenu. Značilno je, da je Raj-kovič šel protestirat k sodniku, češ, da ne sme pustiti janežiča igrati. Gr. izvaja prve minute drugega polčasa premišljene kombinacije, kmalu pa se igra razcepi v neprestane aute. Kažejo se prvi začetki zavlačevanja s strani Pr. in ta taktika gre igračem Gr. čedalje bolj na živce. Gr. ima intaktno moštvo, je boljši v startu, in to mu daje precejšnjo premoč v polju. Negle-
po tipični prvenstveni borbi — m se .	mu aaje piecej^uju	•
zmagonosni zgSditek je padel iz zasluženo ,	de na to je igra raztrgana.
prisojene enajstmetrovke - je Primorje 1	mnogimi fouh, igra se ze o ostro sodni*
osvojilo svoji dve dragoceni točki in zdaj ■	—	*™va »iskati. včafflh Posre"
lahko z najlepšimi nadami gleda v bodočnost. Točka ali dve se bosta že še dali
Ponedeljek, 3. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napoved časa. — 13.06: Predavanje ZTOI: Propagandni obrtni teden.
—	13.20: Plošče. — 17.30: Solističen koncert: Veršičeva - Dermota - Petrovčič (prenos z velesejma). — 18.30: Radio orkester. _ 19.10: 0 velesejmu (Zdravko Gosak). — 19 30: Zdravniška jra (dr. BogomiT Magaj-na). — 19.50: Čas, jedilni list. - 20: Prenos iz Beograda: 0 ciljih nacionalne vzgoje.
—	20.30: Prenos Mozartove opere »Čarobna piščal« iz Beograda. V odmoru napoved
časa in poročila.
BEOGRAD 18: Narodna glasba. — Orkestralen koncert. - 20.30: ^rtova opera »Čarobna piščal«. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Koncert orkestra. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19-10: Simfoničen jazz. - 20.15: Prenos iz Brna.
—	22.15: Plošče. — BRNO 19.25: Koncert iz Prage. — 20.15: Spevoigra. — 22.15: Prenos iz Pra*e. — VARŠAVA 20-45: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Lahka glasba.— 23: Ples,- DUNAJ 11.30: Plošče.-12: Koncert dunajskih simfonikov. — 16.40: Koncert solistov. — 17.10: Joh. Brahrne m njegovi »Madžarski plesi«. — 17.40: Plošče.
—	"l9: Prenos Verdijeve opere >Aide« iz državne opere. — 22.50: Plesna murika. — 24: Sramel kvartet. _ BERLIN 20.15: ,Ix dežele svetlih noči«. - 21.25: Nordi*ki baoehanal. — 22.50: Lahka glasba. — KO-NIGSBERG 20.05: Kompozicijski večer. — 21: Mešan glasben in literaren	__ 22.30: Orkestra!, koncert. — MUHLAOKftK 20.10: Plesni večer. — 21: Program iz Ko-nigsberga. — 22: Violinske skladbe. — 23: Koncert orkestra. — 24: Lahka glasbe. — BUDIMPEŠTA 17.30: Plesna ~lasba. — 20.10: Zborovsko petje. — 21.15: Operni orkester. — 22.15: Ciganska godba. — RIM 17: Orkestralen in pevski koncert — 19.30: Plošče. — 20.45: Mešan glasbeni program.
Torek. 4. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 17.30: Cerkveni koncert frančiškanskega pevskega zbora (z velesejma). — 18.30: Plošče za Otroke. _ 19: Otroška ura (Cirila Medvedova). — 19.25: Jurij Strossmater in jugoslovanska ideja. — 19.50: Čas. jedilni list. — 20: Dietni eitraški koncert: gg. Mezgoli*« in Skalar iz Beograda. — 20.45: Radio - orkester. — 22.10: Čas. poročila. — 22.30: Angleške plošče.
BEOGRAD 18.30: Klavirski koncert. — 19.10: Narodne pesmi. — 20: Plošče. — 20.30: Igra. — 21: Orkestralen in pevski koncert — 22.45: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB, 12-30: Plošče. _ 20.15- Slušna iera _ 20^45: Pevski koncert. — 21.15: Klavirske skladbe. — 21.45: Plošče. — 22.15: Godba za ples. r
dobiti in potem je problem rešen. Zaenkrat je situacija več kot ugodna; Primorje je spet na čelu tabele in obenem s Haškom prav resen pretendent na dokončno prvo mesto v naši skupini. Seveda bo prišlo še marsikaj vmes. toda prognoze, da bo Primorje definitivno ostalo v ožjem tekmovanju in bo Gradjanski ostal na zadnjem mestu se ne dajo več mnogo majati. Sicer pa se vsi ti računi nanašajo na igro z žogo. ki je okrogla...
Slika prvenstvene tabele V. skupine je po današnji igri naslednja:
Primorje 3 0 0 8 6:2 6 Hašk	4 3 0 1 7:4 6
Ilirija	4 1 0 3 4:7 2
Gradjanski 3 0 0 3 0:4 0
V naslednjem naše poročilo: •
Gradjanski Je Izgubil tudi svojo drugo ljubljansko bitko. Ne tako prepričevalno kot prvo ln šele po velikih naporih in zagrizeni igri. toda za to tekmo se je vse drugače priprava in pripeljal s seboj v Ljubljano res vse, kar morejo najboljšega vtakniti v modri dres.	.v
Za prireditev je vladno veliko aenimar -nje. Ob vremenu, ki je bilo nogometni pri«.: reditvi kar najbolj naklonjeno, se je zgrnila na igTišče množica preko 2000 navdušenih gledalcev, ki so v veliki večim »navijali« za domače in s tesnobno skrbjo, zlasti v drugem delu igre, vedno znova gledali na kazalec, ki se jim je vse prepočasi pomikal proti 45 minuti.
Dve predtekmi sta bfli uvod v veliko bitko. V prvi so Marsovci premagali Svobodaše z 2:1, drugo uvodno partijo pa je igrala trboveljska Dobrna s primorjansko drugo garnituro. Po lepem uvodu, v katerem so pokazali nekaj dobrih kombinatornih potez, so Tr-boveljčand prišli v vodstvo, pozneje pa so podlegli rutini nasprotnika, ki je imel v svojih vrstah nekaj moči iz ligaškega moštva in končni rezultat se je glasil 5:1 za domače. Sodil je dobro g. Pfunder.
Primorje: Gradjanski
1:0 (1:0)
Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj L
_Zemljak, Slamič, Boncelj—Janežič, Pu-
po Bertoncelj n., Jež, Zemljič.
Gradjanski: Bratulič—Hiigl, Rajkovič— Premrl, Pikič, Sinkovič—Sipoš, PospisiL živkovič, Antolkovič, Kokotovič.
Nastop moštev je bil burno pozdravljen posebno domači so bili deležni viharnega pozdrava. Sodnik je s Pikičem in Hasslom kmalu opravil formalnosti, potem je dal znak za priče tek.
potek
Igro otvori črno-beli napad in je nekaj minut v drugi polovici polja. Nervozne poteze z obeh strani, prvi modri napad po Sipošu konča v autu, toda Gradjanski prvi uredi svoje vrste. Tako ima Starec že kmalu nekaj posla, toda obramba pred njim mu zelo olajfea delo. V 8. min. boje Zemljič 1. kot, toda Premrl odbije v polje, nato je v 10. mm. Pepček zelo nevarno pred golom, ali Rajkovič ne izbira sredstev. Sicer je Gr. terensko nekoliko močnejši vse do nasprotnikove obrambe, ki je od vsega začetka trda kot zid. V 13. min. se napadi Gr. izoblikujejo v prvo šanso; Antolkovič predre zelo nevarno in odda prvi resnejši strel na gol, toda žoga je previsoka, Gr. je zapravil svojo prvo šanso.
V	drugič se mu nasmehne ugodna prilika v 16 min. Sipoš elegantno pobegne Bonc-lju in Bertonclju, njegov lepi center povzame Antolkovič v čisti poziciji, pa udari mimo. šele v 19. min. se domači spomnijo, da imajo Janežiča na desnem krilu, iz njegove prve akcije rezultira kot, iz njega se izedmi prosti strel, ki ga zelo nevarno izvede Pepček, toda Bratulič je na mestu-
V	22 min. ostane obramba P. na cedilu, kompleten modri napad je v borbi s samo obrambo, pa Antolkovič zaključi akcijo rf strelom preko. Počasi prehaja igra v svoj nepričakovani višek: v 24. min. zelo lepa komlbinacija Pepček—Pupo—Janežič, in ta, potegne v zrelo pozicijo, pri tem ga Rajkovič surovo zvrne, da obleži in zapusti igrišče. Upravičeno enajstko izvede Sla mič zelo precizno, in bitka je z
1:0 za Primorje odločena! Napad Pr. se že do sedaj ni mogel znajti, dal je večinoma zelo raztrgano igro, nihče ni mogel žoge držati, pa jo je-
■ ■ . U vr ^ * * M A A	—----,	— U —-- — —	—	'
mora vedno znova piskati, včasih posrečeno, včasih zgrešeno. Toda pod vsem tem igra zelo trpi in ae ne more povzpeti na višino, ki bi dolikovala borbi dveh iigašev.
V	J 4. min. strelja Živkovič iz velike razdalje zelo nevarno prost strel in Starec ga komaj zaokrene preko prečke, Gr. dobi svoj prvi kot. Strelja ga Premrl pa ga Starec Ukroti. Odslej ima *udi Starec mnogo dela pa ga opravi sigurno in brezobzirno. Gr. pojača svoj napad s Htiglom, ki ga nadomesti Antolkovič, saj obramba Gr. je zelo redko v težavnejšem položaju.
V	naslednjih minutah rešuje obramba Pr. v kote, igra je skoraj stalno v polovici Pr., le poredkoma prihaja Zemljič, ki ostane edini poleg nesposobnega Janežiča v napadu, naprej, parkrat bi se mu še celo posrečilo ustvariti kako situacijo, pa ni nikogar na mestu pred golom. V 31. min. je naposled pred golom Pr. zelo nevarna situacija. še v zadnjem hipu utegne Starec izboksati žogo lz nevarne smeri, potem potegne igra naprej v znamenju zavlačevanja. Napad Gr. igra pod vtisom te taktike zelo nervozno in si ne more priboriti nikakega resnejšega položaja, še zadnji kot v 39. min., ki ostane zopet brez koristi. v 41, min,, napade ZcmUak^|gp ^Ko-
moštvo nanj in se ga HQgl ter Pikič tudi dejanske lotita, posredovati mora celo rudarstvo, končno se duhovi pomirijo, sodnik ne izključi nikogar, Kokotovič se valja ob autovi črti, in Sinkovič izvede prost strel.
V	poslednjih minutah se položaj ne spremeni, rezultat
ostane 1K) t» Primorje Gradjanski je nastopil kompleten in je bilo videti, da se je za to tekmo dobro pripravil. Saj se mu je nudila poslednja šansa oa se v naši grupi uspešno plasira. Moštvo je zagrizeno igralo, mnogokrat tudi prekomerno ostro. Naravno, da so potem tudi domači ubrali ostrejši način igre.
V	plavem moštvu je bila srednja vrsta na višini. Zlasti sta dala uspešno partijo oba stranska krilca. Premrl je do kraja dobro držal Zemljiča, dočim je imel Sinkovič večji del igre 'zelo olajšan posel. Obramba je bila zanesjiva, ostra, zlasti je Rajkovič startal pogumno in vlil fizično šibkejšim nasprotnim napadalcem precejšen respekt.
V	napadu, sta bila najboljši obe krili. Sipoš v prvem polčasu, KOkotovič v drugem, živkovič se ni mogel predeč uveljavljati, ker je bil dobro držan, spojki se nista mogli enakovredno uvrstiti v kvintet.
črno-beli so ostali svojim prijateljem v tej igri mnogo na dolgu. Do Janežačeve blesure niso mogli povezati svojih vrst, potem pa so ostali handicapiram do konca igre in so morali posvetiti svoje sUe bolj obrambnem delu. Napad je bil najslabši del moštva, edini pozitiven igralec v napadalnem kvintetu je bil Pepček, ki je mestoma moral igrati tudi srednjega krilca, pa še vedno gradil v napadu. JMi imel pravega stika ne na desno ne na levo. Zemljič se je deloma v drugem polčasu popravil" vendar se je enako kot Jež in Pupo bai startati, in tako ni mogel napad se povzpeti do svoje običajne prodornosti. Srednja vrsta je z izjemo Slanuča, ki je vsaj defenzivno odlično zaigral, zelo zatajila Oba stranska krilca sta igrala pod svoja običajno formo. Bitko je predvsem odločila ožja obramba, v kateri so bili vsi trije od začetka do konca enako zanesljiva požrtvovalni. Dobro sta se razumevala Hassl in Bertoncelj in igrala ves čas skoro brezhibno.
Konec igre je pozdravilo . občinstvo z burnim zadovoljstvom. Posebnega aplavza je bil deležen sodnik g. Kapp (iz Sarajeva), dasi ga ni zaslužil. Grešil je mnogo v presoji foulov, sicer na obeh straneh enako Bil je tudi premalo avtoritativen, spuščal se je vedno znova v razmotnvanja z igralci kar so naposled modri izkoristili in se ga'hoteli lotiti celo dejknSko. Negle-de na vse to, je bil objektiven, m to Je naposled glavna vrlina sodnika.
Ostali Izidi
Sad: Vojvodina : Tri zvezde Radničkl : Gradjanski
Novi 1:1 (1:0),
Kragujevac: (Niš) 5:1.
Dunajsko prvenstvo. Včeraj in v sofoo-to so bile na Dunaju odigrane naslednje prvenstvene tekme: Rapid : Libertas 7-1 (5:1) Hakoah : FAC 3:2 (1:1). WAC ! Wacker '2:2 (1:1). Admira : FC Wien 4:0-12:0),- Sportklub r Austria l-:0.
Turnir SK Reke
V	okvirju prireditev ab oficielni otvoritvi svojega igrišča je priredila SK Reka dobro obiskan turnir domačih Bobov, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati:
* Reka je zmagala nad Jadranom s 1:1, Grafika in Slovan pa sta igrala najprej
neodločeno 1:1 in šele v podaljšku 2 kra-t 10 minut je Grafika zabila 2. gol in se tako kvalificirala za finale.
V	finalu je Grafika porazila Reko s 3K) In si tako zasluženo osvojila dragoceti pokal prireditelja.
Nogomet v Mariboru
SK Železničar : SK Celje 4:1 (2:0).
Maribor, 2. sert-Pred maloštevilnim občinstvom se je danes popoldne vršila prijatel;ska tekma med Železničarji in Celjem- Kljub zmagi Železničarji niso izpolnili pričakovanj jn ie bila polnovredna le krilska vrsta. Najboljši mož na polju sploh je bi njihov vratar Švajg-hofer.
Celjani niso opravičili -e-zultatov, kj so iih doslej dosegali na domačih tleh- Razen brez-rrimerne požrtvovalnosti niso pokazali posebnega znania in ie svoje delo opravila edinole obramba.
V	predtekmi je rezerva Železničarja zmagala nad varaždinsko Svobodo z 2:1 (0:0).
Športni dan Olimpa
Celje. 2. septembra.
Celjski Olimp ie priredil danes svo? 6. športni dan, na katerem je imel razen več nogometnih tekem tudi lahkoatletski spored, katemga so se udeležili številna atleti celjskih klubov.
V	nogometnem sporedu je najprej SK Štore zmagal rezervo Olimpa s 3:1 (1:0), nato pa mladina Celia nad mladino Olimpa s 4:1 (0:0). V glavni tekmi jc Olimp nastopil proti mariborskemu Rapidu in jzguibil z 1:4 (1:1). Do odmora sta bila nasprotnika enaka, nafco pa so domačim pokustili. Rapid je bi! bolši v vseh formacijah. Edini gol za Olimp ie bil lestni gol Rapida, kj ie s svoje strani zabil dva gola iz enaj strne rovke. Gledalcev je bilo okoli 400. _
Iz akvaristove torbe
O školjki prilepki in drugo Jesenski kratki dnevi se nam bližajo. Svetloba pojema po jakosti, a tudi dnevi postajajo krajši. To vse vpliva nepovoljno na rast rastlin in na proizvajanje kisika, kajti rastline so v akvarijih, ki nimajo pre-zračevalnikov ali pa stalnega pritoka sveže vode, glavne dobaviteljice kisika. V prego-sto obljudenih akvarijih začno ribe že v tem času hitreje dihati, a prej ali slej pridejo pod gladino, kjer plavajo noč in dan v poševni legi vsrkavajoč zrak. To je prava muka za ribe, za akvarista pa resen opomin, da bo treba skrbeti za kisik. Zelo učinkovito sredstvo proti temu zlu je izpustiti ribe v prosto vodo. Pri toplovodnicah je pa zadeva težja, kajti njih ne moremo izpustiti, temveč si moramo poiskati akvarista, ki bi jih prevzel. Naglo nadomestimo uporabljen kisik s prekisom (H202), ki ga razredčenega v bokalu vode, vlijemo vsakodnevno v akvarij. Pet žličic prekisa dnevno zadostuje za petdesetlitrski akvarij, v katerem živi 10 do 15 manjših ribic. Tudi menjanje vode je sredstvo za nadomestitev kisika, pri čemer se mora paziti, da je sveža voda ravno tako topla, kakor voda v akvariju.
Zanimivo je, da začne tudi v gosto zaraslih akvarijih, zlasti v onih, kjer je vsajen rmanec in smrečica, primanjkovati kisika. Navedene rastline pa tudi vse ostale rastline uporabljajo preko noči tudi precej kisika. Zaradi tega moramo rastline razredčiti. Sicer je pa v gosto zaraslem akvariju tudi premalo svetlobe, in kjer ni svetlobe ni kisika. Praktični, ali precej dragi za vzdrževanje enakomerne količine kisika so prezračevalniki, katerim uhaja zrak v obliki drobnih mehurčkov in dvigajoč se polagoma od tal do gladine odda vodi na svoji poti kisik in druge za rastline potrebne snovi. Sestavni deli prezračevalnikov so: kovinasti kotel valjaste oblike, manometer ventil za reduciranje pritoka zraku, gumijeva cevka, kratka niklasta ali steklena cevka in razprševalnik. Kupci te naprave naj jo prej preizkusijo, s čemer si prište-dijo razočaranje. Pri preizkušnji pogrezne-jo kotel do manometra v vodo, da vidijo, ali uhaja zrak iz napolnjenega kotla ali kjerkoli na drugem mestu. Zatem si ogledajo dejstvovanje razprševalnika. Pri okroglem razprševalniku oblike nizkega valja ali pa zamaška iz phitovine naj uhaja zrak v obliki valja, ki ga tvorijo najdrobnejši mehurčki; pri razprševalniku iz votliča ali plovca naj uhaja zrak tudi v najdrobnejših mehurčkih. Bolj prikladni so Okrogli razprševalniki, ker nam je omogočena regulacija velikosti zračnih mehurčkov. Prezračevalnik, ki nima ventila za reduciranje zraku, je manj vreden, ker uhaja zrak neredno, pojemajoč. — To so torej sredstva, s katerimi utegnemo učinkovito nadomestiti porabljen kisik.
Kisika pa ne bo zmanjkalo v akvarijih, ld so redko obljudeni in kjer so rastline zasidrane v zemlji. V zemlji, v katero smo vsadili podvodni sveder ali pa podvodno strelušo postanejo rastline visoke, krepke listi so široki. V domačem akvariju sem zmeril labomoo, ki je bila vsajena v ustrezajoči zemlji. Merila je dva metra in na hrstičih, ki jih je pognala nad glar dino, so se pojavili šestolistnati beli cveti. Tudi podvodna streluša ali Sagittaria je cvetela. Njen cvet ima trievetne bele liste, kakor žabji šejek (Hvdrocharis mor-siB ranae). Torej zemljo v akvarij in ne preveč, zato pa lepo razvitih rastlin!
Strela treščila v letalo
Pariz, 2. septembra. AA. Pri Oressonu v državi Missouri je strela zadela v nočno letalo. 5 oseb je ufbitih.
Monopol za slivovko na Bolgarskem
Sofija, 2. septembra. AA. Izšla je nova vladna naredba. ki uvaja monopol slivov« ke na Bolgarskem.
TEDEN DNI FILMA
Sezona se je pričela
Kinematografska sezona v Ljubljani 8e je pričela. Konec je poletnih repmz. Neoporečno, videli smo v ponovnem predvajanju mnoge dobre filme, ali vendar je vsa pozornost ljubiteljev filma vsako leto obrnjena na napovedani novi sezonski spored. 2e nekajkrat smo v naši rubriki govorili o številnih novih delih, ki jih bomo letos lafclko gledali na filmskem platnu tudi v Ljubljani Elitni kino Matica r" je kot premiemi kino zagotovil najboljše filme nemške, francoske in ameriške produkcije. Enako 'so zagotovljeni tudi najboljši kulturni filmi, ustvarjeni z velikanskimi žrtvami, z vsemi sodobnimi tehničnimi sredstva ter s silno iznajdljivostjo filmskih operaterjev.
Začetek je dober. O tem najbolje pričajo popolnoma razprodane dvorane Elitnega kina Matice, ki je za otvoritev feibral ljubko opereto: »Kralja valčka«, še posebno srečno pa poleg žurnala popolnjuje dveornd spored sijajna »Silly-simfo<nija«, ld daleko presega vse, kar smo doslej črtastega videli na platnu. Micky-miška ta vse slične otroške groteske se lahko smatrajo Je za predpripravo k temu, kar ao roke ameriških risarjev ustvarile s to simfonijo. Čudovita je simfonija barv, giaSbe in dejanja. Očividno je bila Silly-
Roza Barsony, vesela snbretkj, ki tndi po svoje pripomore k živahnosti filma »Kralja valčkov« v Matici
Wolfgang Albaeh Retti. priljubljen ljubimec, bo letos nastopal v več filmih Ufe
Martha Eggerthova, sedaj soproga Jana Kiepure, v zabavi, petju m igri enakovredna partnerica. Videli m poslušali jo bomo od četrtka dalje v filmu »Pesem z neba«
sknfonija pripravljena za lanski predbo-žični čas, da je predočila ameriški otroča-di, kako Božiček zbira otroške želje in potem nagrmadi božične darove. Poetična sila tega ljubkega dela je tako močna da gledalce na mah zamakne v pravljični svet in v predbožično nastrojenje. Sredi predstave občinstvo glasno izraža svoje začudenje in zadovoljstvo — odrasli so kakor otroci. In to je najlepše, želimo, da bi v tekoči sezoni videli še mnogo takih ali vsaj sličndh prediger.
Film »Kralja valčka« bo tekel do 5. t m., nato pa se nam predstavi Kiepura s svojo mlado ženico Martho Eggerthovo v novem velikem filmu »Pesem z neba«. 2e prizori, ki jih za pokušnjo in vabo predvajajo, dad6 slutiti, da je ta film mojstrovina po vsebini in režiji, zlasti pa še po KiepuTOvem tenorju in po Kempovem humorju.
SIbila Schmitzova Izvrstno glumi svojo vlogo v novem letalskem filmu: »Tekmeci zračnih višav«
žena v sodobnem svetu
Žensko delo ln zakon o minimalnih mezdah
Pretekli teden so poročali naši dnevniki, da je Delavska zbornica izgotovila osnutek zakona m pravilnika o minimalnih mezdah. Oba načrta ie predložila v pretres strokovnim organizacijam in svojim delegatom in na zadnji seji centralnega tajništva delavskih zbornic so sklenili, da je treba začeti diskusijo o določitvi minimalnih mezd.
Dasi vprašanje o minimalnih mezdah neposredno zadeva v prvi vrsti ročno delavstvo, je vendar važno za vso javnost, zlasti pa za' vse sloje delovnih ljudi, saj poslabšan položaj ene delovne skupine pogosto vpliva na položaj delavstva v drigih delovnih panogah. Boljšemu zgledu delodajalec
le malokdaii sledi.	.
Potreba po določitvi minimalnih mezd je mnogovrstno utemeljena v kaotičnih razmerah današnjega gospodarstva. Prvi pogoj pri določitvi teh minimalnih mezd pa je, da t resnici pUdstavljajo tak eksistenčni minimum, ki omogoča tudi delaven človeka vredno šivljenje.
Ze samo v Sloveniii ie razlika v delavskih prejemkih zelo velika, to pa ne samo v industrijah različnih branš. temveč tidi v onih, ki proizvajajo isto vreto blaga. J1" Irp Uratnik navaja v svojem referatu > z^-kaj je potreben zakon o minimalnih mezdah« (v brošuri >Aktualni problemi« 1934) ta-le konkreten primer: 133 delavk (najr večja skupina delavk) v tovarni A je služila mesečno 290 Din, v tovarni B pa isto-tako največja mezdna skupina mesečno <-0 Din. Gre v obeh primerih za tvornici bombažnih tkanin. Kdor je zasledoval mezdne boje delavstva prav v tekstilnih tovarnah, je videl, da eo nekatere delavke še slabše plačane kakor v primeri A, saj prejemajo nekatere celo samo 90 Din na štirinajst dni, bore« 180 Din na mesec.
Se hu^o sliko teh nezdravih razmer pa nam odpre primera med severnimi in južnimi kraji naše države. Znano je, da zlasti rudarski delavci, posebno pa ženske, delajo na našem jugu pod naravnost nemogočimi okoliščinami. Zaslužijo baš toliko, da od lakote ne urnro, toda često še tega po cele mesece ne izplačajo. Nedavno so prinesli noši Usti vest. da je 26 delavcev peš prehodilo 100 km daleč v snegi in mrazu od rudnika pri Pirotu do Beograda, da ee pritožijo, ker niso prejeli že vej mesecev nobenih plač. Uprava je mesto plačila svojim 1000 delavcem izdajala samo nakaznice za koruznp moko. Zadržane mezde so presegale 850.000 Din. Z zakonom o minimalnih mezdah bi ee moral gotovo urediti tudi na-Šn plačevanja, da ne bi podjetnik svojega delavstva odpravljal a pokvarjenimi »natu-rali jami«, ki iih zaračuna po lastni >jvidev-HOgtic
Namen teh vrst ni, spuščati se v podrobnosti osnutka pravilnika, za nas ženske je važno sledeče gledišče avtorjev pravilnika, kakor ga posnemamo po listih: tendenca je, da ostanejo obstoječe mezdne relacije, zato pravilnik ne spreminja sedanjega odnosa med moškimi in ženskimi meglami. Pravilnik ne predvideva rodbinskih dokiad, pač pe, da ee bliža mezda moških po 25. letu rodbinskemu eksistenčnemu minimu, ki je pa pri nekvalificiranih delavcih dosegljiv le, če je tjdi žena delno zaposlena.
Na podlagi tega gledišča predvideva pravilnik za ženske nižje prejemke kot za mo-Ske. In sicer določa člen 3. mezde po teh-le smernicah: nekvalificirani nesezonski delavci v starosti od 14 do 17 let imajo zavarovano mezdo 10 do 15, tako moški kakor ženske, potem pa nesejo mezde v sledečem
razmerju: od 18. do 20. leta ima moški 15 do 26 Din, ženska 15—22 Din. torej 4 Din manj kot moški; od 20. do 24. leta moški 26—33 Din, ženska 22—25 Din. torei 4—-S Din manj: od 24. do 30. leta moški 33—40 Din, ženska 25—27 Din, torej 8—13 Din manj; pri delavcih nad 30 let se to razmerje obdrži.
Določanje minimalnih mezd v tem razmerju .je za ženske brez dvoma nesprejemljivo, to pa ne samo glede na načelno stališče, ki ga zavzema feministka ali razredno zavedna delavka, temveč povsem s praktičnega vidika, ki bi moralo biti tudi za človeka. ki ee ne ozira na principe, merodajno.
Predvsem: koliko pa ie danes žensk, tudi neporočenih, ki služijo samo zase? Ko eo v Nemčiji raziskovali razmere žen6k, ki služijo zunaj doma, z namenom 'irediti redukcije, ee je izkazalo, da je čisto neznaten odstotek tistih, ki lahko porabijo celoten zaslužek zase. Večina mora pomagati svoi-
Najnovejši
Objavljamo v naslednjem konec informativnega članka, ki ga je za »Jutro« napisala ukrajinsl-a profesorica gospa Marija Omeljčenkova iz Prage. Prvi del smo objavili pred
14 dnevi.
RUŽENA JESENSKA
Ružena Jesenska je letos ob svoji 70-let-nici izdala svoj novi roman »Ljubezen«. Jesenska je Članica Češke akademije znanosti in umetnosti in priljubljena Češka pisateljica. Snov romana je iz konca svetovne vojne. Roman je posebno zanimiv, ker je avtobiografija ; v njem srečamo celo galerijo znamenitih oseb iz praške družbe, umetnikov, literatov iz še nedavne preteklosti.	,..,,, V sredini malih junakov m junakinj stoji nesrečna tragična pojava zelo zanimivega, prezgodaj umrlega zdravnika, pisatelja Marka. Avtorica ga je v romanu obdala s silno erotiko. Ni je žene, ki bi mu ne podlegla, žrtev za žrtvijo pade pred Maf-kom, toda tudi on sam postane žrtev. Češki čitatelj spozna v njem nekega nedavno umrlega zdravnika. Pisateljica je dobro ka-rakterizirala vse Upe in zelo lirično naslikala njihovo usodo, življenjsko delo Ru-žene Jesenske je erotična izpolnitev ženskega življenja; v vseh svojih delih zastopa v glavnem pravico žene do ljubezni, do sreče in erotičnega izživljanja
marija hemekjeva-pujmanova Mlajša in v obče mlada generacija če-gkih pisateljic se bavi z vprašanjem notranje svobode žene; samostojna žena, ki se pa ne odreka svojim ženskim in materinskim dolžnostim, je snov njihovih romanov. Marija Hemerova-Pujmanova, ki spada še bolj k starejši generaciji, je napisala zelo zanimiv in v svojih problemih zelo značilen roman.
Slika popolnoma vsakdanje življenje: Karla Janotova, dijakinja Vin. razreda srednje šole, dekle iz premožne družine, je že nevesta doktorja prava iz iste družbe ta se zdi, da ljubi svojega zaročenca. Toda zgodi se, da se mora podvreči težki operaciji in se silno zaljubi v svojega operaterja dr. Hegla, ki je oženjen, ter se mu popolnoma vda, brez obzira do svoie družine in svojih družinskih dolžnosti ter do svojega zaročenca, ki se konča s samorom. Po porodu spozna, da postaja Hegel hladen do nje in do otroka ter že začenja »az-merje z drugim dekletom. Bolestni obču-
i—i h I
NOVA SKRIVNOST PUDRA ZA LICE
olepša tudi najbolj
mastno kožo z „MAT ODRAZOM
To doto odkriti« Vam da svežino in de-ktiiko draieet, ki s« H n« mor« upreti noben moikL Ym dan pa n« bo niti sleda kakega bleska na lica, pa naj delate karkoli.
Bistvo t« skrivnosti nov način proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem i« smetanova pena zmešana z naj-fineftim pudrom k> trikrat presojana skozi ■vileno sito. Zaradi tega se puder Tokalon drži na licu petkrat dalje, kakor navadni pudri. Tod i po najdaljšem večernem plesu v razgreti dvorani bo Vaia poh tako sveža In dražestna, kakor je bila v začetku.
Smetanova pena v pudru Tokalon prepreči, da bi puder sam osušil prirodno mast kože, kakor storijo to navadne vrste pudra, zaradi česar postane koža raskava in suha.
če želite imeti ču-dovito, čarobno polt,' ki povzroči divljenje in tudi zavist Vaših tovarišic, potem si nabavite še danes škatlico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako se on razlikuje od navadnih pudrov, ker je smetanova pena izključno skrivnost Tokalon a.
eem, bodisi staršem, bratom, sestram, aH
drugim sorodnikom. Prav tako, ali pa še dosti slabše je pri nas, kajti pri nas brezposelni ne prejemajo skoro nobene podpore, torei padajo v breme svojcem, v prvi vrsti ženskam, ki hnajo baje >man,j zahtev Dostikrat mora neporočena ženska prav tako izdati prvega v mesecu vso plačo, kakor družinski oče ali mati. Te žene danes niso izjeme, temveč so v veliki večini. Ali pa vzemimo primer nezakonske matere, ki mora sama skrbeti za svojega (ali svoje) otroka, kar se danes prav pogosto dogaja, saj imajo moški tisoče izgovorov, da se izognejo plačevanju alimentov. Ali ne nadomešča tu otrokova mati drjžinekega očeta? Toda, ker ie ženska, mora dobivati manjše prejemke, kar mora občutiti v prvi vrsti otrok.
Glede določanja mezd po spolu pa ni nič manj tehten pomislek, da so nižje ženske mezde dvorezen nož za vse delavstvo, ki ne oškoduje 6amo žen6k. ampak tudi moške. Res. da ee hoče z višjimi mezdami na eni strani omogočiti moškim, da si ustvarijo družino, toda ta dobrina je samo navidezna. Kajti podjetnik ee. kakor vemo, nikdar ne ozira na drižino delavca, temveč prihaja delovni človek za podjetnika v poštev samo kot delovna moč. Ta je pa tem bolj dobrodošla, čim ceneje ga etane, ne glede na to, ali je moški ali ženska, še mani pa, au ima družino. Zato je naravna posledica višjih moških mezd, da cenejše ženske delovne moči epodrinejo moško. To nam priča zgodovina delavskega gibanja, pričajo nam pa tudi današnje razmere. Saj vemo, da tam, kjer prepoved otroškega dela ne prihaja v poštev. v industrijskem delu celo otroci spodrivajo odrasle. Z določanjem mezd po spolu se tudi umetno istvarjavo nasprotstva med delavci in delavkami, kar gotovo ni v prid njihovi stanovski solidarnosti, ki je danes edino orožje delavstva.
Določanje mezd po epolu morajo odklanjati vse žene, tudi tiste, ki trenutno niso neposredno prizadete. In sicer z načelnega stališča: »Za enako delo enako plačilo!« Ali nai danes, ko so nastopili za ženo najhujši časi. odstopimo od naših načel? Ali naj zadovoljno gledamo, ko nam okrnjujejo eno pravico za drugo? Re-? re. da je mžja mezda za delavke že itak vpeljana, toda niti ženske niti celokupno delavstvo se ne more zadovoljiti s tem. da ee ta krivica še v posebnem pravilniku potrdi.
ženski roman
tek je ne pahne v obup; razumno spozna svojo zmoto, mirno sklene, da pojde sama skozi življenje, da bo sama skrbela za svojega otroka in veruje, da bo postal otrok boljši človek kakor je njegov oče.
Karla, nova žena, nesentimentalna, zna nositi odgovornost za svoja čustva in dajanja. Polna življenja se mu preda z vso silo svojega bitja in ko Je nastopilo razočaranje, ne obupa, marveč se tolaži s svojim otrokom, kateremu posveča vso svojo ljubezen in skrb.
Brez filozofiranja, brez reševanja težkih problemov se je žena ljubica prerodila v mater, v samostojno ženo, ki je našla svoj cilj v delu in vzgoji svojega otroka.
OLGA SCHEINPFLUGOVA
Ena iz najnadebudnejših mladih pisateljic, Olga Scheinpflugova, je izdala problemski roman »Dve izmed nas«, v katerem pokazuje veliko poznavanje duševnega življenja žen raznih tipov. O Andi, ki preživlja po izstopu iz šole brezskrbno mladost lepega dekleta, nima smisla za višjo izobrazbo, ima pa že roman s študentom filozofije Filipom, toda se dobro omoži s trgovcem avtomobilov, ki jo ljubi. Vendar obdrži še nadalje svoje razmerje s Filipom, toda mož to zazna ta se loči od nje. Anda ostane z malim otrokom v tesnih razmerah in mora delati v pisarni za malo plačo.
Drugo dekle, Zofka Bartova, je pridno študiralo gimnazijo, a že tedaj si je želela postati samostojna. Tudi ona se je zaljubila v istega Františka Filipa, ki je pa dal prednost lepi, tod$ površni Andi. Zofka ki želi pokazati svetu prav toliko moči in sposobnosti kakor moški, vstopi na univerzo, čeravno nima zanjo posebnega veselja Ker nima sredstev za učenje, proda vse, celo broško svoje matere; pri tem se seznani z bogatim Židom, živinskim vele-trgovcem Sternom, kateremu se zelo priljubi. Ko ji ponudi zakon, ga odvrne, ker ne mara 401etnega moža, Čeravno ji je zelo simpatičen. Po končanih študijah pa doktorica prava ni mogla najti primerne službe a poroCiti se tudi ni mogla več, ker se'je bil Stern že oženil. Zofija dela v pisarni, stara se po malem; zadovoljstvo pa najde v socialnem delu za druge in to je edini smisel njenega življenja. Pri neki priliki se sreča z Ando in obe tožita o svojem življenju in kruti usodi; obema je neusmiljeno življenje strlo najlepše nade: Zofka si želi ravnopravnosti z možem, Anda pa je tip žene, ki vidi svojo življenjsko preskrbljenost v zakonu. Prijateljici si razkladata svoje različne nazore o življenju • v Andi prevladuje čustvo, v Zofki pa razum. Avtorica je zelo pravilno podala karakteristiko obeh tipov, z globokim razumevanjem ženske duše ta preživlja z njimi vso bol uničenih nad, vendar Čutimo vero v moč bodočih žen. neromantiCnih, sposobnih boriti se z usodo in s trdim vsakdanjim življenjem.
Scheinpflugova je Izdala tudi roman »Ba-biola«, v katerem tudi slika samostojno ženo, zelo nadarjeno umetnico, pisateljico in igralko, toda to ni realistični roman iz življenja marveč bolj pustolovski nego idejni.
BOLENKA NOVAKOVA
Originalen roman je napisala Milena Novakova, žena režiserja Narodnega divadla, »Mož ta borba«. Junak romana, Pavel Kral je neodločen, pasiven mož, ki stopi proti koncu romana v ozadje, a na njegovo mesto stopita Eva Maranova ln njen ljubimec Radin Stašek. Mož v borbi — to je T. G. Masaryk, ki ga ne vidimo na odru, toda njegov boj za pravico, za lepšo bodočnost naroda, njegov kulturni in politični vpliv čutimo ta vidimo v vsem romanu. To je prvi uspeli poskus pisateljice, ki je od manjših proz ta nekoliko verzov hitro prešla k velikemu romanu (545 str.), v katerem obdeluje življenje češke družbe v severno-vzhodni Češki od zadnjih let XIX. stoletja vse do začetka svetovne vojne. Avtorka je uspešno podala mnogo zanimivih postav meščanske inteligence, dobro karakterizira tudi delavske plasti — socialnega demokrata grobarja Kondelko, navdušenega častilca Masaryka ta druge. Toda množina nastopajočih oseb zatemnjuje glavni smisel
knjige in ruši enotnost zgradbe. Vendar Je avtorica dobila laskavo priznanje kritike.
Izšlo je še nekoliko romanov v teh dveh, treh letih od drugih pisateljic, ki spadajo v žensko literaturo, toda o njih drugič.
2e iz teh knjig je pri vsej kritičnosti razvidno, da zavzemajo češka ženska dela častno mesto v celotni češkoslovaški literaturi.
Opozoriti slovensko javnost na ta dela, je bil edini namen tega spisa.
Zadnji roman A. M. Tilscheve »Alma Mater«, je smela, odlična slika življenja na povojni Karlovi univerzi. Za ta roman je pisateljica dobila državno nagrado. — Junak je prof. Wagner, ki poleg svojega predmeta — kirurgije, goreče ljubi mlado šiviljo Magdo, svojo tajno ljubico. Učenjak, odličen kirurg, ki ga zavidajo vsi kolegi in ki ga obožujejo študentje, nima miru v svojem konvencionalnem zakonu z bivšo učiteljico, ki je tudi v zakonu ostala pedagoginja, mentorka. Vzorna vzgojiteljica, vendar ne more razumeti niti moža, niti otrok in izgubi duševno vez ž njimi. Zmaga ljubezen in ljubica postane mati, a Wagner se loči ter jo vzame za ženo. Srečni oče in mož doseže velike uspehe tudi v znanosti, konča svoje znamenito delo, tedaj pa umre, zadet od srčne kapi. Kirurgovo srce ni izdržalo tolike napetosti v delu in v ljubezni. Tudi njegov tekmec na univerzi, kirurg Novak, konča tragične smrti zaradi avtomobilske nezgode.
Arne Nov&k piše tako-le o tem romanu: »A. M. Tilschova ostaja kljub splošnemu, kričeče sproščajočemu vitalizmu predvsem pesnica Smrti, kar tudi pristoja interpret-kinji starih družin sredi razpadajoče družbe. Smatram za vrhunec cele stavbe ona dva odstavka, kjer »mesar« (tako je imenovala avtorka Wagnerjevega tekmeca) naenkrat iztreznjen pogleda v nemaskirani obraz Smrti, prvič nad ohlajenim, modrikastim telesom svoje zastrupljene ljubice-ple-salke iz Alhambre, katero je posebno kruto sovražil, drugič pa articulae mortis. ko se mu pred priprtimi očmi prikazuje to, brez česar ni mogel živeti, telesni odno-šaji do žene in Wagnerjev antagonizem...« Delo Tilscheve ni izmišljotina, marveč posledica njene motritve življenja Pisateljica je resnična stvariteljica postav svojih junakov, ki jih postavlja v tako zanimive ta življensko resnične situacije, da zažive pred čitateljem, kakor pojave iz resničnega življenja.
»Mala Dorit" v novi izdaji
V kratkem bo gotov novi film Dlckensove »Male Dorit«, v katerem bo imela glavno vlogo Annv Ondra, oziroma ločena gospa Schmeling
Službo dobi
Izložbeni aranžer
konfekcijske ki murtriak-Mroe stroke, i	P*'-
lotno p,«.kw>, d>o-t*i takoj nameSSonje. Ponudbe i referencami i® zatoe^pkom pU£« j« naelorHi n« tvrd-oo T. Ilaasefc. Maribor.
22143-3
Kapital
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje bnpoje, prodajsL, kvTTtfr^ro;-r« St. Praaoik. Zagreb, Vaifcvek« 6, teJotom 2S-33.
22036-16
Prodam
Gospodinje, gostilne in obrtniki
o« Mjmuftte ncMoe prfH-ke. R«d< tapr&imtre u loge prod«}« Is aktedifti« Stanko Florjaa&ii. iele«nd-u. Reeljer« &e»t» 8 (pri Zmajskem moeta) po najnižjih ceooh. Vbod ▼ ekJa liSč? stori ii»6«.
190-6
Vabimo Vas
k nakup« r naicenejK <*-lafitaaei A. Preeker, S*-. Potra oeGta. 14.	J3S
Brivnica
»prijsin«., pri	jvv-
oend naprodaj. Ponudb* n« podwržm<x> »Jutra* y Maribora pod »Bod<ofcnoet<.
22143-19
Žago venecijanko
na edefo&r. poood, t Laškem proda ali odda t najem Joa. Cteolia, LaSko.
23157-17
Stanovanje
odda- Y
Dve stanovanji
lopo trisobno i<n i vrtom oddam. Po>nrad<b® n« ogiaeni odd-eieik »Jutra« pod »Baraka apra-Tac.
23537-21
Stanovanje
5—6eo-bno, v etro^rem centra m^eta takoj oddam. — Pomidibe na Ofrlee-ii odd-e-lek »Jutra« pod »Centrom* 3253S-Ž1
z neoa«
Urejnje Davorin Ravlje* Izdaja za. konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za taaeratni del je odgovoren AJojs Novak. Vsi * Ljubljani