n OBČINA MORAVCE Kulturni dom Moravče ZA ABONMA IN UVEH V soboto, 28. januarja 2006, ob 19. uri ste vabljeni v Kulturni dom Moravče na komedijo NEPOZABNI PIKNIK S TVOJO ŽENO v izvedbi Gledališča smeha iz Kopra Iz vsebine: Nepozabni piknik s tvojo ženo je komedija o ljubezni, o zvestobi in nezvestobi, o ljubosumju, o osamljenosti, o antagonizmu med moškim in žensko, o spominih na mladost, o odnosu med mladimi in starimi, o večernem hrepenenju imeti ob sebi zanesljivega partnerja, ki mu verjameš in zaupaš tudi v najtežjih trenutkih življenja. Mladost in lepota sta minljiva, a spomin na lepo žensko, s katero je moški v svojih najboljših letih preživel nepozabni dan na pikniku na samotni jasi, je ostal v njegovi zavesti nepozaben. Nepozabni piknik s tvojo ženo je poln veselja s kakšno solzo in bodico hkrati, z veliko akcije in zabave, z utrinki časa, ki ga živimo. Vljudno vabljeni. Predprodaja vstopnic bo potekala v Centru Resnik do 28. 1. 2006 do 12. ure, cena vstopnice 1.000,00 SIT ter eno uro pred predstavo v KD po 1300,00 SIT. V soboto, 25. februarja 2006, ob 19. uri bo na sporedu veseloigra JARA MEŠČANKA, v izvedbi KD Ribno Vdova hoče po smrti svojega moža imeti okrog sebe veliko blišča. Tudi svojo hčer hoče dobro omožiti. Hčerinemu snubcu se ponudi sama. Vljudno vabljeni. Občina Moravče vabi na osrednjo občinsko prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v soboto, 4. februarja 2006, ob 19. uri v Kulturni dom Moravče. V kulturnem programu bodo sodelovali: - mladinski pevski zbor pod vodstvom Mojce Malovrh, - Silva Kosec, pevka slovenskih domačih pesmi, - Tina Žnidar, Ana Stritih, Matic Hrovat, - mladi glasbeniki Vid Capuder, Nastja Osolnik, Stina Strehar, - Pihalna godba Moravče. Prireditev bo nosila navdih Franceta Prešerna, Daneta Zajca, 250-obletnice rojstva A.T. Linharta. V preteklem letu je umrl naš rojak, pesnik in esejist Dane Zajc, zato bo gost večera Zlatko Zajc. Lepo vabljeni. Kulturno društvo "Tine Kos" Moravče vabi na koncert ansambla Franca Miheliča ob 35-letnici njihovega delovanja. Koncert bo v soboto, 11. februarja 2006, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Moravčah. Predprodaja vstopnic bo potekala od 1. februarja dalje v Centru Resnik po 1700 SIT ter uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Moravče po 2.000 SIT. Na koncertu bodo sodelovali tudi: Nataša Mihelič, Rok Kosmač, ŽVS Oda... Lepo vabljeni! SD FAN VIT-AS organizira zimski počitniški tabor smučanja in bordanja v Kranjski Gori od 19. do 24. februarja 2006 za otroke od 4. leta starosti dalje in zimski prevozni počitniški tečaj smučanja in bordanja na Krvavcu od 20. do 24. februarja 2006. Vstopne postaje avtobusa: Moravče, Krtina, Domžale, Trzin, Mengeš, Moste in Komenda. INFO & PRIJAVE: - po pošti na naslov: ŠD Fan Vit-As Brezje 18,1233 Dob - po telefonu: 01/724 92 03, 040/209 066, 040/240100 - po e-mailu: fanvitas@volja.net - po SMS-u na 040/209 066, 040/240 100 Pozdravljeni! Najbrž med nami ni človeka, ki bi si ne želel še prostih dni, še časa za zabavo, obiske, prijatelje, morda uživanje ob dobrem čtivu ampak čas nezadržno mineva in vsakdo se je moral znova vpreči v svoj voz življenja in ga vleči novim izzivom naproti. Delavni smo tudi pri Novicah iz Moravške doline, saj smo pripravili predlog načrta izhajanja za leto 2006 in je trenutno na usklajevanju. Brskali smo tudi za novimi predlogi glede vsebine, pa se našemu vabilu ni nihče odzval. Tako bo letošnji, VII. letnik izhajal v enaki obliki z malenkostnimi popravki in dopolnili. Skoraj prepričana sem, da ste bili presenečeni nad novo podobo naslovnice, ki jih ji bo sledilo še 9 in tako kot prvo bo tudi preostale oblikoval absolvent Akademije za likovno umetnost, smer vizualne komunikacije, Blaž Slapar. Vem, da je to velik premik k umetnosti glede na podobe naslovnic prvih šestih letnikov. Toda članice Uredniškega odbora smo bile enotnega mnenja, da izkoristimo ugodno priložnost in Blaževo pripravljenost pokazati svoj talent in znanje še pred vstopom na poklicno pot. Uživajte draž umetniškega! Posledično s to odločitvijo pa naslovnica ne bo v povezavi s članki v rubriki Moja dolina na dlani. Nov problem? Izziv? Odvisno od pogleda. Pozitivnega ali negativnega. Me smo pogledale pozitivno in rubriko odprle večsmerni komunikaciji med avtorji Učno-sprehajalne poti ob Rači in živečimi ob poti, turističnimi snovalci in še kom. Več o tem preberite na strani 29 in sodelujte. Če je pot pripravljena, je tudi prav, da jo uporabimo, reklamiramo in tržimo. Kot vsa leta doslej vas tudi letos vabim k tistemu lepemu, strpnemu, kulturnemu dialogu in sodelovanju, da bo naš časopis živel z nami, beležil čim več dogodkov in nas kazal v lepi luči tukaj in sedaj ter ostal pomnik nekega minulega sobivanja. Na prijetno branje, Bernarda Mal, odgovorna urednica Pohod z baklami ob Rači na večer pred kulturnim praznikom Ob kulturnem prazniku Vas vabimo na pohod z baklami po učno sprehajalni poti Rača. Dobimo se v torek, 7. 2. 2006, ob 18. uri pred gasilskim domom v Krašcah. Seveda bo pohod le, če bo primerno vreme in pot prehodna. V primeru, da nam bo vreme ponagajalo, se dobimo na srečanju pri Mohorjevem mlinu (pod Vidergarjem v Dvorjah). Valentinov ples Zaljubljene pare pa tiste, ki se imate vedno bolj radi in tudi tiste, ki še upate, da Valentin lahko znova razžari »iskrico«, vabimo skupaj z Gostilno Kavka na Valentinov ples, ki bo v petek, 10. 2. 2006, ob 19. uri. Za glasbo bo zadolžen Študentski trio. Cena 2.200 SIT. Informacije in prijave na tel. 7231 255 (do 7. 2. 2006). Občni zbor Turističnega društva Moravče načrtujemo 17. februarja ob 18. uri v sejni sobi Občine Moravče (nad trg. TUŠ). Člani TD boste prejeli vabila. Vabimo pa tudi druge, da se nam pridružite in pomagate popestriti in izboljšati naše delo. DANICA JANČAR, za TD Moravče Služba za aktivno zdravstveno varstvo otročnic, novorojenčkov in bolnikov na domu Patronaža Moravče Obvešča, da od1.1.2006 ne dobiva več obvestila o rojstvu novorojenčka iz porodnišnice. Prosimo starše novorojenčkov, da pokličejo v patronažno službo naslednji dan, ko pridejo z novorojenčkom domov, zjutraj od 7:00 do 7:30 na telefonsko številko 7231 944. Posvetovalnica za zdrave novorojenčke je ob sredah od 10:30 do 13:00. Prosimo, da v tem času ne prihajate z bolnimi otroki k zdravniku, ker ogrožate zdrave novorojenčke in dojenčke. URNIK DELA OTROŠKE AMBULANTE MORAVČE ponedeljek 13:00 -19:00 sreda 7:00 -10:30 ambulanta 10:30 -13:00 posvetovalnica petek 7:00 -13:00 Ob torkih popoldne in četrtkih dopoldne se lahko z bolnimi otroki oglasite v otroški ambulanti v Lukovici. Naslednja številka Novic iz Moravške doline bo predvidoma izšla 3. marca. Vaše prispevke pričakujemo do 15. februarja, ko jih med 17. in 18. uro lahko osebno oddate tudi v prostorih uredništva na Vegovi 7 (nad trgovino Tuš). Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si. Novice iz Moravške doline 27. januar 2006, Letnik VII, Številka 1 Novice iz Moravške doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si, tel. 031 452 022.» Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Peterc, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravške doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Jana Kovič. • Oblikovanje naslovnice: Blaž Slapar • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Pozdravljeni! Ob vsakem zaključku leta med veselimi prazniki je veselo in praznično tudi naše razpoloženje. Po trdem delu skozi vse leto si človek zasluži nekakšen zaključek. Veliko je bilo priložnosti za druženje in rad bi se zahvalil za številna povabila in dobre želje. Predlagam, da zdaj združimo moči in naj naše skupno delo v tem letu nudi občanom vse tisto, kar jim občina zmore nuditi in kar upravičeno pričakujejo od nje. V letošnjem proračunu je potrebno pozornost posvetiti vsem področjem, saj je vsako pomembno za celovito delovanje občine. Kljub temu je potrebno posebno pozornost nameniti področju komunalne infrastrukture in urejanju prostora, kajti na teh dveh področjih ima pristojnost in seveda tudi odgovornost prav občina. Področje komunalne infrastrukture in področje urejanja prostora je potrebno urediti do take stopnje, da bo omogočen normalen gospodarski razvoj, ne pa da problemi na teh dveh področjih odvračajo kupce gradbenih parcel in investitorje. Ko zainteresirani kupci in investitorji pri prvem stiku z občinskim uradnikom zvedo, da je sicer gradnja možna, da pa ni prostorskih aktov, da trenutno ni možen priklop na javni vodovod, da niso urejena razmerja z lastniki za dostop na cesto, jih seveda volja mine in gredo drugam. Prav na področju urejanja prostora dela potekajo zelo intenzivno. Spomladi bodo sprejeti prostorsko ureditveni pogoji, kar bo omogočilo izdajanje gradbenih dovoljenj. V izdelavi je program opremljanja zemljišč, celovita presoja vplivov na okolje. V okviru izdelave strategije prostorskega razvoja občine se dela analiza stanja in teženj. To je samo ena od nalog v nizu potrebnih nalog za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Zaradi zastoja pri izdaji gradbenih dovoljenj sem Občinskemu svetu predlagal v sprejem sklep, ki bo omogočil ponovno izdajo gradbenih dovoljenj v času do sprejetja PUP-ov. Pereč problem v občini je tudi vodovod. JK Prodnik že več let opozarja, da je potrebno nadaljevati z obnovo vodovodov. V občini je potrebno vzpostaviti dve tlačni coni po idejni zasnovi, ki jo je leta 1997 izdelalo podjetje Hidroinženiring d. o. o. Prav tako je potrebno poiskati rezervne vire pitne vode. Seveda je potrebno nadaljevati z izgradnjo vodovodov do zaselkov, kjer vode še ni. Zelo resno je potrebno jemati opozorilo JK Prodnik, da na posameznih področjih ne bo več mogoče priklapljati novih uporabnikov na vodovod. Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda bomo v letošnjem letu pričeli z gradnjo kanalizacijskega sistema v Zalogu pri Moravčah, izgradnjo manjkajočih sekundarnih kanalov v Moravčah in v Krašcah. O stanju na področju cest je bilo že veliko napisanega, a bi vseeno nekaj besed namenil tej temi. Na področju investiranja s strani države v občini Moravče lahko povem, da bo letos (DDC) Direkcija za državne ceste pričela z obnovo Marokove ulice. Obnova bo potekala v štirih etapah. V letošnjem letu od odcepa za Grmače do odcepa za Češnjice. Obnova ceste vključuje tudi izgradnjo pločnika in javne razsvetljave. V občini bomo nadaljevali jeseni začeta dela in dela začeta v preteklih letih. Sanirati je potrebno dva cestna vdora in to na cesti Zg. Koseze-Peče in na cesti Zg. Prekar-Ribče. Projekti za to delo so bili narejeni že pred leti. Pričeli bomo z gradnjo nekaj novih odsekov cest. Področje šolstva V izdelavi je idejna študija za šolo na Vrhpoljah. V letošnjem letu je potrebno v proračunu nameniti sredstva za projektno dokumentacijo. Na telovadnici osnovne šole Moravče je potrebno zamenjati kritino. Potrebno je rešiti prometno zmedo pri osnovni šoli in zagotoviti nujno potrebna šolska igrišča. Na področju gasilstva smo dolžni poskrbeti za dobro tehnično opremljenost in strokovno izobraževanje. Prostovoljna gasilska društva so najbolj množična prostovoljna organizacija. Od njih pa v vsakem momentu pričakujemo pomoč pri požaru ali kateri koli drugi nesreči. Pihalna godba Moravče je v specifičnem položaju, v primerjavi z drugimi društvi zaradi števila članov, potrebnih dragih inštrumentov, vsakoletnega dragega servisiranja in tekočega vzdrževanja inštrumentov. V letošnjem proračunu je v ta namen potrebno zagotoviti več sredstev. Pred nami je slovenski kulturni praznik, ob katerem Vam iskreno čestitam. Slovensko kulturo moramo spoštovati, ohranjati in širiti. Bodimo ponosni na svoje poreklo in svoj jezik. MARTIN REBOLJ, župan «5B3 Novo leto je tukaj in z njim nove možnosti za dobro delo. V naši stranki smo se v preteklem letu zavzemali za ustrezne rešitve problemov tako na državni ravni kot tudi v naši občini. Na državni ravni smo se zavzemali predvsem za uravnotežen socialni razvoj. Predvsem preko župana Martina Rebolja pa je naša stranka delovala za enakomeren razvoj občine. Upamo, da smo si na državni ravni s predsednikom Borutom Pahorjem, na občinski pa z županom Martinom Reboljem še bolj utrdili zaupanje. Tudi članstvo se nam je v občinski organizaciji skoraj podvojilo. To je za našo stranko vsekakor vzpodbuda za naprej in obveza za nadaljnje delo. Predsednik SD Borut Pahor in župan Moravč Martin Rebolj. OO DS MORAVČE M.Si Nova Sioveniia KMAmsMr AutfMM cmnNM Novo leto se je v občini Moravče pričelo nadvse burno in tudi slovesno. Tako kot že nekaj let do sedaj smo se nekateri občani zbrali pri sv. maši, nato pa novo leto pričakali z ognjemetom pred cerkvijo in nagovorom poslanke v Evropskem parlamentu gospe Ljudmile Novak in poslanca v DZ mag. Franca Capudra. Seveda pa ta prireditev, kot je to že v navadi, spet ni bila omenjena na ATV v redni tedenski informativni oddaji, pa čeprav se je srečanja udeležilo veliko število občanov. Govori se, da menda zaradi tega, ker si je g. župan med novoletnimi prazniki sposodil video kamero, s katero se snemajo prispevki za ATV. O odnosih med zaposlenimi na občini in o odnosu župana do uprave je bilo že veliko napisanega. Zadeve so šle celo tako daleč, da uslužbenci ne morejo več prenašati šikaniranja župana, zato je uslužbenec z dolgoletnimi izkušnjami v občinski upravi, ki je vestno opravljal mnoge naloge, že odšel na drugo delovno mesto, kar se bo nedvomno poznalo pri delu občinske uprave. Od župana pričakujemo, da bo znal ljudi povezovati v dobrobit vse občine Moravče, ne da s svojim razdiralnim delom ruši vse tisto, kar se je do sedaj ustvarilo v zadovoljstvo vseh občanov. OO N.Si Moravče Čas res neusmiljeno hiti. Komaj smo si ob koncu leta voščili za praznike, že smo zakorakali v novo leto. Ob iztekajočem letu 2005 se nas je tako ali drugače dotaknila predlagana davčna reforma. Slovenska ljudska stranka poudarja, da se pri reformi vsekakor ne sme podcenjevati pomena socialne pravičnosti v odnosu do gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti. Boljša konkurenčnost slovenskega gospodarstva je ključna, ključno je tudi, da spremembe ne poslabšajo položaja že sedaj socialno ogroženih. Če želimo Slovenijo ohraniti kot socialno državo, je potrebno zagotoviti vire za izvajanje socialne politike. Slovenska ljudska stranka bo še naprej vztrajala pri svojem temeljnem programu, ki temelji na tem, da ima delo večina slovenskih ljudi. SLS se bo še naprej zavzemala za ohranitev znižane stopnje DDV za nujne življenjske dobrine. Če ne bo sprememb sedanjega predloga, bodo te reforme imele negativen vpliv tudi na slovensko kmetijstvo, živilsko predelovalno industrijo in s tem vpliv na razvoj podeželja. Tako nam delo teče naprej. Na občinski ravni pa kot, da se je ustavil čas. Večina občin je do konca leta sprejela proračun in smernice za delo v novem letu, na naši občini nas delo očitno ne priganja. Smo sredi januarja, ko pa boste prebirali ta časopis, bo prvi mesec skoraj pri koncu, pred nami pa se ni začel obračati niti osnutek proračuna za leto 2006. Obstaja bojazen, da bomo tudi v letošnjem letu, kot je bilo v letu 2005, proračun sprejemali ob koncu leta, da bo tako občini prihranjeno več delati, saj je za našo občino bolj pomembno, da imamo »urejen arhiv«. Kdo bo pa v letošnjem letu kriv za tako stanje? Krivec je že verjetno znan - 9 svetnikov od 14-tih. Ni namreč pomembno, da do danes ni pripravljen niti osnutek. No pa saj je župan na ATV sam objavil, da bo proračun sprejet v spomladanskih mesecih, ko bi bili lahko izvedeni že vsi razpisi in bi z deli lahko pričeli v poletnih mesecih. Da ob takem odnosu niti ne pomislimo, da bi se občina prijavljala na kakšne druge razpise, za kar je trenutno idealna prilika. OO SLS Moravče ISCEMO IN ^ NAJDEMO?! Vprašanje B. B.: Ali je kaj novega pri gradnji trgovine TUŠ, sedanja je očitno premajhna, občani so nezadovoljni. Kdaj lahko pričakujemo izboljšanje? Odgovor je pripravil Marjan Bricelj, Oddelek za okolje in prostor Občine Moravče Po zadnjem sestanku s predstavnikom Vele Domžale se aktivno pripravljajo na pripravo dokumentacije za gradnjo. Kdaj bodo pričeli z gradnjo še niso mogli povedati. Na odgovor na vprašanje J.L. o možnosti prevoza z obema prevoznikoma (KAMBUS, INTEGRAL ZAGORJE) za dijake in študente z enotno mesečno vozovnico še čakamo. POJASNILO: Pri pripravi letošnjega koledarja je pri naštevanju fotografov, ki so prispevali svoje fotografije, izpadlo ime gospe Darinke Grum. Dolžni smo objaviti, da je bilo v koledarju objavljenih šest njenih fotografij. pripravljalci koledarja www.moravce.si Iz poslanskih klop Po dnevih praznovanj, obdarovanj in prepotrebnega počitka smo spet vsi večinoma v polnem pogonu. Upam, da ste čas božiča in novega leta preživeli mirno in v krogu svojih najdražjih. V Državnem zboru smo takoj po novem letu imeli izredno zasedanje, na katerem smo glasovali o dveh odložilnih vetih Državnega sveta, imenovali pa smo tudi tiste člane nadzornega in programskega sveta RTV Slovenija, ki jih v skladu z novim zakonom o RTV Slovenija imenuje državni zbor. O teh imenovanjih se je že pri sprejemanju zakona razvila burna in na trenutke zelo čustvena razprava, ki ni imela nič s členi zakona. Programski svet RTV Slovenija šteje 29 članov. 16 članov PS imenuje DZ na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija, univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik. Izmed 184 kandidatov, ki so jih predlagali kvalificirani predlagatelji in so ustrezali pogojem javnega poziva, smo na mandatno volilni komisiji DZ izbrali 16 predlogov, kijih je na izrednem zasedanju potrdil DZ. Iz seznama imenovanih kandidatov lahko ugotovimo, da je bila z izborom dosežena zadovoljiva regionalna zastopanost različnih delov Slovenije, predvsem pa je vidna visoka strokovna usposobljenost izbranih članov sveta. Meni osebno je žal, da je bilo kar nekaj kandidatur takih, ki so bile pomanjkljive, za njimi pa so se skrivali zelo kvalitetni kandidati z bogatimi izkušnjami pri delu na kulturnem, umetniškem in novinarskem področju. S strani opozicije je večkrat slišati, da bo preko programskega sveta prišlo do koalicijskega nadzora nad javno RTV. Prepričan sem, da so izbrani kandidati (npr. Hubert Požarnik, dr. Stane Granda, Jože Faganel, Mito Trefalt, dr. Ivan Štuhec, Jože Snoj in drugi) preveč pokončni in suvereni vsak na svojem strokovnem ali umetniškem področju, da si kaj takšnega ne bi dovolili. Poleg tega imajo svoj pogled na svet, ki pa, v to sem prepričan, ni preveč pogodu sedanji opoziciji. Prepričan sem, da se bodo demokratični standardi odločanja na javni RTV z izbranimi člani PS in NS izboljšali, kar pa bo vplivalo tudi na kvalitetno in transparentno delo javnega zavoda RTV Slovenija ter na demokratično in popolno obveščanje slovenskih državljank in državljanov. V prihodnjih novicah iz poslanskih klopi pa nekaj več o sprejetem proračunu za leti 2006 in 2007. mag. FRANC CAPUDER, poslanec NSi v DZ RS V Državnem zboru smo obravnavali predlog spremembe zakona nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, ki smo ji dodali še subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega problema, vzpodbuja dolgoročno varčevanje. Varčevalcem v tej shemi pa zagotavlja ugodno dolgoročno stanovanjsko posojilo, saj zavezuje banke na najmanj dvakratno večji obseg danih posojil varčevalcem v primerjavi s privarčevanimi sredstvi po vnaprej znani posojilni obrestni meri. Obrestna marža v višini 0,8 odstotne točke zagotavlja bankam pokrivanje stroškov poslovanja, vezanih na izvajanje te sheme brez možnosti zaračunavanja dodatnih stroškov za odobritev in vodenje posojila. Za redno varčevanje varčevalcu letno pripada premija v višini enega pogodbenega mesečnega obroka varčevanja oziroma 1/24 enkratnega letnega vplačila 12 pogodbenih mesečnih obrokov v okviru petletne varčevalne dobe oziroma v višini 1,25 pogodbenega mesečnega obroka oziroma ene dvanajstine enkratnega letnega vplačila 12 pogodbenih mesečnih obrokov v okviru desetletne varčevalne dobe. Zaradi večje povezave predlaganega zakona s stanovanjskim segmentom je potrebno spremeniti pogoje za pridobitev premij, ki naj bi bili vezani na namensko porabo privarčevanih sredstev ali kredita, ki bi ga varčevalec najel po končanem varčevanju po pogojih, določenih za navedeno nacionalno stanovanjsko shemo ali morda po ugodnejših pogojih, ki bi jih morebiti banke ponujale v času zaključka varčevanja. Predlog zakona sedaj spreminja obrestne mere na varčevalni in na posojilni strani tako, da bodo tako banke kot tudi varčevalci našli svoj interes za sodelovanje v stanovanjski varčevalni shemi, varčevalci sicer le v primeru, ko bodo na koncu varčevalnega obdobja sredstva resnično porabili za namene, določene s tem zakonom, saj je v tem smisel tega zakona in varčevanja. Spremeniti je potrebno tudi prej togo določilo, da je mogoče varčevati le za obdobje petih ali desetih let, kar je tudi pomenilo, da je bilo po koncu takšnega varčevanja povpraševanje po nakupu stanovanja veliko in bi to, če ne bi bila na ponudbeni strani sprožena akcija investitorstva SSRS v gradnjo stanovanj, pomenilo dvig cen stanovanj. Rešitev, kakršno ponuja predlog sprememb in dopolnitev zakona je, da omogoča varčevanje za obdobje od najmanj pet in največ do deset let. Predlog zakona popolnoma na novo uvaja subvencioniranje mladih družin, ki si prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in ki imajo ob času sklenitve prodajne pogodbe ali pravnomočnosti gradbenega dovoljenja status mlade družine ter katerih osebni prejemki na družinskega člana ne presegajo polovice povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Status mlade družine, ki je pogoj za pridobitev takšne subvencije, bi se ugotavljal ob času sklenitve prodajne pogodbe ali pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, dohodkovni cenzus pa vsako leto ob izplačilu subvencije. Pravic do subvencije za mlado družino je neodvisna od varčevanja v shemi. Zakon bo omogočal izvajanje nacionalne stanovanjske varčevalne sheme pod primerljivimi pogoji na finančnem trgu in omogočil njihovo prilagajanje morebitnim spremembam na finančnem trgu. Spremembe zakona bodo v delu, ki se nanašajo na subvencioniranje mladih družin, ugodno vplivale na odločanje mladih za reševanje stanovanjskega vprašanja, s tem pa tudi na dolgoročni pozitivni demografski trend. ROBERT HROVAT, poslanec SDS v DZ RS IK Poročilo s 30. seje OS občine Moravče Znova zapleti že pri dnevnem redu 30. seja OS Občine Moravče je potekala 21. decembra ob 18.00 uri v sejni sobi na Vegovi 7. Udeležilo se je je 12 svetnikov in svetnic. Na dnevnem redu je bilo predlaganih 9 točk. Vendar so svetniki izglasovali umik 8. točke z dnevnega reda (Informacija o dopisu Občine Horjul Državnemu zboru RS v zvezi z zaščito županov), ker je naslovljena na DZ in ne na Občino Moravče, in uvrstili novo točko Predlog krajanov Velike vasi za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. Prav slednja pa je povzročila precej hude krvi, saj je morala svetnica Branka Bizjan kot predlagateljica nove točke demonstrativno zapustiti sejo, da je bil predlog krajanov, ki ga je posredovala, uvrščen na dnevni red. V prvih treh točkah so svetniki potrdili zapisnika 28. in 29. seje, ugotovili sklepčnost in potrdili spremenjen dnevni red. Sledila je obravnava predloga za povišanje ekonomske cene za vrtec Moravče. Poročevalka Nuša Pohlin Schwartzbartl, v.d. ravnateljice, je obrazložila povišanje cen za prvo starostno stopnjo za 8,61 %, kar pomeni 81.779,45 SIT, in za drugo 8,23%, kar pomeni 61.546,67 SIT. Župan je njen predlog podprl z obrazložitvijo, da je letna rast cen v družbenih dejavnostih 15 odstotna. Z 9 glasovi za je bil predlog sprejet. Brez razprave so svetniki sprejeli sklep o sprejemu predloga odloka o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata - organa skupne občinske uprave v drugi obravnavi v predlaganem besedilu. Odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata so sprejele občine Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice. Medobčinski inšpektorat bo deloval kot organ skupne občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva za občine ustanoviteljice. Občine ustanoviteljice so dolžne zagotoviti prostor in opremo ter finančna sredstva iz svojih proračunov glede na obseg dela. Odlok je bil objavljen tudi v Uradnem vestniku Občine Moravče in ga je vredno vzeti v branje. Sledila je obravnava in sprejem Poročila o delu Nadzornega odbora Občine Moravče za obdobje maj - november 2005, v katerem je navedenih devet tem, ki jih je obravnaval Nadzorni odbor. Svetniki so v razpravi opozarjali, da poročilo ne zajema ugotovitev o pravilnosti ali nepravilnosti. Posebej sta bili izpostavljeni temi kanalizacija Krašce in koncesija za opravljanje zimske službe. Predsednik Nadzornega odbora Boštjan Šmuc je pojasnil, da po zagotovilih vodje komunalnega oddelka investicija v Krašcah še ni zaključena. Glede zimske službe je župan povedal, da je pogodbo z dosedanjim izvajalcem prekinil in se le-ta opravlja po naročilih za majhne vrednosti. Sledila je obravnava in sprejem predloga za določitev izhodiščne vrednosti točk za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) povprečne gradbene cene za leto 2006. Predlagano je bilo povišanje za indeks rasti življenjskih stroškov, kar pomeni 2,5%. V razpravi so svetniki opozorili na nezadovoljstvo zaradi plačila davka na nezazidana stavbna zemljišča, ki niso realno označena v obstoječi dokumentaciji in bi po njihovem mnenju moral izvajalec, to je podjetje Lokus, prevzeti odgovornost za nastali položaj. Po razpravi so potrdili povišanje izhodiščne vrednosti točke za nepozidana stavbna zemljišča s sedanje vrednosti 15,54 SIT na 15,93 SIT, zavrnili pa povišanje izhodiščne vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006 in vrednost točke ostaja 0,3626 SIT. Izhodiščna vrednost povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine za povprečno kategorijo komunalne opremljenosti za leto 2006 na območju celotne občine znaša 194.104, 30 SIT /m2, v letu 2005 je bila izhodiščna vrednost 188.560,60 SIT/m2. Izhodiščna vrednost je osnova za izračun davka na premoženje občanov. V dodatni točki dnevnega reda so obravnavali predlog krajanov Velike vasi za ustanovitev nove KS. Pobudo je s svojim podpisom podprla večina krajanov in jo utemeljuje z dejstvom, da so v sedanji KS vedno preglasovani, svojih interesov tako ne morejo uveljaviti, si pa želijo napredka. Nekaj svetnikov je v obravnavi pobudo podprlo z utemeljitvijo, da je manjša KS v pomoč Občini z vodenjem določenih postopkov (odstop zemljišča, razporeditev sredstev Župan je menil, da KS lahko uveljavi svoje interese z več složnosti, en svetnik pa je bil mnenja, da KS lahko uveljavi interese le, če ima svetnika v OS. Predlog krajanov so sprejeli kot informacijo. Do prihodnje seja pa bo Občinska uprava pripravila gradivo za obravnavo, na osnovi katerega se bo OS odločil glede nove KS v naši občini. Kljub predprazničnim dnem so svetniki natrosili kopico pobud, vprašanj in predlogov, ki so se nanašali znova na komunalne probleme, kmetijske ukrepe, kulturno dejavnost v občini, objekta na nogometnem igrišču, barvnega časopisa, koledarja, doma za starejše občane in zaposlovanja v občinsko upravo, ki naj bi se po besedah direktorice v letu 2006povečala za dva univerzitetno izobražena delavca. MAL Vabilo na strokovna predavanja za kmetovalce Vsa kmetijska gospodarstva, posebno še tiste, ki ste v okviru subvencij vpisali ukrepe SKOP (REJ, KOL, ETA, EK, TSA, S35, S50 vabimo na predavanja, ki bodo: 1. predavanje bo v petek, 27.1. 2006, ob 10. uri v Dobu v prostorih KS Vzreja in prehrana telet (M. Martinčič in M. Mis) Za to predavanje se ne izda potrdilo in ni kot izobraževanje za izpolnjevanje zahtev SKOP-a. 2. predavanje bo v petek, 3. 2. 2006, ob 10. uri v Dobu v prostorih KS Travniški sadovnjaki in jagodičevje (A. Caf) Načrtovanje kolobarja (I. Bantan) 3. predavanje bo v ponedeljek, 6. 2. 2006, ob 10. uri v Moravčah v Kulturnem domu Gnojenje rastlin v skladu s smernicami dobre kmetijske prakse in nitratne direktiv (A. Zavodnik) Pogoji in določila SKOP (J. Slatnar) 4. predavanje bo v sredo, 15. 2. 2006 (Glej Kmečki glas, Zeleno deželo) v KOLOSEJ U v Ljubljani Zakon o dohodnini ter Zahteve uredbe o higieni krme NE POZABITE NA KMG-MID kmetije! Vsi prav lepo povabljeni ! JANEZ OCEPEK, ing. agr, KGZS KGZ Ljubljana Delo občinske uprave Moravče v letu 2005 Delo Občinske uprave Občine Moravče lahko v preteklem letu, glede na rezultate, ki jih daje upravna statistika, ocenimo kot uspešno. Evidenca dokumentarnega gradiva je temeljna evidenca o delovanju občinske uprave in je podlaga za vse druge podatke, ki se nanašajo na delo uprave. V primerjavi s preteklimi obdobji je občinska uprava opravila več nalog, saj je bilo v letu 2005prejetih in v reševanju preko 2047 zadev. Število zadev iz predhodnih let, ki jih je reševala občinska uprava, pa se giblje med 1000 in 1100. Tabela št.1 vse zadeve rešene zadeve nerešene zadeve 1996 159 8 151 1997 1077 127 950 1998 1166 95 1071 1999 1162 34 1128 2000 1060 20 1040 2001 1041 7 1034 2002 1037 11 1026 2003 1071 6 1065 2004 1059 19 1040 2005 2047 Opomba 1: Dokončno rešenih zadev iz leta 2005je trenutno1271, nerešenih pa 776. Nekatere zadeve so še v postopku reševanja, oziroma jih je potrebno razknjižiti. Zato se bo število rešenih zadev natančneje pokazalo po prvem trimesečju (marec 2006). Opomba 2: Tabela prikazuje število vseh zadev, tako rešenih kot tudi nerešenih, po računalniškem izpisu glavne pisarne, kar pa ne pomeni, da je to število iz preteklega obdobja realno. Dejanskega števila rešenih in nerešenih zadev iz preteklega obdobja ne moremo ugotoviti, ker jih mnogo ni bilo knjiženih. Verjetno so bile nekatere od zadev iz preteklih let rešene, ne pa tudi računalniško zabeležene in vložene v zbirko dokumentarnega gradiva. Ob prevzemu vodenja občinske uprave v marcu 2005 je bila nujna takojšnja naloga na področju dela občinske uprave ureditev in vzpostavitev upravnega poslovanja občine v skladu s predpisi. Občina Moravče ni imela urejenega upravnega poslovanja že od ustanovitve, ne tekoče, niti stalne zbirke dokumentarnega gradiva, arhiviranje pa sploh ni potekalo. Poslovanje z dokumentarnim gradivom je potekalo v nasprotju s predpisi: dokumenti so bili zavedeni v elektronski obliki, v aplikaciji DOKSIS (vendar le vhodni dokumenti), razen finančnih, zbirka dokumentarnega gradiva ni bila vzpostavljena. Dokumenti niso bili shranjeni v zadevah. Zadeva in vsak dokument v njej bi morali imeti isto šifro. Tudi zadeve, ki nastanejo pri delu organov, bi morale vselej vsebovati vse dokumente s prilogami, ki se nanjo nanašajo. Zadeve niso urejene, dokumenti niso vloženi, oziroma so vloženi tisti, ki vanje ne sodijo. Nezakonito pa je tudi dejstvo, da izhodni dokumenti sploh niso bili zavedeni: ne v elektronski, ne v fizični obliki in tudi ne vloženi v spis (zadevo), ampak se je poslovalo kar »po domače.« Izhodni dokumenti niso bili evidentirani, to je zavedeni v uradni evidenci dokumentarnega gradiva, ker tekoča zbirka dokumentarnega gradiva ni bila vodena. Upravno poslovanje je bilo zato potrebno organizirati tako, da sedaj poteka v skladu z določili Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05 in 106/05). Osnove za razvrščanje zadev, dokumentov in dosjejev po vsebini na podlagi klasifikacijskih načrtov je minister za notranje zadeve določil leta 2003 s Pravilnikom o obveznem okviru načrta klasifikacijskih znakov ter določil Enotni načrt klasifikacijskih znakov samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Vsako delo organov (kadar opravljajo upravne naloge), je potrebno dokumentirati z ustreznim pisnim zapisom: dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo kasneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Organ mora za upravljanje z dokumentarnim gradivom organizirati glavno pisarno. Upravljanje z dokumentarnim gradivom v glavni pisarni obsega naloge vložišča, evidentiranja zadev, dosjejev in dokumentov, odpravništva ter skrbi za varovanje dokumentarnega gradiva. V glavni pisarni je potrebno zagotoviti pravilno in enotno vodenje evidenc o zadevah, dosjejih in dokumentih. Glavno pisarno vodi vodja glavne pisarne. Z novo sistemizacijo je to delovno mesto sedaj tudi določeno. Nismo pa še zaposlili uradnika, ki bo stalno delal na tem delovnem mestu. Sedaj se za to delo usposablja pripravnica z visoko izobrazbo upravne smeri. Med pomembnejše zahtevnejše in tudi uspešno rešene zadeve v letu 2005, zagotovo sodi odzivno poročilo Računskemu sodišču, v katerem smo morali poročati in predložiti popravljalne ukrepe na njihovo negativno poročilo o poslovanju občine za leto 2003. Dobili smo pozitivno oceno popravljalnih ukrepov glede organizacije, sistemizacije delovnih mest in plač zaposlenih, glede normativnih predpisov in izvedbe ter izplačil iz proračuna po javnih razpisih na področju kmetijstva, humanitarnih organizacij, društev, kulture in športa. Priprava gradiva za seje občinskega sveta je pomemben segment opravljenega dela občinske uprave v letu 2005. Del nalog občinske uprave (vendar zelo pomemben!), pa je tudi priprava normativnih aktov in drugih gradiv za obravnavo na sejah občinskega sveta. Pregled sej občinskega sveta občine Moravče, ki je bilo prikazano v razpredelnicah v prejšnji številki, dopolnjujem še z dvema tabelama in s tem zaokrožam celotno predstavitev obravnave in sprejema aktov občinskega sveta. 29. seja, 30. 11. 2005 Število točk dnevnega reda: 4 Obravnava in sprejem Odloka o rebalansu proračuna Občine Moravče za leto 2005 Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2005 30. seja, 21. 12. 2005 Število točk dnevnega reda: 9 Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata - organa skupne občinske uprave Odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata - organa skupne občinske uprave Obravnava in sprejem predloga za povečanje ekonomske cene za vrtec v Moravčah Sklep o povečanju ekonomske cene za vrtec v Moravčah za 8,61% za 1. starostno skupino in za 8,23% za 2. starostno skupino. IK Obravnava in sprejem predloga Poročila o delu Nadzornega odbora Od maja do novembra 2005 Obravnava in sprejem predloga za določitev izhodiščne vrednosti točk za NUSZ in povprečne gradbene cene za leto 2006 Sklep o sprejemu poročila o delu Nadzornega odbora Občine Moravče za obdobje maj - november 2005 Sprejem sklepa o določitvi izhodiščne vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006, sklepa o izhodiščni povprečni gradbeni ceni za 1 m2 stanovanjske površine za povprečno kategorijo komunalne opremljenosti za leto 2006 na območju celotne občine Moravče in o veljavnosti in uporabi ter valorizaciji vrednosti točk z rastjo življenjskih stroškov za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oz. z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM za skupino »povprečni indeksi za stanovanjsko gradnjo« za povprečno gradbeno ceno. Skupno število sej: 11 sej +1 koresp. Skupno točk dnevnega reda: 83 Skupno sprejetih aktov: 9 odlokov, 2 pravilnika, 42 sklepov Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Dovolite mi, da podam še kratko pojasnilo, kot odziv na članek v decembrski številki z naslovom »Pogled z druge strani«. Pod člankom ni podpisa, je le navedba »>nemogoči« svetniki. V članku napisana trditev, da so občinski svetniki nasprotovali povečanju sredstev na postavki Občinska uprava, je neresnična. Bilo je le vprašanje, kakšna je plača direktorice občinske uprave. Glede plače sem sama svetnikom najmanj na treh sejah pojasnila, kakšna je plača direktorja občinske uprave, zato težko razumem, zakaj enako vprašanje kar naprej ponavljajo. Plača direktorja občinske uprave je vnaprej določena po predpisih za javne uslužbence. Plačo ne more določiti župan po svoji presoji, čeprav je on tisti, ki sklene in podpiše pogodbo o zaposlitvi. Bila sem izbrana na javnem natečaju razpisanem za direktorja občinske uprave, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS in izpolnjujem vse zakonite pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorice. Plača je bila že vnaprej znana za to delovno mesto, saj je določena s predpisi. Če natančneje obrazložim; pogojena z nazivom uradniškega delovnega mesta »podsekretar«, ki mi je bil dodeljen že na Ministrstvu za javno upravo in v katerem tudi sedaj opravljam delo direktorice občinske uprave. Tako mojo plačo kot tudi vse nove plače zaposlenih je preverilo Računsko sodišče. Vse pogodbe, sklepe, odločbe, sistemizacijo smo morali do 14. 12. 2005 posredovati Računskemu sodišču v odzivnem poročilu. Računsko sodišče na mojo plačo kot tudi sedaj na nove plače zaposlenih v občinski upravi ni imelo pripomb in je zato izdalo pozitivno postrevizijsko poročilo, ki smo ga prejeli na občino zadnje dni preteklega leta. Ne želim pa polemizirati z občinskimi svetniki, ki so politiki, ker sama nisem politično aktivna in moja vloga v občini ni politične narave. Trditve, zapisane v članku, pomenijo žaljive in krive obdolžitve, saj niso ne dokazane ne argumentirane. Kot direktorica občinske uprave delo opravljam zakonito, odgovorno in strokovno in rezultati mojega dela so vidni, kar pa verjetno politikom nekaterih strank in moji predhodnici, ni po godu. Delo občinske uprave vodim po predpisih upravnega poslovanja, zato je sedaj upravno poslovanje učinkovito in pregledno. V preteklem letu sem imela izjemno povečan obseg dela, tako da sem delala krepko preko normalnih okvirov. Odpravljanje nepravilnosti v poslovanju ugotovljenih po računskem sodišču, vzpostavitev upravnega poslovanja, reševanje številnih zadev iz preteklega obdobja in vsekakor tekoče reševanje upravnih zadev je bilo zelo zahtevno delo. Tako nameravam nadaljevati tudi v prihodnje. NEVENKA ZAVIRŠEK, univ.dipl. iur., direktorica občinske uprave Predlagajte dobitnike občinskih priznanj Na podlagi 17. člena Statuta Občine Moravče in 10. člena Pravilnika o priznanjih Občine Moravče vabimo vse občane Moravč, društva, podjetja, zavode, da do vključno srede, 22. februarja 2006, do 12. ure pošljete na naslov Občina Moravče, Trg svobode 4,1251 Moravče svoje PREDLOGE ZA DODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ: • ZA ČASTNEGA OBČANA, • PLAKETO OBČINE, • PRIZNANJE OBČINE. Naziv častnega občana občine se podeli posamezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju. Plaketo občine se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu in političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Priznanja lahko dobijo posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe, kakor tudi posamezniki, ki niso občani Moravč, so pa bili rojeni na območju občine, ali so živeli določen čas v občini in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu kraja. Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati naslednje podatke: 1. podatke o predlagatelju, 2. vrsto predlaganega priznanja občine, 3. podatke o predlaganem prejemniku priznanja, 4. obrazložitev k predlogu, 5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitev. Priznanja bodo predvidoma podeljena ob občinskem prazniku. Morebitna dodatna pojasnila lahko dobite pri Nevenki Zaviršek, direktorici občinske uprave. Spremembe v Kmetijsko gozdarski zadrugi Moravče Konec leta 2005 so člani zadruge v Moravčah sprejeli odločitev, da se dosedanja zadruga preoblikuje. V vseh letih delovanja od ustanovitve leta 1993 je bila zadruga poslovno uspešna. V razvoju trgovine je bila zadruga deset let omejena z neurejenimi lastništvom. Odkup mleka in živine se je v tem času povečal za skoraj trikrat, kmetje so za svoje izdelke dobivali redno plačilo. Likvidacija Hranilno kreditne službe Domžale je zadrugi pustila veliko finančno breme, ki ga je bilo potrebno sanirati. Z vstopom v Evropo pa je prišlo v celotnem kmetijskem delu gospodarstva do sprostitve trgovanja in do povečanja konkurenčnosti. Cene v nabavi in prodaji so dnevno izpostavljene presoji kmetov, ki razumljivo želijo kupovati poceni in čim dražje prodati svoje pridelke. V iskanju možnosti za cenejšo nabavo že nekaj časa uspešno poslovno sodelujemo s KZ Cerklje. Tudi mleko smo po prekinitvi pogodbe s strani Ljubljanskih mlekarn po ugodni ceni tržili s sodelovanjem KZ Cerklje kupcem v Italijo. Na temelju dosedanjih izkušenj in ocene razmer za prihodnost je dozorel čas za tesnejše sodelovanje oziroma povezovanje obeh zadrug. KZ Cerklje in KGZMoravče sta v decembru sprejeli sklepe o združevanju na način, da se KGZ Moravče pripoji h KZ Cerklje. Temeljni dokument združitve je pogodba med obema partnerjema, ki določa sporazumno dogovorjena pravila združitve. Osnovni moto povezovanja je združevanje gospodarskega potenciala obeh zadrug s ciljem večje učinkovitosti pri tekočem poslovanju in možnosti enakomernega razvoja vseh območij skupne zadruge. KZ Cerklje bo sedaj delovala na območju občin Šenčur, Cerklje, Komenda in Moravče. Sedaj združuje 736 članov od tega je 109 članov iz Moravč. V letu 2006 so predvideni skupni prihodki zadruge v višini 3 milijarde SIT. V primeru združitve KZ Cerklje in KGZ Moravče je dogovorjeno, da se na lokaciji Moravče ohrani servis za zadružnike, kakršnega imamo sedaj. Z združenimi sredstvi se posodobi in poveča trgovina. To je garancija za kakovost oskrbe za vse zadružnike in ostale krajane Moravč. Odkup proizvodov od kmetov bo ostal na enakem kakovostnem nivoju kot sedaj. Vsi člani združene zadruge bodo imeli enake pogoje pri poslovanju z zadrugo. Pogoji nakupa in prodaje so na vseh lokacijah enaki, enako tudi odlog plačila nakupa blaga, kakor tudi popusti ob nakupih in rabat na koncu leta glede na skupni promet zadružnika. V organih upravljanja so izvoljeni tudi predstavniki iz območja Moravč. Sedaj v zadrugi potekajo organizacijske spremembe. Od naših članov, kmetov in kupcev pričakujemo v tem času razumevanje in se že vnaprej opravičujemo za primere, kjer bo delo potekalo počasneje kot ste bili vajeni. TADEJ JEMEC, KGZ Moravče z. o. o. Ali bomo o okolju, v katerem želimo živeti, odločali jeseni na referendumu ??? V avgustovski številki našega časopisa sem kot krajan vasi Drtija jasno opozoril, da odlaganje industrijskih odpadkov ni primerno za naš kraj in občino. Mnogo občanov mi je izrazilo popolno podporo in menilo, da je potrebno nadaljevati z aktivnostmi, ki bodo preprečile odlaganje industrijskih odpadkov. V časopisu smo lahko prebrali, da je proti dovozu industrijskih odpadkov tudi bivši župan Matjaž Kočar, ki je že v preteklosti preprečil dovoz komunalnih odpadkov na območje opuščenihpeskokopov. Pričakoval sem, da bodo naši občinski funkcionarji in "lokalni veljaki" končno javno in glasno rekli: "STOP, tega ne bomo sprejemali v naše okolje." Na redni seji občinskega sveta je bil na predlog Romana Cerarja soglasno sprejet sklep, da bo imel Občinski svet Občine Moravče izredno sejo na temo odlaganja industrijskih odpadkov. Izredna seja je bila tudi sklicana, vendar so jo svetniki N.Si, SLS in NEODVISNI z raznimi »strokovnimi argumenti« in procedurami blokirali, tako da sploh ni prišlo do razprave o odlaganju industrijskih odpadkov. Že naslednji dan smo lahko občani doživeli neljubo presenečenje, saj je bila cesta skozi Moravče prekrita z muljem, ki je padal iz prekomerno naloženega tovornjaka, ki je vozil odpadke v Drtijo, po ulicah pa se je širil smrad, ki si ga krajani ne želimo. Meseca novembra smo se zaskrbljeni občani Drtije in Dobrave odločili, da gremo skupaj na ogled v peskokop. V sredo, 23.11.05, smo direktorju Termit d.d., gospodu Petru Janežiču, poslali pisno sporočilo o našem nameravanem obisku, toda že v petek, 25.11.05, smo dobili njegov odgovor, da si brez strokovnega vodstva ne smemo ogledati odkopov in da dostop ni mogoč. Še več - ogled nam je dobesedno prepovedal, čeprav poteka vstop tudi po občinskih cestah! Človek se vpraša zakaj? Torej le vse ni tako, kot nam predstavljajo zadeve v podjetju Termit. Decembra smo izvedeli, da je Občina zaprla zajetje in črpališče vode v Straži, ki je v neposredni bližini odlagališča industrijskih odpadkov v opuščenih delih peskokopa. Postavlja se logično vprašanje, zakaj se je to črpališče zaprlo in zakaj se že sedaj iščejo nadomestne lokacije črpališč vode, saj bi se omenjeno črpališče lahko uporabljalo še naprej, potrebne bi bile le manjše sanacije. Vse to jasno nakazuje, da že prihaja do vplivov na pitno vodo. Zahteva, da je potrebno najti nadomestno vrtino za glavno oskrbo z vodo v Moravčah, pa kaže na to, da je ogrožena tudi sedanja vrtina na Plesu, drugače teh prizadevanj res ne razumem. V decembru je bila ustanovljena komisija za pregled postopka umetno pripravljene zemljine in vnos umetno pripravljene zemljine na območju opuščenih peskokopov, v kateri sodelujem tudi sam. Imel sem priložnost spoznati gospo Andrejo Hodnik iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Prav ona je s svojimi sodelavci avtorica "okolju prijaznega postopka pridobivanja umetno pripravljene zemlje". Nagrado, s katero se je v medijih hvalilo podjetje, bi morala prejeti Biotehniška fakulteta. Dejstvo je, da je projekt dober, a je žal podjetje izkoristilo ta projekt za odlaganje industrijskih odpadkov v občini, saj gre za ogromne količine snovi, ki se kopičijo na relativno majhni površini. Po izjavah strokovnjakov, se bodo te snovi vsekakor izpirale v površinsko vodo. Pojavlja pa se tudi vprašanje podtalnice. Bil sem presenečen, da si z gospo Hodnikovo deliva podobna mnenja in pomisleke o količinah odpadnih snovi v peskokopih. Iz tega sklepam, da so moji pomisleki upravičeni. Komisija bo nadaljevala s svojim delom in županu predlagala ustrezne ukrepe. Za sedaj kaže na to, da bo potrebno sprejeti ustrezne občinske akte, ki bodo morali preprečiti nadaljnje odlaganje industrijskih odpadkov. O ugotovitvah in mojih predlogih vas bom kot član komisije obveščal tudi v bodoče. VITOMIR CERAR IK Aktivnosti na področju komunalne dejavnosti Izpolnjujemo obljubo iz lanske decembrske številke in vam posredujemo zadnjo analizo vode vzorcev s treh lokacij, kot je razvidno iz analize. Mikrobiološka analiza kaže, da smo tudi konec leta uporabljali ustrezno pitno vodo. V letošnjem letu bomo zaključili z investicijami v obnove in razširitve vodooskrbnih sistemov po lanskem proračunu in rebalansu proračuna ter pričeli z aktivnostmi za porabo proračunskih postavk za dokončanje in nove naložbe na področju vodooskrbe v letošnjem letu. S tem poskušamo kar najhitreje izpolnjevati obljubo župana, da v skladu z zahtevami upravljavca vodovodov v naši občini vlagamo precejšna sredstva tudi na področju vodooskrbe in požarne zaščite celotne občine. OBČINSKA UPRAVA ZAVODZAZDItAVSTVltNOVARgrVO KKANJ £ividc miltrobialoikih preistaiv raoiicv )>iuie v«le amo jiritDed«'' ^ iloloiiU Pr»vOiiik« o pitni vodi (Vr. L RS, II. 19/IÛB4 la 3)00041. MNENJE; V» Viorci Mlvziti !» oliitrobicIoSkt pttislMve pitne vode íř. vodovoda FIra - Motivte -I>rlija - Slraia (MB pmt. IL: 4S36,4Í37 in 453B PV), uitraMj» (kilofiilom zgorq navcdenigs Pravilnika, Piilogr: - miltrotiioloalu izvidi jmiskav pinic vode MBjntitil,: 15M, 4ÎÎ7 in 4538 PV; - fotokopija zflpianiica o vjorfcnju pitne vt>dp. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Moravče 21.03, 23.03. in 24.03.2006 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Obveščamo vas, da bomo v Občini Moravče v torek, dne 21.03.2006 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 21.03.2006 sprejemali • od 14.00 do 15.30 ure Peče pri gasilnem domu • od 15.30 do 17.00 ure Moravče pri Kulturnem domu • od 17.00 do 18.30 ure Krašce pri gasilnem domu Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. • Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka Potrebujemo trajnostno prometno politiko Po pregledu objavljene resolucije o prometni politiki z naslovom »Intermodalnost: čas za sinergijo«se je oblikovala Koalicija za trajnostno prometno politiko, ki bo pozvala politično, strokovno in širšo javnost k sprejetju trajnostne prometne politike, ki bo enakovredno razvijala vse elemente prometnega sistema in zagotavljala mobilnost vsem skupinam, hkrati pa jasno določila svoje cilje. Slovenija sprejema novo prometno politiko, s katero želi odpraviti neskladja v prometnem sistemu in napake iz preteklosti. Ali bo odpravila vse pogostejše zastoje na cestah? Ali bo prispevala k znižanju emisij in drugih obremenitev okolja, h katerim jo vežejo mednarodne pogodbe in zakonodaja ? Bo železniški promet še naprej obsojen na postopno umiranje? Koalicija za trajnostno prometno politiko (v nadaljevanju Koalicija) je nastala kot rezultat želje vplivati na resolucijo o prometni politiki, saj obstoječi dokument po mnenju Koalicije ne zagotavlja trajnostnega razvoja prometnega sistema in tak kot je, ni garant niti za dosego ciljev, ki jih vsebuje. Glede na začetno fazo sprejemanja prometne politike Koalicija ocenjuje, da je še dovolj časa za dosego in sprejetje take resolucije o prometni politiki, ki bo rezultat sodelovanja široke strokovne javnosti in bo jasno začrtala cilje, ki vodijo k trajnostni prometni politiki. Obstoječi predlog po mnenju Koalicije ciljev ne definira dovolj natančno, niti ne ukrepov, s katerimi želi doseči zadane cilje. Opozoriti želimo na pomanjkanje kvantificiranih kazalcev stanja in posledično želenega stanja oz.. ciljnih vrednosti prometne politike. Za dosego jasnih ciljev nujno potrebujemo jasno sliko trenutnega stanja, ki ga resolucija ne nudi. Manjka tudi kvantificirana vizija razvoja prometnega sistema, ki bo poleg lažje razprave in različnih presojanj omogočala tudi spremljanje izvajanja resolucije o prometni politiki. Primer so razmerja v rabi prevoznih sredstev ( t. i. modal split) v potniškem in tovornem prometu. EU si je v svoji prometni politiki zadala cilj vzpostavitve bolj trajnostnega prometnega sistema do leta 2010, kar naj bi dosegla z doseganjem »>modal splita« iz leta 1998, ter povečanjem deležev rabe trajnostnihprevoznih načinov (železnice, javni potniški promet, pomorski promet) po ciljnem letu 2010. Takega cilja obstoječa resolucija ne premore. Drugi primer so okoljski kazalci in ciljne vrednosti (TGP, poraba energije, lokalne emisije v zrak, hrup itd), ki bi morali biti sestavni del sektorskih politik, še posebej ker nam mnoge od njih nalagajo Direktive EU ali ratificirane konvencije. Koalicija tudi zahteva, da se resolucija podvrže celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO) kot enemu najpomembnejših instrumentov integracije okoljskih vsebin v sektorske politike. Zakon o varstvu okolja (ZVO) (Ur. L. RS 41/04) določa, da je treba »>... v postopku priprave plana, programa, načrta, prostorskega ali drugega akta (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje...«. Obstoječi predlog resolucije je prav tako neodločen na področju cestninske politike, ki je velikega pomena za preusmerjanje tovora s cest na železnice. Prav tako pogrešamo jasno določene maksimalne eksterne stroške prometa in ukrepe za doseganje le-teh. V prvi polovici januarja 2006 namerava Koalicija predstaviti izhodišča za prometno politiko, ki so lahko osnova za odprto in konstruktivno javno razpravo z namenom pripraviti resolucijo, ki bo jasno začrtala preobrat slovenske prometne politike k trajnosti. Koalicijo za trajnostno prometno politiko po nekaj dneh njenega obstoja sestavljajo spodaj navedene nevladne organizacije, v svoje vrste pa namerava povabiti še številne druge organizacije in predstavnike strokovne in širše javnosti. Koalicija za trajnostno prometno politiko Slovenije Zakaj smo v akciji? Ker ugotavljamo, da so najbolj kritične točke pomanjkanja primerne prometne politike naslednje: • Avtomobil je favorizirana oblika mobilnosti. Cestni promet v Sloveniji narašča po letni stopnji 3-4% in več kot 83% potniških kilometrov v Sloveniji je narejenih z avtomobilom. Takšen odnos je prinesel številne nezaželene posledice prometa, ki postajajo vse bolj vidne. • Stroški teh nezaželenih učinkov so visoki. Čeprav stroški nezaželenih učinkov prometa ponavadi 'pozitivno' vplivajo na rast bruto družbenega proizvoda (BDP), ker jih običajno štejemo kot povečanje BDP, je to popolnoma skregano z vsako logiko. Stroški nesreč na državnih cestah so bili v letu 2002 ocenjeni na 441 mio EUR, stroški emisij na 629 mio EUR, stroški zastojev pa na 124 mio EUR. Celotni eksterni stroški prometa za leto 2002 so bili za Slovenijo ocenjeni med 6,6 in 9,4% BDP oziroma med 1,7 in 2.3 mrd EUR, odvisno od različnih scenarijev emisij toplogrednih plinov. Največji del teh stroškov prevzamejo emisije ( 2,7% BDP), nesreče in klimatske spremembe. • Velikemu deležu prebivalcev Slovenije ni omogočena kakovostna mobilnost. Ocene o potrebnih naložbah v prometno infrastrukturo do leta 2012 kažejo, da načrtujemo kar 75 % denarja investirati v cestni sistem, le približno 25% pa v ostale prometne sisteme. • Naše ceste najbolj koristijo tujim tranzitnim tovornjakom. Vstop v EU je zaradi nepripravljenosti na posledice vstopa na področju transporta povzročil 70% dvig cestnega prevoza. • Našim otrokom in vnukom krademopravico do zdravega okolja. Promet v Sloveniji dnevno povzroči nastanek okoli 140 ton emisij CO, 100 kg svinca, več kot 10 000 ton emisij CO2, 70 ton NOX in 4 tone SO2! Cena prevoza v Sloveniji ne vključuje stroškov onesnaževanja ozračja, zato svojim otrokom in vnukom dobesedno krademo njihovo pravico do čistega zraka, stabilnega podnebja in neokrnjenega naravnega prostora. • Z avtocestami še bolj centraliziramo državo. Gradnja avtocest je potekala v luči zahtev po enakomernejšem regionalnem razvoju, sedaj pa se je izkazalo, da prinašajo ravno obratno: hitre cestne povezave Ljubljane z ostalimi regijami so zaradi pomanjkanja drugih ukrepov regionalnega razvoja zgolj okrepila vlogo Ljubljane. Boljšša dostopnost prestolnice povzroča selitev še več delovnih mest v Ljubljano. Samo iz okolice Ljubljane se dnevno opravi skoraj 350 000 potovanj, od tega le slabih 9 % s sredstvi javnega potniškega prometa. Ker menimo, da pravkar opisanih nezaželenih učinkov prometa predlagana resolucija o prometni politiki ne bo odpravila, smo zagovorniki trajnostne mobilnosti oblikovali Koalicijo za trajnostno prometno politiko. Skozi koalicijo bomo oblikovali stališče o tem, kako mora izgledati slovenska prometna politika, ki bo podpirala razvoj trajnostne mobilnosti. Skozi Koalicijo želimo tudi oblikovati prostor za javno razpravo o tako pomembnem dokumentu, kot je prometna politika. Upamo, da bomo s tem pripomogli k oblikovanju trajnostne prometne politike Slovenije. Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Fokus društvo za sonaraven razvoj, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Ljubljanska kolesarska mreža, Mariborska kolesarska mreža, Slovenski E-forum, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Več inf. Matej Ogrin, CIPRA Slovenija (041 612 604, matej.ogrin@siol.net) Lidija Živčič, Fokus (041 291 091, lidija@focus-ngo.org) IK Vabljeni k sodelovanju pri razvoju podeželja Osem občin, ki jih zajema sedanji Razvojni program podeželja - RPP (Lukovica kot nosilka, Kamnik, Komenda, Trzin, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji) se je lani avgusta prijavilo na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za sofinanciranje dopolnitve obstoječih Razvojnih programov podeželja in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS). V sklopu načrtovanih aktivnosti v letu 2006 bomo izvedli več delavnic, za katere je zelo pomembno, da se jih udeležijo vsi ključni nosilci razvoja tega območja in tako prispevajo h kvalitetni dopolnitvi Razvojnega programa podeželja, pridobijo ažurne informacije ter se obenem tudi spoznajo in povežejo. Razvojni program podeželja bo omogočil celosten in hitrejši razvoj celotnega območja, vse vključene občine pa bodo imele dostop do dodatnih sredstev tako iz EU kot do državnih sredstev, kar bo posledično vplivalo na njihov hitrejši razvoj. Program dela za leto 2006 zajema izvedbo delavnic, ki bodo širšo javnost seznanile z ukrepi EU ter delavnice, katerih namen je pripraviti kvalitetno dopolnitev Razvojnega programa podeželja. Naziv delavnice Namen delavnice Predvideni kraj in termin Izvajalec delavnice Ciljna skupina Krepitev človeškega potenciala na podeželju Udeležence seznaniti z izzivi podjetništva ter pomenom človeškega potenciala na podeželju s poudarkom na mladih prevzemnikih in zgodnjem upokojevanju kmetov. Sejna soba Občine Kamnik 18. 01. 2006 Iris Suban, Valteo Palčič - prebivalci podeželja, - kmetje, - drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju. Nove priložnosti za društva in posameznike v obdobju 2007-2013 Udeležencem pokazati možnosti na nivoju individualnih projektov (s poudarkom na uporabi e-tehnologij), glede na predvidene vire financiranja ter potrebe okolja. Sejna soba Občine Dol pri Ljubljani 02. 02. 2006 Violeta Bulc - društva, institucije, zveze, - predstavniki CRPOV območij, - drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju. Nabor projektov posameznikov (dve izvedbi) Zabeležiti individualne projekte posameznikov oz. zasebne investicije za obdobje 2007-2013. Individualni obiski na terenu februar-marec 2006 Lili Mahne - zainteresirani posamezniki. Trženje izdelkov in storitev podeželja Udeležencem podati učinkovita znanja s področja trženja izdelkov in storitev podeželja, v luči predvidenih ukrepov EU Center Ivana Hribarja, Trzin 28. 03. 2006 Iris Suban, dr. Miro Kline - prebivalci podeželja, - drugi predstavniki. podpornega okolja na podeželju. Predstavitev in delovanje LAS in Osi LEADER Vzpostavitev in delovanje javno-zasebnega partnerstva v okviru lokalnih akcijskih skupin, ki bodo spodbudila razvojne procese na lokalnem nivoju. Kulturni dom Janka Kersnika, Lukovica 12. 04. 2006 Vesna Erhart - lokalni koordinatorji, - društva, zveze, institucije; - drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju. Pomen lokacij dediščine za trajnostni ekonomski razvoj Seznanitev z ukrepi za varstvo, povečevanje in upravljanje lokacij dediščine ter definiranje projektov, vezanih na izbrane točke dediščine 8 občin. Kulturni dom Moravče 20. 04. 2006 Lili Mahne - prebivalci podeželja, zlasti lastniki točk dediščine, - lokalni koordinatorji; - društva, zveze, institucije. Medobčinsko usklajevanje projektov za obdobje 20072013 Definirati skupne - medobčinske projekte ter njihova prioretizacija. Sejna soba Občine Kamnik 11. 05. 2006 Violeta Bulc, Iris Suban - lokalni koordinatorji, - direktorji občinskih uprav/ tajniki, - predstavniki društev, zvez, institucij. Potrditev plana medobčinskih projektov za obdobje 2007-2013 V predhodni delavnici definirane skupne projekte potrditi na ravni vključenih občin (župani). GEOSS 25. 5. 2006 Violeta Bulc - lokalni koordinatorji, - direktorji občinskih uprav/ tajniki; - župani. Planirane aktivnosti se bodo izvajale v okviru prilagoditve Predlogu uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013. Prav tako so pogoj za uspešno kandidiranje na sredstva Evropske unije (pristop LEADER) v naslednjem programskem obdobju. Ciljne skupine bodo na delavnice tudi pisno vabljene, sicer pa se za udeležbo na delavnicah kot tudi za vse dodatne informacije (tudi za uro izvedbe posameznih delavnic) obrnite na izbranega izvajalca dopolnitve RPP, Center za razvoj Litija, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. KONTAKTNA OSEBA: Saša Ceglar Center za razvoj Litija, Kidričeva 1,1270 Litija Tel.: 01 8962 713 e-mail: sasa.ceglar@cr-litija.si Vabljeni k sodelovanju! Podjetja in podjetniki naše občine ZLATARNA LEA Osebna izkaznica: Dejavnost: Leto odprtja: Število zaposlenih: Lokala: Zlatarna Lea, Cesta na Grmače 16, Moravče zlatarstvo, izdelava in prodaja nakita in ur 1994 trije Cesta na Grmače 16, Moravče Ulica Mire Pregelj 4, Litija Bliža se Valentinovo in čas porok. Mladi in manj mladi iščejo primerna darila za svoje najdražje pa tudi poročne prstane je potrebno pripraviti za enega najlepših dni v življenju. Zato smo se odločili, da obiščemo našega zlatarskega mojstra Jožeta Smrkolja in njegovo ženo Mojco, ki vodita družinsko podjetje »ZLATARNA LEA«. V prijetnem klepetu sta nam Jože in Mojca pripovedovala, kako je prišlo do zlatarske delavnice. Jože se je izučil za avtoličarja in bil zaposlen v UNIS-TOZ, kjer so izdelovali transportne trakove. Zaradi izgube jugoslovanskih trgov po letu 1990 je podjetje propadlo in Jože je ostal brez zaposlitve. Postavilo se je vprašanje, kako naprej? Ker je imel smisel za oblikovanje in lepoto, ga je pot pripeljala do zlatarja Mirka Peršin iz Mengša, ki mu je pokazal zlatarsko delavnico, izdelovanje zlatarskih izdelkov in seveda tudi samo prodajo le-teh. Jožeta je to delo »potegnilo«, kot pravimo, in je začel hoditi k Peršinu na prakso in se izučil za zlatarja. Z ženo sta želela doma najprej odpreti prodajo nakita. Kaj hitro pa sta ugotovila, da samo prodaja ni dovolj, potrebno je zlatnino tudi popravljati in izdelovati po naročilu. V pol leta sta Jože in njegova žena, ki je po poklicu učiteljica, naredila prekvalifikacijo, si tako pridobila ustrezno izobrazbo in začela z zlatarskim delom. V svoji hiši so uredili delavnico in začeli s proizvodnjo. Glavna oblikovalka nakita in svetovalka strankam je Mojca, Jože in sodelavka pa sta izdelovalca. Z velikim veseljem sta povedala, da pri delu pomagata obe hčeri, ena od njiju pa se celo pripravlja za zlatarski poklic. Zlatarji se morajo spoznati tudi na poldrage in drage kamne. Zanimalo me je, kje sta se onadva naučila spoznavanja teh drobnih dragocenosti. Povedala sta, da sta se tega naučila v šoli za prekvalifikacijo, Jože pa tudi pri opravljanju mojstrskega izpita. Zlatarji lahko strankam svetujejo in razlagajo lastnosti kamnov, njihovo vdelavo v drage kovine, certifikatov pa ne izdajajo. Za izdajo certifikatov pa je potreben poseben izpit v tujini in ga ima v Sloveniji le nekaj zlatarjev. Vsak izdelek iz zlata ali srebra mora imeti tudi tri žige, s katerimi se dokazuje pristnost materiala, iz katerega so izdelani. To so imenski žig - inicialki izdelovalca, čistino materiala in državni žig, s katerim Urad za žigosanje RS garantira, da je izdelek navedene čistine. Kot smo izvedeli v pogovoru je v zatonu tudi zlatarski poklic, saj letos prvi letnik obiskujejo samo štirje dijaki. Tudi sami vsako leto razpišejo prakso za dijake zlatarske šole, vendar ni prijav, ker je dijakov premalo. Stranke jih rade obiskujejo v njihovih lokalih v Moravčah in Litiji, kjer kupujejo poročne prstane, darila za krste, obhajila in okrogle obletnice. Povesta tudi, da imajo stalne stranke, tako kot frizerji in drugi mojstri. Saj se le k dobrim, prijaznim mojstrom tudi stranke rade vračajo, ti pa radi ustrežejo njihovim željam. Seveda je tudi na zlatarskem področju potrebno slediti modnim trendom in obiskovati razstave in prireditve. V prihodnosti menijo, da bodo izdelovali večino nakita po željah strank, saj so te čedalje bolj zahtevne. Svojo proizvodnjo bi radi še povečali, prodajajo pa že sedaj po dostopnih cenah. Njuna želja je, da se bi v naši občini zbrali vsi mojstri, ki tako ali drugače sodelujejo pri pripravi porok (krojač, šivilja, zlatar, slaščičar, gostinec, cvetličar, glasbenik, prevoznik in seveda tudi graščak, kjer se opravi obred) in pripravili prireditev, na kateri bi si lahko ogledali modne trende na tem področju. Upam, da bo ta nujna želja kmalu izpolnjena in bomo na gradu Tuštanj imeli lepo prireditev na temo »Najina poroka«, obiskovalcev pa bo nedvomno dovolj. B. B. Novi zobozdravnik v Moravčah Zobna ambulanta za odrasle ima od 1. januarja dalje novega zobozdravnika. Doktor dentalne medicine ANDREJ RALCA je že krepko prijel za delo. Vrste pacientov pred njegovo ordinacijo so vsak dan dolge. Delovni čas je enak, kot je bil do sedaj: PO., ČE. 13.0019.30, TO., SR., PE.: 7.00-13.30. Prijazni zobozdravnik Andrej pravi, da so prvi stiki s pacienti dobri. Tudi v razgovoru v čakalnici so ga pacienti pohvalili kot potrpežljivega in skrbnega zobozdravnika. Novemu zobozdravniku in njegovi asistentki Minki želimo veliko potrpežljivosti, veselja, zadovoljstva in uspehov pri opravljanju dela, pacientom pa veselih in bleščečih nasmehov. B. DORIČ Velika vas se je odločila Prebivalci naselja Velika vas smo se na zboru krajanov 17. 12. 2005 odločili za samostojno krajevno skupnost pod imenom Krajevna skupnost Velika vas, ki bo obsegala naselje Velika vas in na podlagi sprejetega sklepa v skladu z 18. členom zakona o lokalni samoupravi in 6. Člena statuta občine Moravče dali pobudo Uradu župana ter Občinskemu svetu, ki je pobudo obravnaval na občinskem svetu 21. 12. 2005 in se bo nadaljevala na naslednji seji Občinskega sveta. Za ta korak smo se krajani Velike vasi odločili, ker v okviru sedanje krajevne skupnosti nismo mogli uveljavljati svojih interesov na področju razvoja vasi, ker smo bili pri vsakem poizkusu uveljavljanja naših interesov v sedanji krajevni skupnosti preglasovani in tako naši predlogi in pobude niso prišli v plane in realizacijo. Z ustanovitvijo nove krajevne skupnosti na območju naselja Velika vas bomo lahko sami pripravili razvojne plane in pobude naše vasi ter sodelovali v realizaciji le teh. Zadovoljni smo, da je večina svetnikov občine Moravče razumela problematiko naselja Velika vas v sedanji krajevni skupnosti in bi se ob tej priliki zahvalili svetnici SLS Branki Bizjan za vztrajanje, da se že na seji 21. 12. 2005 obravnava naša pobuda. Zahvaljujemo pa se tudi za izjemno nazorno razlago podpore svetnika Franca Capudra, ki je prepričala tudi večino ostalih svetnikov občine Moravče, da podpirajo za nas tako pomembno odločitev. Želimo si, da bi bila tudi na naslednji seji občinskega sveta pri sprejemanju sklepa v zvezi z našo pobudo naklonjenost za ustanovitev nove krajevne skupnosti tako velika kot na seji 21. 12. 2005. Vam svetnikom in ostalim v občini Moravče pa želimo zdravo, srečno in uspeha polno leto 2006, v katerega smo vstopili. ANDREJ MERELA, predsednik zbora krajanov Velika vas Na vrhpoljski cerkvi sv. Petra in Pavla skoraj končali z deli V sredo, 21. decembra 2005, smo imeli tako imenovani tehnični prevzem na cerkvi sv. Petra in Pavla na Vrhpolju. Prisotni so bili glavni izvajalec del Gradbeno podjetje Bežigrad, vsi podizvajalci, direktor projekta oz. nadzorni, predstavnik Občine Moravče, domači župnik in zastopniki župnije Vrhpolje. Pri pregledu opravljenega dela ni bilo ugotovljeno nobeno odstopanje od projekta. Vsa dela so potekala po planu, kot je bilo dogovorjeno in zapisano v pogodbi. Veliko nevšečnosti pa smo imeli z vremenom, saj je bilo veliko deževnih dni. Zaradi prevelike vlažnosti so odgovorni odsvetovali beljenje fasade, to bomo storili spomladi letos. Dobili smo tudi račun za opravljeno delo; vse, kar je bilo treba plačati, je zneslo 18.200.000 SIT. Račun bi bil višji, če ne bi veliko dela opravili farani sami. Opravljenih je bilo več kot 1.700 prostovoljnih ur, več kot 200 ur s traktorji in drugimi stroji. Če te ure minimalno ovrednotimo, bi zneslo približno 3.500.000 SIT. Darovanih je bilo tudi okoli 70 kubičnih metrov lesa za ostrešje in druge potrebe, kar je ocenjeno na 1.700.000 SIT. Kupljeno smo imeli tudi skoraj vso opeko za streho, to smo kupili s pomočjo občine Moravče že leta 2003. Blaž Slapar prepř/eal kom^s^'o v sredo, 11. januarja 2006, ob 13. uri je bila v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani slovesna podelitev diplome podiplomskega magistrskega študija in Prešernove nagrade ALU ter Nagrade in Priznanja za posebne umetniške dosežke študentov v letu 2005. Dobitnik Priznanja za posebne umetniške dosežke študentov v letu 2005 je Blaž Slapar z Gorice pri Moravčah, ki mu je bilo priznanje dodeljeno za projektno nalogo, v kateri je predstavil zamisel in oblikoval Novice iz Moravške doline. Delo je bilo že razstavljeno v juniju na ALU s pripisom, da je avtor nominiran za pridobitev priznanja. Njegova vizualna komunikacija je uspela prepričati strogo strokovno komisijo, upam, da kdaj v prihodnosti tudi tiste, ki odmerijo finančna sredstva za izdajo občinskega časopisa. Čestitamo. MAL, foto Katarina Peterc Naj na kratko navedem vse vire sredstev za to obsežno investicijo: od denacionalizacije smo dobili 7.000.000 SIT, občina Moravče je namenila 1.000.000 SIT, od naših krajanov oz župljanov 8.450.000 SIT, od nabirk v cerkvi 2.000.000 SIT. Kot se vidi iz prikazanega nismo zašli v dolgove. Na koncu gre zahvala vsem, ki so prispevali les, denar, tistim ki so prostovoljno pomagali pri delih, teh je bilo kar 85, vsem, ki so sodelovali s stroji, gospodinjam za malice, vsem tistim, ki so šli od vrat do vrat in zbirali finančna sredstva. Zahvala tudi tistim občinskim svetnikom, ki so pridobili dodatna sredstva s strani občine Moravče, čeprav je bilo ob tem tudi veliko nasprotnih mnenj. Sedaj se lahko vidi, koliko smo mi sami prispevali in delali, da smo našo skupno božjo hišo obvarovali hujših posledic. Ni še vse končano, zato upamo, da se bo s skupnimi močmi in prizadevanji naredilo še marsikaj. Župnik in ključarja se v imenu župnije Vrhpolje zahvaljujemo vsem za vse. IVAN LEBAR Novice iz KS Dešen v feto 2006 Leto 2005 je hitro minevalo, zato so se Dešnani 23. decembra srečali na zboru krajanov, kjer so pregledali realizacijo zastavljenih ciljev za leto 2005. Predsednik sveta KS, Miha Trdin, je krajanom razložil delo sveta krajevne skupnosti v preteklem letu. Svet KS je občinski upravi predlagal, da se v tem letu začne delo na vodovodu Dešen - visoka cona - Ušenišče, saj so krajani zaradi del v kamnolomu ostali brez vode. Cesto Dešen-Dašnik, najbolj kritičen odsek v Hribih, in sanacijo plazu na cesti Dešen-Žerenk. Postopki so stekli, na zboru krajanov spomladi so bili tudi župan in nekaj svetnikov, ki so jim predstavili svoje načrte za leto 2005. Kljub obljubam župan nobene od navedenih postavk ni uvrstil v občinski proračun. Kljub temu je svetnikom z amandmaji uspelo navedene postavke uvrstili v proračun, za kar se jim zahvaljujejo, posebej Branki Bizjan, svetnici iz naše KS. Prišel je čas realizacije proračuna. Krajani so se zelo angažirali pri gradnji vodovoda iz vodohrama Ušte do Ušenišč in tako pripomogli, da je bila vodovodna cev položena in zasuta pred zimo. Tudi cestni odsek v Hribih je bil pripravljen za asfaltiranje. Asfalt žal ni bil položen zaradi snežnih padavin. Žal bo spomladi potrebnih nekaj dodatnih sredstev za popravilo zgornjega ustroja, ki ga je odnesla voda. Žal se dela na sanaciji plazu kljub zagotovljenim sredstvom niti začela niso. Tako se je odločil župan, ki jim je takoj povedal, da tega ne bodo delali, ker ni denarja. Cesto so zaprli, čeprav je občina dolžna skrbeti za prevoznost cest, je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Dešen. Krajani so veliko razpravljali tudi o delu kamnoloma, ki nedvomno pušča posledice na naši naravi, naših hišah in infrastrukturi. Zbor krajanov je sprejel sklep, da o vsem seznanijo Ministrstvo za okolje in prostor in zahtevajo revizijo zazidalnega načrta. Po zaključku uradnega dela so praznovali zaključek leta 2005, saj je bilo kljub vsemu uspešno za kraj in krajane. Predsednik Miha Trdin je tudi tokrat ponovil, da se je treba znati tudi veseliti in praznovati, saj gre potem tudi delo lažje od rok. K novoletnemu praznovanju sodi tudi ognjemet, za katerega je poskrbel Marko Ribič in veselo razpoloženje je sledilo pozno v noč. B. B. Limbar ni pozabil na zveste poslušalce Sveti Andrej, 26. december 2005 Že vrsto let, se na dan sv.Štefana, dan samostojnosti in na novo še enotnosti ljubitelji petja videvamo v čudoviti cerkvi sv.Andreja in prisluhnemo izboru božičnih pesmi. Tudi letos so obiskovalci napolnili cerkev zvonki glasovi KZ Limbarpa ušesa poslušalcev. Gosta večera sta bila sopranistka Barbara Tišler in Domen Marinčič, ki sta izvajala baročno glasbo. Neslutene možnosti šolanega človeškega glasu in pevskega daru je sopranistka z lahkoto predstavila v izvajanju zahtevnih skladb, ki so očarljivo izzvanjale ob orgelski spremljavi Domna Marinčiča. Oba gosta se lahko pohvalita z najvišjo glasbeno izobrazbo in s številnimi priznanji, tako domačimi kot tujimi, a njuna pristna izvedba in aplikacija na poslušalce je dala vedeti, da pojeta in igrata iz globoke pripadnosti glasbi. Komorni zbor Limbar je prepeval ubrano in sledil »navodilom« zborovodkinje Elizabete Pirnat. Koncertno vzdušje je poglabljala orgelska spremljava Tomaža Pirnata, z veznim besedilom Ide Levec so se poslušalci prepuščali duhovnim mislim. Slavnostna govornica Mojca Kucler Dolinar, poslanka N.Si. v DZ, je svoj govorniški nastop zasnovala na božični zgodbi in jo aktualizirala z vprašanji noseče žene, popisa prebivalstva in težkih socialnih razmer, torej s problemi, ki obdajajo marsikaterega človeka tudi danes, pa ne le v daljnih nerazvitih deželah. Morda se je treba ozreti le okoli sebe in videti. Poudarila je, da je v času Kristusovega rojstva v znanem svetu vladal mir, ohranjanje miru je velika naloga politikov. Navezala je besedo tudi na enotnost med poslanci v DZ, saj dostikrat izkopljejo bojno sekiro po nepotrebnem. Domovinski zaključek, da je človekova samozavest ali zadovoljstvo s samim seboj temelj vsega udejstvovanja v družbi. Slovenci kot narod smo lahko samozavestni, ker nas drugi narodi prepoznavajo za ponosen, vesel, delaven narod z veliko volje. Res smo lahko veseli, da smo sinovi slovenstva. Ob koncu pa je vse pozvala k enotnosti in zaželela miru ter zmožnost za obvladovanje potrošništva, ki mnogim zamegli iskrenost doživetja praznikov. Večer se je že po tradiciji zaključil ob toplem čaju ali šilcu žganega, za kar so poskrbeli Kosmačevi. Osvetlitve in ozvočenja pa si brez mojstra Janeza Prelovška tako ni mogoče zamisliti. Zadovoljstvo ob uspešnem koncertu so letos delili z obiskovalci tudi župan Martin Rebolj in njegova žena Vojka, poslanka v evropskem parlamentu Ljudmila Novak, poslanca v DZ Franc Capuder in Mojca Kucler Dolinar. Koncert božičnih pesmi pri Svetem Andreju je le eden izmed tradicionalnih prazničnih prireditev, vendar prav tako nepogrešljiv kot druge prireditve, ki zvabljajo iz toplih »zapečkov« v prijazno praznično druženje. MAL BiiljBog vam obilno povrni, saj ste prinesli sonce v oči naših smetiščarjev!« Tako se je iz Egipta oglasila zahvala misijonarke sestre Kristine. Naj bo tudi letos naše veselje za srečo drugih, saj to kar imamo radi, damo drugim in z veseljem darujemo, da osrečujemo. Zakaj si torej ne bi podarjali veselja in z darovi reševali življenj. Veroučni učenci, mladi in starši, so se kot sveti trije kralji na pot podali 27. 12. 2005, da bi z zbranimi darovi podarili veselje otrokom in staršem v afriški državi Malavi. Obiskali smo vse domove, blagoslov pa ponesli tudi v šolo in Občino Moravče. V afriški državi deluje slovenski misijonar p. Stanko Rozman, ki pravi, da ga je ljubezen do misijonov in delo za bolj potrebne neustavljivo vleklo v Afriko. Njegova misijonska postojanka pa je velika za skoraj polovico Slovenije. In kaj je njegovo najpomembnejše poslanstvo? Njegova prioriteta je skrb za sirote in vdove, za bolnike in otroke. Ljudi poučuje o kmetijstvu in jim daje zgled na svoji kmetiji. Zelo boleča rana v Malavi je aids. Število obolelih in prizadetih je ogromno, tako staršev kot otrok. Malavi je zelo lepa in bogata dežela, a prebivalstvo trpi tudi lakoto. »>Če bi se znova rodil, bi se odločil za misijonsko pot, po kateri že dolgo hodim. Afrika živi v mojem srcu!« pravi p. Stanko Rozman. Na praznik Gospodovega razglašenja smo akcijo zaključili. Veseli, da ste darovali in prinesli žarek upanja ljudem afriškega srca, Zbrali smo milijon sto petdeset tisoč tolarjev, ki smo ga smo izročili Misijonskemu središču Slovenje. Velika zahvala gre organizatorjem, veroučnim učencem, mladim in staršem, ki so sodelovali pri izvedbi akcije. Iskrena hvala predvsem vsem dobrotnikom za njihov dar. KRISTINA NOVAK, foto arhiv Župnije Moravče Koledovanje otroškega pevskega zbora V začetku januarja se nam je predstavil Otroški pevski zbor Osnovne šole Jurija Vege iz Moravč. Njihovo petje smo lahko poslušali na praznik sv. treh kraljev pri praznični maši v župnijski cerkvi v Pečah in na Vrhpolju, le dan kasneje pa v Moravčah. Mladi in zavzeti pevci pod vodstvom ge. Mojce Marlovrh so nam ob orgelski spremljavi pripravili pravcati koncert božičnih pesmi. Večino od njih smo slišali prvič. Med njimi smo slišali srednjeveške božične pesmi, eno iz pesmarice Primoža Trubarja, pa tudi igrivo pesmico v preteklem letu umrlega Janeza Bitenca ter večno Sveto noč. Zadnja leta nam v božičnem in novoletnem času resnično ne manjka praznične glasbe: pogosto jo poslušamo po radiu in televiziji, tudi v naši občini se vsa društva trudijo in nam pripravijo koncerte prazničnih pesmi, ki so odlično izvedeni do zadnje podrobnosti. Pa vendarle vseeno radi prisluhnemo otroškim glasovom. Morda petje ni tako natančno ubrano kot pri drugih zborih, je pa zato nadvse prisrčno. Pa še nekaj je: s tem se šola in njena dejavnost predstavi tudi širši skupnosti in tistim občanom, ki so tako sami kot njihovi otroci že davno prerasli šolske klopi. JELKA LALIČ Lepo je živeti Bolezen je gospo Frančiško Novak iz Prikrnice položila na invalidski voziček, njena volja do življenja pa ni s tem nič manjša. Ko jo je obiskal župan Martin Rebolj, je na svojem invalidskem vozičku okopavala dvorišče. Dobršen del je bil že skrbno okopan, pa je po pozdravu, kakor da bi se opravičevala za svoje delo, skromno dejala: »V hlevu ne morem pomagati, lahko pa prekopljem dvorišče, da ne bo rasel plevel. Tako po svojih močeh pomagam pri hiši, saj ne morem kar sedeti brez dela.« V decembru je gospa Novak praznovala svoj rojstni dan. Tudi na tem obisku je med županom in njo stekel prijeten pogovor. Pripovedovala mu je o svojem življenju. Tudi o tem, kako je še mlada ostala sama na kmetiji s svojimi majhnimi tremi otroci, ker se je mož smrtno ponesrečil. Njeno življenje je bilo težko, a nikoli se ni pritoževala, tudi sedaj je polna življenja. Veseli se, ker njeni otroci lepo skrbijo zanjo in rada vidi, ko ji njena vnuka pripovedujeta, kako napredujeta na fakultetah. Tudi sama rada vzame v roke knjigo. Gospa Novak, želimo Vam še naprej veliko trdne in dobre volje ter predvsem veliko zdravja. VOJKA REBOLJ Društvo krajanov Limbarska gora zaenkrat rešeno. Pohod po nage// bo! V decembru smo v Društvu krajanov Limbarska gora pričakovali, da bomo kot vsako leto v tem času imeli redni občni zbor. Namesto tega pa smo člani izvršnega odbora dobili odstopno izjavo brez vsakršne obrazložitve našega dolgoletnega predsednika Marka Urankarja, čeprav so tako in tako bile na vrsti volitve. Kasneje je pojasnil, da je glavni vzrok zamera do občine. Meni, da že vseskozi premalo upoštevajo napore društva in glede na trud in vložek krajanov, je občina za Limbarsko goro premalo naredila. Sedanji župan pa tako nima posluha za naš kraj. Kljub prejšnjim velikim obljubam sedaj deluje ravno nasprotno, saj je celo očital podžupanu, zakaj je dovolil izvajanje del, ki smo jih krajani v celoti sami financirali. Sodu pa je dno izbilo to, da ni prišlo do ustreznega dogovora glede prevoza otrok - prvošolčkov iz Limbarske gore v šolo in jih sedaj starši vozijo sami. Drugi razlog pa je vsem znana grda lastnost Slovencev "fovšarija" in to predvsem s strani tistih, ki so najmanj aktivni ali pa jih sploh ni zraven. No kakorkoli, najbolj smo ob Markovem odstopu prizadeti tisti, ki smo ga vseskozi podpirali in mu pomagali. Sedaj bo na naše rame padlo še vse njegovo delo, konfliktov pa s tem korakom ni rešil, najverjetneje še poslabšal. Mogoče je kdo upal in pričakoval, da bo s tem konec društva, toda nekaj nas je še vendar takih, ki se nam zdi nedopustno, da bi šlo toliko let truda v nič. To je tudi edina oblika druženja krajanov in to hočemo ohraniti našim otrokom, ki si tega želijo in to od nas pričakujejo. Tako smo opravili, kar je ob koncu leta potrebno. 7. januarja pa smo se zbrali na 11. občnem zboru. Za delovnega predsednika je bil izvoljen Franci Logaj, ki je kot blagajnik predstavil tudi finančno poročilo. Članov nadzornega odbora ni bilo, vendar so poslali zapisnik sestanka, kjer so pregledali finančno poslovanje in podali pozitivno mnenje. Tako smo lahko sprejeli zaključni račun. V preteklem letu smo kljub slabim vremenskim razmeram uspešno izpeljali Pohod po nagelj. Planirali smo, da bi postavili dva smetnjaka na gori, zato smo na občino vložili vlogo za plačevanje stroškov odvoza, vendar odgovora še do danes nismo dobili. Kot že nekaj let doslej smo tudi ob letošnjih božično-novoletnih praznikih poslali čestitke vsem sponzorjem. Kar nekaj planiranih nalog pa ni bilo izvedenih in jih bomo poskušali realizirati letos. Kar dosti časa smo porabili pri volitvah novih organov, saj za pomembnejše funkcije interesentov ravno ni bilo. Za novega predsednika je bil nato izvoljen dosedanji blagajnik Franci Logaj, tajnica ostaja Francka Toman, blagajničarka za naslednji mandat pa je Mija Urankar. Letos nameravamo poleg drugih nalog iz lanskega leta urediti primeren skladiščni prostor. Na kakšen večji projekt bo treba še malo počakati, da se nabere dovolj lastnih sredstev, saj na občinska, kot kaže, ne gre računati, čeprav skrbimo za promocijo cele občine. Glavna in seveda najzahtevnejša akcija pa bo organizacija 18. pohoda Po nagelj, ki bo 26. marca. Krepko bomo morali zavihati rokave. Upamo, da nam ne bo zmanjkalo poguma in nam bo uspelo. FRANCKA TOMAN Društvo vo/nih invalidov Domža/e se predstavlja DVI Domžale organizira številne za člane pomembne dejavnosti. Posebna pozornost je namenjena reševanju družbenih problemov, ki še posebej zadevajo starejše. Delo v DVI Domžale je brezplačno. V njem delujejo tisti, ki želijo pomagati. Finančna sredstva društvo dobi s članarinami, od Občine Domžale, FIHO, Zveze DIVID in dobrotnikov. Največ poudarka daje društvo petim socialnim programom: pomoč vojnim invalidom po težkih operativnih posegih in nastanku invalidnosti, organizacija srečanj in obiskov za težke in nepokretne invalide, osebna in socialna pomoč, kulturno in društveno življenje ter organizacija obiskov zdravilišč ob ustreznih zdravstvenih in finančnih pogojih. Za vsako dejavnost ima društvo posebne komisije ter formirana poverjeništva s poverjeniki po vseh občinah bivše domžalske občine ter v Kamniku in Komendi. Vsem poverjenikom velja posebna zahvala, saj predstavljajo živo vez med člani in matičnim društvom. V društvo je trenutno včlanjenih 145 članov. Na zadnji poti preminule člane DVI pospremi s praporom, ikebano in svečami ter ob privoljenju svojcev tudi z govorom. Člani so pod okriljem Društva in Zveze za šport in rekreacijo Slovenije aktivni tudi na športnem področju, in sicer v balinanju, kegljanju, streljanju z zračno puško in pikadu. Skupine so uspešne, saj so si priborile že številne pokale in medalje, na katere so ponosni športniki in društvo. Preko celega leta društvo organizira tudi obiske starejših težje invalidnih in bolnih članov. Posebej pa predstavniki društva obiščejo vse ob koncu leta, jih skromno obdarijo in jim iskreno čestitajo. To je gesta, ki jo je potrebno ohranjati, da ostanemo v stiku s tistimi, ki jih je onemogočila bolezen. JOŽE NOVAK Z Društvom podeže//ske mladine Moravče na strokovno ekskurzi/o Na hladno jutro, 17. 12. 05, smo se člani DPM Moravče v zgodnjih jutranjih urah odpeljali proti Prekmurju. Odšli smo se na strokovno ekskurzijo. Društvo se je z njo oddolžilo aktivnim in prizadevnim članom, ki so skozi vse leto s svojo pomočjo in prisotnostjo društvu pomagali na kakršen koli način. Prva postanek smo naredili na severno-vzhodnem delu Slovenije ob 9.00 uri. Pripeljali smo se k našemu prijatelju, degustatorju vin v vinski kleti. Po obisku vinske kleti nas je pot vodila na razgledni stolp, Plački vrh, kjer smo lahko občudovali lepoto slovenskih in avstrijskih gričevij in planot daleč naokoli v prečudovitem sončnem vremenu. Sledilo je kosilo na turistični domačiji Lojziana. S hitro in dobro postrežbo smo si napolnili trebuščke, tako da smo nekateri čutili utrujenost. Po kosilu nas je avtobus odpeljal do Ptujskih toplic. Eni smo tukaj lahko počili in se naužili vodnih radosti, drugi pa so popoldne raje izkoristili za ogled najstarejšega mesta na Slovenskem, Ptuja.Po nekaj urnem plavanju ali sprehajanju smo se ponovno dobili in čakala nas je večerja. Tako smo strokovno ekskurzijo zaključili v veselem in prijateljskem krogu. Udeleženci smo zadovoljni, da nas je društvo tudi letos nagradilo za aktivno pomoč in sodelovanje skozi vso leto. MAJA CERAR, tajnica DPM Moravče V/soko pr/znanje Mar/janu Or/fu 10. december 2005je bil za Marijana Grila nepozaben dan. Tega dne je bila slavnostna seja Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije v Bovcu. Na njej so bila podeljena najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije za leto 2005. Med prejemniki priznanj je bil tudi naš občan Marijan Gril, ki deluje v planinstvu že od 1. maja 1956. Letos bo minilo petdeset let, od kar aktivno deluje najprej v Planinskem društvu Domžale, od ustanovitve dalje pa v moravškem planinskem društvu. Mnogo svojega časa in dela je posvetil mladim, saj je deloval in še deluje kot inštruktor varstva narave, predava za razne ciljne skupine: v mladinskih šolah, za planinske vodnike in druge. Dela na področju vzdrževanja planinskih poti, vodi izlete - predvsem mladino, ki ga ima izjemno rada. Seveda se je moral tudi sam nenehno izobraževati in skrbeti za dobro fizično kondicijo. Za to prehojeno pot mu je Planinska zveza Slovenije na predlog društev, v katerih je deloval, podelila SPOMINSKO PLAKETO, ki se podeljuje le enkrat posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosež.ke ob njihovih življenjskih jubilejih. Marijan je na spominsko plaketo lahko ponosen, saj najbližji nosilec enakega priznanja živi v občini Kamnik Marijan Gril v tem mesecu praznuje svoj sedemdeseti rojstni dan, zato mu ob življenjskem jubileju iskreno čestitamo tudi članice uredništva in mu želimo še veliko kilometrov, se ve, prehojenih v prijetni družbi planin, narave in ljudi. Marijan Gril je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, ko ga potrebujemo, saj dobro pozna Moravško dolino, zgodovino, naravo in ljudi. Več bomo o njem pisali v eni od prihodnjih številk, saj bo 1. maja 2006 praznoval petdeset let aktivnega dela v planinstvu. BRANKA BIZJAN, foto: B.Dorič Rokodelci na predavanju Dušice Kunaver na temo poslovni bonton Rokodelci so uspešno leto zaključili s predavanjem profesorice Dušice Kunaver Poslovni bonton. V četrtek, 8. 12. 2005, ob 18. uri se je v sejni sobi nad trgovino Tuš zbralo lepo število članov. Predsednica Rokodelcev Branka je zbrane pozdravila in predstavila temo, o kateri je vedela veliko povedati njihova stara znanka prof. Dušica Kunaver. Prof. Dušica Kunaver je za uvod spregovorila o bontonu, ki je le eden izmed svetlih kamenčkov našega življenja, ki nas lahko obogati. Je eden izmed nenapisanih človeških zakonov, ki je vezan na dobo, državo ali kraj, kjer živimo. Različen je pri odraslih in pri mladih ljudeh. ostalim. S tem, ko gostitelj prvi poskusi vino, sporoči ostalim, da je vino dobro. V času vitezov so se najhitreje znebili sovražnikov, če so sovražnika povabili na večerjo in mu nalili zastrupljenega vina. Tudi pri izbiranju daril se danes vse preveč zatekamo k nakupovanju dragih in razkošnih predmetov. Katero je najlepše darilo na svetu? Tisto, kar si ga izdelal sam. Izročiti darilo s prijazno besedo, pomeni utrjevanje prijateljstva. Prof. Dušica Kunaver je za konec spomnila navzoče na besedo OPROSTI, ki jo vse prevečkrat pozabljamo. »Ne pozabite,« nam je dejala: »življenje je sestavljeno iz tisoč drobnih sreč in srečic. Vsak naj poskrbi, da bo z drobnimi dejanji negoval svojo srečo in jo razdajal tudi drugim, kajti dobro se z dobrim vrača.« B. DORIČ Odnos do drugih ljudi izražamo z besedo ali brez besed - z dejanji, kar je včasih še bolj glasno od besed. Na človeka naredi velik vtis že prvi stik s človekom, hišo, prostorom. »Naj te ne zavede prvi vtis, ki je lahko lažen,« je opozorila predavateljica. Včasih so neprijetni sogovorniki tisti, ki se hvalijo, kritizirajo druge. »Bodi tak kot si, naraven!« Profesorica je povedala dober recept za premagovanje jeze: »Ko si najbolj jezen, vzemi list papirja in vse napiši nanj. List spravi v žep, nato pojdi spat. Zjutraj preberi, kar si napisal. Zvečer vrzi list v koš.« Predstavila je tudi najbolj osnovne primere obnašanja pri pozdravljanju, rokovanju, v službi, v gostilni, na prireditvah, pri izbiranju daril in drugod. Vse, kar delamo danes, izhaja iz dogodkov v preteklosti in je spomin nanje. Npr. gostitelj najprej nalije sebi pol kozarca vina, nato vsem Dedek Mraz v uredn/štvu Novoletni prazniki so za nami. Dobre želje smo izrekali: sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, ki jih imamo radi ali z njimi sodelujemo na razne načine. Uredništvo Novic se je vse leto 2005 trudilo, da je časopis (čeprav je bil po nalogu župana črno-bel) ostal zanimiv za bralce. Čeprav smo mnogokrat po izidu slišali, da ljudje nimajo veselja do branja, saj se jim zdi, da smo šli za petdeset let nazaj ali da berejo »osmrtnice«. Da občani želijo v letu 2006 dobrih »Novic« so dedku Mrazu naročili zdravilen zeliščni čaj, da bi članicam uredništva šlo delo bolje od rok. Ker je navodilo za pripravo čaja zelo zanimivo, bi ga rada razdelila tudi vam bralcem: » Ob pripravi nove številke Novic prelij žličko čaja z lončkom vrele vode. Pij počasi, po požirkih, da te pomiri. Če je mogoče, naj ti ga servira partner, doda naj veliko žlico svojega potrpljenja. Ob pripravi ali branju kritičnih strani povečaj količine, da se ti uredi prebava in odstranijo vetrovi. Čaj pa doseže poln učinek šele, če ga piješ z barvastimi očali na nosu. Če se strogo držiš navodil, boš ob zaužitju Novice bral/a v barvah.« Takšno je navodilo. Upamo, da bo župan dal nalog, da boste že to številko brali v barvah in ne bo potrebno uživati »barvnega čaja«. Srečno! B. B. Kjer je tekla kri, ne more rasti drevo pozabe! OZZB in udeležencev Moravče se je 08. 01. 2006 udeležila svečane proslave v Dražgošah. Na slovesnosti se je 6000 ljudi poklonilo spominu na bitko pred 64 leti. Bil je izredno bogat kulturni program.. Bilo je veliko uglednih gostov, med njimi tudi: g. Milan Kučan, tov. Borut Pahor, Danica Simšič, minister za obrambo, g. Karel Erjavec, in drugi Slavnostni govornik je bil g. Jelko Kacin, evropski poslanec in predsednik LDS. Pozdravil je pohodnike, nosilce partizanske plamenice, borke, borce. Med drugim je dejal: »Lepo je biti ob spomeniku v naših Dražgošah. Mi smo del zavestnega gibanja, razmišljanja, spoznanj in zavedanja o skupni pripadnosti, o skupni zgodovini, o izzivalni sedanjosti in o skupni evropski prihodnosti. Že leta hodim v Dražgoše in se polnim s spoznanji, ki mi oblikujejo življenje, dojemanje sveta, osebni in politični razmislek, odločitve in naša ravnanja. Tukajšnja spoznanja in vzpodbude so vedno polna energije in pozitivnega naboja. Najprej gre za Jelovico, saj je bil Cankarjev bataljon ustanovljen tukaj nad vami, za vami, že avgusta 1941 na Vodiški planini. Zato bi veljalo tudi našo sedanjo socialno slabo občutljivo oblast vzpodbuditi k razmisleku, zakaj so si partizani izbrali ravno Ivana Cankarja za svoj simbol takrat, ko je bilo zelo hudo, ko so fantje in možje zapustili najdražje in šli v »hosto«, ko je šlo za preživetje, za pravico do upora, za osebno dostojanstvo. Nihče ne ljubi svoje domovine, ker je velika, temveč, ker je njegova. Za Blegošem je bila že dolgo meja z Italijo, tam so gradili Rupnikovo linijo, pod Italijo pa je ostalo pol milijona rojakov, ki jim je fašizem vzel vse, slovenska imena in priimke ter pravico do uporabe slovenskega jezika celo v cerkvi. Da bi Gorenjsko čim hitreje naredili nemško, so jo okupatorji razglasili kar za Južno Koroško. Cankarjev bataljon je kar mesec in pol ostal na istem mestu, na Mohorju, skoraj tisoč metrov visoko. Čeprav je sneg zapadel že 22. oktobra, je bataljon uspešno in zelo odmevno deloval. Boji so se začeli v petek, 9. januarja 1942. Pokazalo se je, da vas daje odlične možnosti za obrambo, napadalci so ugotovili, da se obračun ne bo končal v enem dnevu in brez topništva tudi ni šlo. V soboto so začeli s topovskim obstreljevanjem središča vasi, pritisk pehote in tudi smučarjev z vzhoda, iz smeri Jamnika na Jelenščah, se je močno okrepil, vas pa do noči še vedno ni padla. Ponoči je bilo odločeno, da se bataljon naslednjega dne umakne, priskrbeli so dodatno strelivo. Nedeljsko jutro se je začelo s obstreljevanjem. Preboj se je zgodil pri Bičkovi skali, a bataljonska rezerva je napadalce zadrževala do večera, da se je bataljon s skupino vaščanov umaknil. Nekateri niso želeli s partizani in so ostali v vasi. Ko so policisti vdrli v vas, so na Jelenišču takoj pobili 17 vaščanov. V ponedeljek pa so zbirali posamezne moške in fante, ki so jih kasneje pa pobili in zažgali v prosvetnem domu. Znesli so se nad 41 vaščani, vas so izselili, požgali, celo minirali. Celo cerkev so požgali. Ravnanja ni mogoče razumeti, potrebno pa je vedeti, da so v decembru in januarju na strani napadalcev uradno zabeležili kar 107 mrtvih in 89 ranjenih. Dejansko je bilo izločenih že 196 vojaških policistov, ogromno.Vsa jeza, vse bolečine in travme med vojaškimi policisti so izbruhnile ob koncu bojev. Partizanov niso uničili, so se pa znesli nad prvimi prebivalci. Večino zajetih vaščanov so sicer potem, ko so se streznili, odgnali v več skupinah v Šentvid, nato pa v izgnanstvo ali taborišča. Vsi moramo biti ponosni, da smo lahko mi skupaj Dražgoše in Dražgošani! Kjer je tekla kri, ne zraste drevo pozabe. Če Nemci niso v štirih letih zmogli spremeniti odnosa naših ljudi do NOB, tudi Vladi RS to ne bo uspelo, ne v tem in ne v katerem koli mandatu. Ne morejo nas prepričati, da so nas branili domobranci!« ANTE PAJK, tajnik OZZB Moravče Taborniška ea/anka Vsako leto, na koncu koledarskega leta, taborniki pripravijo tradicionalno čajanko, na kateri se sestanejo vsi člani rodu in njihovi starši. Namen tega je, da se še zadnjič pred novim letom vsi vidijo, se poigrajo in pozabavajo, govorijo o stvareh, ki so se že bile in se pripravljajo na tiste, ki prihajajo. Ob začetku letošnje čajanke je načelnica Mateja pozdravila vse prisotne. Zapeli so taborniško himno in čajanka se je začela. Čajanko so vodili taborniki iz starostne skupine raziskovalci in raziskovalke, ki so sami sestavili program in rdečo nit, ki je povezovala program. Na prireditvi so se predstavili vsi vodi rodu, ki aktivno delujejo čez leto. Najprej so se predstavili najmlajši člani, medvedki in čebelice, stari od 6. do 10. let, sledili so jim gozdovniki in gozdovnice, otroci stari od 11. do 15. let, popotniki in popotnice, fantje in dekleta stari do 21. leta ter raziskovalci in raziskovalke, do vključno 27. leta starosti. Vodi so se predstavili z raznimi igranimi skeči, pesmicami, plesi, družabnimi igrami in čarovnijami, ki so se jih naučili čez leto na uricah, ali kar so znali že sami. Na koncu so se posladkali s sladicami, ki so jih taborniki prinesli s seboj. Letos so vsi sodelujoči prinesli darila. Darila so nato oštevilčili in jih z žrebom razdelili med člane. Za zaključek so se poigrali z veselimi igricami, tako da je večer ostal še naprej zabaven in vesel in da je čajanka še naprej obdržala svoj namen, to je razvijanje družabnega življenja in prijateljstva. MATEJA DORIČ Lastovke uspešno V devetem krogu so kadeti Lastovke v gosteh na odločilni tekmi premagali ekipo Portoroža s 73:66. Luka in Matevž sta skupaj dosegla 47 točk, Luka je dosegel 17 točk in sedem skokov Matevž, kot najboljši strelec tekme, 30 točk in tri skoke. Skupno so na koncu dosegli osem zmag in dva poraza in se tako zanesljivo uvrstili med osem najboljših ekip v Sloveniji ter s tem dosegli največji uspeh v kluba. V zadnjem tednu decembra so kadeti opravili krajše štiridnevne priprave v Kočevju. Krka, Janče, Slovan, Olimpija, Bežigrad, Laško in Mario Primorac iz Maribora so nasprotniki Lastovke v drugem delu, ki se je začela 7. januarja 2006. Želimo jim čim več sreče in zmag. KORL "Pofeti2006" v Javoršici Letošnja zima nam je postregla z precejšnjo količino snega, ki je kot vedno povzročil preglavice zimskim cestnim službam. Težave s slabo spluženimi cestami pa tokrat niso pokvarile razpoloženja v Spodnji in Zgornji Javoršici, kjer je takoj po sneženju padla odločitev: "Letos skoki v Javoršici bodo!" Vsi se verjetno še spomnite preteklih zim, ko smo vsako leto prirejali odmevna tekmovanja v smučarskih skokih na naši skakalnici, ki je s svojimi 35 metri tudi največja "amaterska" skakalnica, ne le v moravški občini, pač pa tudi v širši okolici in katere zgodovina sega daleč nazaj v sedemdeseta leta. Kot rečeno, odločitev je padla in tako so stekle priprave za svojevrstno nočno tekmo v smučarskih skokih, ki se je bila v soboto, 14. januarja. Na veliko presenečenje se je na pripravo skakalnice odzvalo rekordno število vaščanov obeh Javoršic in celo nekaj z Vrh-polj. Potrebno je bilo pripraviti skakalnico in njeno okolico, razsvetljavo, ozvočenje in seveda poskrbeti za premražene in žejne ljubitelje smučarskih skokov. Na naši strani so bile tudi nizke temperature, ki so preprečile vsakoletne težave priprave skakalnice zaradi pomanjkanja snega. Ves naš trud je bil poplačan, ko je bila že v petek skakalnica pripravljena tako, da so jo najbolj vneti skakalci lahko preskusili. V soboto so potekale le še finalne priprave in ob 18. uri se je s slavnostno otvoritvijo skakalnice in poskusno serijo pričelo tekmovanje. Prijavljenih je bilo 47 tekmovalcev. Tekma je potekala v treh tekmovalnih kategorijah, in sicer posebej s skakalnimi smučmi ter alpskimi smučmi Le eden od atraktivnih Igorjevih ločeno do 18 in nad padcev Tonko visoko v zraku 18 let. Končala se je brez večjih padcev. Gledalci so ob čudovitem nočno zimskem vzdušju navijali za svoje favorite, se greli ob kresu in bili priča ognjemetu med obema serijama. Z najdaljšimi skoki so navduševali člani smučarskih skakalnih klubov Termit Moravče in Sam Ihan. Najdaljši skok na tekmi je uspel Andražu Korošcu (SSK Sam Ihan), saj je poletel kar 32 metrov. Najboljše skakalce so čakali lepi pokali in praktične nagrade naših zvestih sponzorjev. Najboljši skakalci so bili:1. mesto v kategoriji skakalnih smuči je dosegel Andraž Korošec, 2. Jure Urbanija in 3. Primož Kveder. 1. mesto v kategoriji alpskih smuči do 18 let je pripadalo Maticu Mihelčiču, 2. Jožetu Pavliču in 3. Primožu Šinkovcu. V kategoriji alpskih smuči nad 18 let je že po tradiciji zmagal Dino Klemenčič, 2. je bil Sandi Ceglar in 3. Rok Klopčič. V imenu vseh, ki so se trudili za to čudovito tekmovanje, bi se rad zahvalil vsem sponzorjem in tistim, ki so nam po enoletnem premoru ponovno omogočili v Javoršico pripeljati tako veliko množico ljubiteljev smučarskih skokov. Skupaj smo ponovno dokazali, da je v slogi moč, sloge pa nam v Javoršici ne manjka. MAKS MERELA, foto: Robert Merela Najvišji vrh vse bofj obiskan Najvišji vrh občine Moravče Pivelj turn je vse bolj priljubljena pohodniška točka. Pot do vrha tudi v teh zimskih dneh ni zahtevna, čeprav je zima nasula okoli osemdeset centimetrov snega. Gaz je dobro utrjena. Pot je poplačana z lepim razagledom, saj lahko pohodniki med potjo opazujejo gore od Triglava preko Kamniških planin do Menine. Ko pridete na sam vrh Pivkelj turna, pozvonite za srečno pot naprej. Da Pivelj turn obiskuje vse večpohodnikov, dokazujejo podatki v vpisni knjigi na samem vrhu. V letu 2004je bilo vpisanih 576 pohodnikov, 31. 12. 2005 pa kar 945. Prvi letošnji pohodnik vpisan v knjigi je Marjan Rokavec iz Peč. Pivkelj turn pa je lani največkrat obiskal Sead Ćurak (93 krat). Veliko pohodnikov privabi zvon in prijeten počitek na klopci. Pot lahko nadaljujete proti Zg. Slivni in po južnem pobočju proti Dešnu ali pa se vrnete nazaj do planinskega doma na Žerenku, ki je konec tedna že odprt. Želim vam veliko užitkov v neokrnjeni naravi. B. B. DPM Moravče na Vefiki planini Na predbožični večer smo se nekateri člani DPM Moravče zbrali in se odločili za pohod na Veliko planino, da se udeležimo svete maše. V večernih urah smo se odpeljali iz Moravč proti Črnivcu. Zaradi snega smo avtomobile pustili že na Rakovem Škocjanu. Sledila je dolga hoja po suhem snegu. Pot je bila težka, zato smo se s kratkimi vmesnimi postanki malo spočili in potolažili s toplo pijačo. Po belih strminah smo se po dvourni hoji prebili do Črnuškega doma. Žal so se polnočnice udeležili le redki člani društva, drugi smo se raje pogreli ob topli hrani in pijači kar v domu. Po nekaj urnem veseljačenju smo se vendarle odločili za pot proti dolini, kjer so nas čakali naši jekleni konjički. Vsi smo poskrbeli za veselo razpoloženje, tako da je ura hitro minila in že smo se morali posloviti drug od drugega. Sklenili smo, da se naslednje leto ponovno dobimo in se odpravimo k polnočnici na Veliko planino. MAJA CERAR, tajnica DPM Moravče Smučarski skoki v Pečah Tako kot po vseh okoliških krajih, je tudi v Pečah sonce že začelo taliti snežno odejo in na »Lokah« so se že pokazale travnate zaplate, ki so se iz dneva v dan bolj grozeče bližale skakalnici. Očitno pa tudi narava ni hotela prekiniti tradicije in tako smo se lahko tudi letos udeležili skokov v Pečah. V nedeljo, 15.1., se je v zgodnjem popoldnevu začela zanimiva in predvsem mrzla tekma. Tekmovalci so tokrat tekmovali v štirih kategorijah: do 15 let, od 15 do 30 let, veterani in tekmovalci s skakalnimi smučmi. Pogrešali smo kakšno tekmovalko, saj sta si tudi tekmovalki, ki sta lani orali ledino, očitno letos premislili in dogajanje opazovali z varnih tal. Sicer pa, kdo bi jima zameril. Kljub trudu domačinov je narava naredila svoje in doskočišče ni bilo ravno prijetno, predvsem za tiste trše pristanke, pa tudi mraz nam jo je pošteno zagodel in gledalci smo s toplim čajem v rokah opazovali tekmovalce. Čas nam je s šalami in dobro voljo krajšal povezovalec Franc Lajovec, ki je postal tako tradicionalen kot sama prireditev. Med pavzami nam je KŠD Peče pripravilo presenečenje, saj smo uživali ob »živi glasbi«, za kar se moramo zahvaliti Bojanu Urbaniji, ki je prispeval tudi ozvočenje, in njegovima kolegoma. Tekmovalci so se trudili po svojih močeh. Pomagali pa so jim tudi navijači, najopaznejši so bili iz Zlatega Polja. Vsak skok, tudi kakšen krajši in morda kakšen bolj boleč, je občinstvo spodbudilo z aplavzom. Padcev je bilo malo in tudi ti so bilii brez hujših posledic. Končna uvrstitev tekmovalcev je bila sledeča: mesto Do 15 let Od 15 do 30 let veterani Skakalne smuči 1. Jan Konček Luka Skok Brane Žibert Andraž Korošec 2. Nejc Mihelčič Matjaž Podbevšek Srečo Dragar Vid Capuder 3. Florjan Mal Jože Pavlič Ivan Urankar Gašper Cerar Lastnik najdaljšega skoka je bil Luka Skok, ki je skočil kar 26,5 m. Kot vsako leto so tudi tokrat prireditev pomagali izpeljati sponzorji: Kleparstvo, krovstvo Robi Jančar s. p., Avtomehanika Tomaž Avbelj Peče, VinotočRizling, Nova Ljubljanska banka in medijski sponzor radio Veseljak. Vsem tekmovalcem čestitamo za pogum, obiskovalcem pa se zahvaljujemo za dobro voljo in potrpežljivost kljub nizkim temperaturam. Drugo leto znova vabimo skakalce in tudi kakšno pogumno skakalko v Peče. Prav tako vabimo tudi obiskovalce, da pridejo v čim večjem številu, saj so oni tisti, ki poskrbijo za dobro vzdušje na tekmi. Kadar se dobra volja in smeh prepleta še z dobro športno prireditvijo, hitro mine dolgo zimsko popoldne. AJDA LALIČ Sodelovanje jamarjev in gasilcev Jamarji iz DZRJ "Simon Robič" Domžale smo v letu 2005 k raziskavam suhih jam dodali tudi nekaj zalitih, zato smo se odločili, da obiščemo tudi jamo pod Svetim Andrejem, ki se razprostira dobesedno pod cerkvijo sv. Andreja. K dosegu cilja smo se obrnili na lokalno gasilsko društvi Krašce in jim hkrati omogočili ogled jame. V okolici Moravč je preko 70 jam, vse so ozke, mokre in blatne. Bujni gozdovi poskrbijo za kislo vodo, ki pronica v kraško podzemlje in s tem zasiganost jame. Zelo zanimiva je jama pod Svetim Andrejem. Legenda pravi, da stoji bližnja cerkev Svetega Andreje na jezeru. Ponavadi je v vsaki legendi kanček resnice. Na hladno jesensko soboto smo se zbrali pred vhodom v zalito jamo. Na pomoč so nam priskočili prostovoljni gasilci iz Krašc. S pomočjo gasilske brizgalne smo s skupnimi močmi izčrpali vodo iz sifona in jamo za nekaj ur naredili dostopno jamarjem. Seveda so se nam na naši avanturi pridružili tudi gasilci iz Krašc. Lahko mi verjamete, da smo se vsi zelo hitro učili, jamarji pri podaljševanja sesalnih cevi, gasilci pa valjanja po blatu, plezanja nad jezeri polnimi vode in plavanja v ledeno mrzli vodi. Jama se je po dobrih 20 m spustila in pritisnila jamarje na kolena v blatno mrzlo vodo. Le še korak naprej in jama se je začela dvigovati. Po ozkem erozijskem rovu pridemo do jezer, ki jih je najbolje preplezati, tako ohranimo vsaj nekaj suhe obleke na sebi (cca :10 %). Jama je zelo blatna, obiskovalec se počuti kot v dolgem blatnem toboganu. Nekako po 80 m se strop zniža in napredujemo lahko samo po kolenih in trebuhu . Glavna smer rovov se drži severno. Po 164 m prehojenih rovov smo se morali obrniti, saj je nadaljevanje možno samo s potapljaško opremo. Bojim pa se, da je v majhni luži -sifonu premalo prostora za potapljača in opremo ? Ker rov zasuče strogo desno, je pričakovati nadaljevanje! (Kdo bi vedel?) Ob povratku smo pregledali dva stranska rova in izmerili skupno dolžino jame. Risanje načrta smo morali preložiti na naslednjo akcijo, saj le to ni bilo možno zaradi zmočenega papirja, na katerega bi morali risati skice načrta jame. Ko smo se vrnili do vhodnega sifona smo ugotovili, da nas je voda že ujela v jamo! Povratek je bil eno uro pred dogovorjenim časom, zato se je večina odločila za ponoven sprehod po jami, konstantna nizka temperatura in mokra oblačila v jami nista najboljša prijatelja zdravja. Sam se ostal pri sifonu z nalogo, da obvestim kolege, ko bo sifon prehoden. Ščitil me je debel neopren, to je potapljaška obleka. Ob dogovorjeni uri je začela voda v sifonu upadati, zaslišali smo brnenje gasilske brizgalne in se en za drugim veseli rešitve, mokri in blatni smo zapustili zanimivo jamo, v katero pa se bomo še vrnili. Zanimiva!! Neraziskana!! Nezrisana!! Vrnili se bomo. Upam le, da nam bo uspelo jamo obiskovati pogosteje, saj je od zadnjega obiska jame pod Svetim Andrejem minilo že 15 let. Gasilcem smo v zahvalo za pomoč ponudili voden ogled suhe jame v letu 2006 ALEŠ STRAŽAR, vodja odprave Boženo novofetn/ nastop učencev OS Domžale oddelek Moravče V osnovni šoli Jurija Vege Moravče je bil v sredo, 21.12. 2005, ob 18. 30 uri božično novoletni nastop učencev Glasbene šole Domžale oddeleka v Moravčah. V programu je sodelovalo kar 26 mladih, ustvarjalnih in nadarjenih glasbenikov iz Moravč in okolice. Za uvod je Anamarija Javornik Zupanc pozdravila vse navzoče, predstavila nastopajoče in pomen GŠ Domžale oddelek v Moravčah za občino. Poslušalce je na njihovih sedežih že čakal bogat program z 28 točkami. V dobri uri je 26 učencev glasbene šole predstavilo svoje skladbe. Igrali so na različna glasbila : klavir, trobento, klarinet, flavto in orffove instrumente. Nastopali so: Lina Karolina Lavrič - klavir, Marin Capuder - trobenta, Katja Bizilj - klavir, Uroš Klopčič - trobenta, Taja Klopčič - klarinet, Karin Zajc - flavta, Anja Štrekelj - klavir, Matej Ribič - trobenta, Anita Peterka - flavta, Nika Dostal - klavir, Nina Merzel - klarinet, Jakob Močilnikar - klavir, Stina Strehar - klavir, Vito Urbanija - klavir, Vid Capuder - trobenta, Tjaša Jaklin - flavta, Anamarija Capuder - klarinet, Anja Cerar - flavta, Neira Muhtari - klavir, Iza Strehar - klavir, Rozala Novak - klavir, Dominik Štefan - klavir, Nastja Zajc - flavta, Katja Mihelčič - klavir, Nastja Osolnik - klavir, Klara Štefan - flavta, Orffova skupina NGL 2. in 3. razred ter Orffova skupina NGL 5. razred. Posamezne izvajalce je s klavirjem spremljala Anamarija Javornik Zupanc. Med izvajanjem zaključnih skladbic se je pomešal med poslušalce in izvajalce Božiček in jim delil dobrote. Anamarija Javornik Zupanc se je na zaključku prireditve zahvalila Nov/ce /z šofsk/h kfop/ Naši učenci so novo leto pričeli zelo delavno. Izkazali so se tako na umetniškem kot na športnem področju. Mladinski pevski zbor MUC - ART je imel v tednu po novoletnih počitnicah tri koncerte božičnih pesmi: v petek, 6. januarja v cerkvah v Pečah in na Vrhpolju ter v soboto, 7. januarja, v cerkvi v Moravčah. Zborovodkinja Mojca Malovrh je za letošnji spored izbrala stare srednjeveške pesmi (najstarejša je iz 13. stoletja), stare slovenske koledniške pesmi ter eno pesem lani preminulega Janeza Bitenca. Na koncu pa seveda ni manjkala »zvezda stalnica« božičnih koncertov - Gruberjeva Sveta noč. Mlade pevke in pevci so lep in zahteven program suvereno in doživeto izvedli, prav tako pa sta odlično opravila svoje delo organista Marija Klopčič in Lojze Štefan. Po nastopih so bili izvajalci v župnišču postreženi z domačim čajem, sendviči in pecivom. Zelo uspešni pa so bilo ponovno naši športniki. Starejši dečki so v odbojki zmagali tako na občinskem kot tudi na regijskem tekmovanju ter se tako pod vodstvom mentorja Uroša Karažije uvrstili na državno tekmovanje. Vključeni pa so tudi v Šolsko odbojkarsko ligo, ki deluje pod okriljem Šolske košarkaške lige. Želimo jim veliko uspehov na naslednjih tekmovanjih. Velika pridobitev za našo šolo so INTERNETNE STRANI, ki jih ureja Simon Zalar, zaenkrat jih lahko obiščete na naslovu: http://freeweb.siol.net/sim7z/osjvega. Na njih boste lahko prebrali splošne informacije o šoli in njenem delu pa tudi razna obvestila ter novosti, ki prihajajo. MATEJA ANDREJKA vsem nastopajočim in poslušalcem ter jim zaželela vesel božič in srečno novo leto. Moravška dolina je znana po svojih izvrstnih kulturnih ustvarjalcih. Učenci glasbene šole so ta večer dokazali, da se bo sloves uspešnih glasbenikov v dolini še naprej nadaljeval in ohranjal. B. DORIČ s, L , lil Bliža se informativni dan V petek, 10., in v soboto, 11. februarja, letos bosta na vseh srednjih šolah in fakultetah INFORMATIVNA DNEVA za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol. Starši in učenci, vzemite si čas in si poglejte več šol, saj je izbira res pestra, odločitev pa težka. Lažje pa se odločimo, če imamo več informacij. MARJETA MERELA SOLSKi KOLEDAR • 3. in 4. februar - vpis prvošolcev (otroci in starši boste vabljeni po pošti) • 9. februar - govorilne ure • 20. - 24. februar - zimske počitnice Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Ekipa šolskega radia na radiu HfT V sredo, 4. 1. 2006, je bil za pet učencev OŠ Jurija Vege prav poseben dan. Obiskali so ekipo Hitove budilke na Radiu Hit v Domžalah. Kljub zgodnji uri so nas Racman, Špela in Pečo prisrčno sprejeli in nam razkazali prenovljene prostore Radia Hit. Mladim radijcem iz Moravč pod mentorstvom Marjete Merela so kar takoj dali priložnost preizkusiti se v napovedovanju na pravem radiu. Tako so se učenci najprej predstavili, nato pa že brali prometne informacije, vreme in horoskop. Rozala je imela prav posebno nalogo, saj je dva poslušalca poklicala po telefonu in ju presenetila ob rojstnem dnevu. Na koncu so jim še pokazali in razložili, kako nastaja program, kar je bilo za vse res zelo zanimivo. Menim, da je bil obisk res nekaj prijetnega, nepozabnega in hkrati tudi poučnega. Kaj pa so o obisku povedali učenci? Skupinska fotografija z legendami Hitove budilke: Pečom, Racmanom in Špelo ENEJ: Na Radiu Hit mi je bilo zelo všeč. Imel sem malo treme, a se je vse dobro končalo. ANA: Na radiu je bilo zelo zanimivo, saj smo prvič videli, kako pravi radio zares deluje, vključno z vsemi pripomočki. Občutek, ko smo prvič govorili v tisti mikrofon s slušalkami na glavi, je bil res nekaj posebnega. Tudi voditelji so prave »>face«. Za konec smo še izbrali svojo glasbeno željo in opazovali, kako se določa glasba, ki se vrti. Sledilo je poslavljanje in odšli smo z novo nepozabno izkušnjo. MATIC: Na Radiu Hit sem bil prijetno presenečen. Mislil sem, da nas bodo gledali zviška in se nam potiho smejali. A ni bilo tako. Prav lepo so nas sprejeli in nam razložili, kako delujejo pripomočki in naprave na pravem radiu. Najbolj všeč mi je bilo to, da smo imeli možnost sooblikovanja Budilkinega programa. Upam, da bo takih gostovanj še več. Želim si, da bi na vseh radijskih postajah podpirali razvijanje mladih talentov. ROZALA: Ko smo se v sredo odpravljali na Radio Hit, so me prevzemali posebni občutki. Obisk radia je bil višek našega šolskega radia, ki smo ga za eno uro prestavili v Hitovo Budilko na Radiu Hit. Gotovo je obisk pripomogel k našim radijskim izkušnjam, ki jih je po vsaki oddaji več. TINA: Obisk na Radiu Hit si bom za vedno zapomnila, saj me je vedno zanimalo, kako se dela radijska oddaja. Ugotovila sem, da mora biti dober novinar zgovoren, zvedav in iznajdljiv. Začetno tremo smo premagali in menim, da smo se kar dobro odrezali v etru. MARJETA MERELA OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE Vegova 38, MORAVČE VPIS V PRVI RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 Osnovna šola Jurija Vege Moravče, vabi k vpisu v prvi razred devetletne šole vse otroke, rojene med 1. 1. 2000 in 31. 12. 2000. Vpis bo potekal v prostorih osnovne šole Jurija Vege, Vegova 38, in sicer v PETEK, 03. 02. 2006 od 08. - 12. ure, SOBOTO, 04. 02. 2006 od 8. - 12. ure. Starši, ki nimate slovenskega državljanstva, prinesite s seboj delovno vizo. Veseli bomo, če boste s seboj pripeljali otroka. SOLSKI PREVOZI Varna šolska pot je eden izmed pogojev za varno in uspešno odvijanje pouka, za preventivno in vzgojno delo in večjo varnost otrok in mladih v cestnem prometu. Pri tem je vloga staršev nepogrešljiva. Pomembna pa je tudi vloga lokalne skupnosti, ki skupaj s šolo ter strokovnimi organi zagotavlja pogoje za varno sodelovanje otrok: varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje, vzgojne akcije s področja prometne varnosti, pomoč pri prečkanju ceste na nevarnejših območjih in še bi lahko naštevala. Zakon o osnovni šoli v 56. členu zagotavlja pravico do brezplačnega prevoza: • učencem, če je njihovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od šole, • ne glede na oddaljenost prebivališča od osnovne šole za učence 1. razreda, • za učence, za katere pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Pravico učencev 1. razreda do brezplačnega prevoza v šolo uveljavlja Zakon o varnosti v cestnem prometu (v 80. členu), ki pravi, da morajo imeti otroci na poti v vrtec in v 1. razred spremstvo, sicer pa otroci stari do 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki, rejniki (pisno soglasje), vendar le v območju umirjenega prometa. Pri oblikovanju predloga organizacije šolskega prevoza za učence 1. razreda je potrebno tovrstni prevoz v največji možni meri racionalno povezati z organiziranim prevozom drugih učencev. Kriterije za ugotavljanje ogroženosti učencev na poti v šolo je Ministrstvo za šolstvo in šport pripravilo skupaj z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Varnost učencev je ogrožena: • v vseh primerih, ko morajo učenci prihajati v šolo ob državnih cestah (magistralne ceste in regionalne ceste z večjo gostoto prometa), kjer ni zagotovljenih varnih površin za pešce, • v primerih, ko morajo učenci opraviti daljšo pot po lokalnih cestah (zlasti izven naselij), na katerih ni zagotovljenih varnih površin za pešce in je zaradi hitrosti, gostote ali vrste prometa (avtobusni, tovorni promet) večja ogroženost učencev, • v primerih, ko mora učenec prečkati eno ali več nevarnih cestnih odsekov in je organiziranje prevoza boljša rešitev od izvedbe ukrepov za varno prečkanje ceste, • v primerih, ko poteka šolska pot po območjih, kjer so se že zgodile prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi pešci. Pri odločitvah o nujnosti prevoza učencev zaradi ogrožene varnosti na šolski poti je potrebno upoštevati tudi zahteve o varnosti pri prevozih (ustrezna postajališča ali varne površine, s katerih lahko učenci vstopajo ali izstopajo v vozilo). Večkrat so na šolo prišle pobude staršev za uveljavljanje pravice do brezplačnega in organiziranega prevoza otrok v šolo. V mnogih primerih je šlo za zelo utemeljene razloge, vendar brezplačen in organiziran prevoz ne pomeni, da se prevoz organizira od "domačih" vrat do šole. Dejansko se kateremu učencu zgodi tudi to, če je obračlišče ali postajališče dogovorjeno na domačem dvorišču! Pri pobudi je seveda potrebno upoštevati naslednje: • ali je pobuda skladna z zahtevo o varnosti pri prevozih (ustrezna postajališča, obračališča in drugi vozni pogoji), • ali je pobuda skladna s postopkom za uveljavljanje pravice do brezplačnega prevoza, kar dejansko pomeni, da: 1. šola sama ali na pobudo staršev ugotovi potrebe za organiziranje brezplačnega prevoza za tiste učence, katerih varnost je ogrožena, 2. da osnovna šola posreduje predlog Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini, 3. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v skladu s prej omenjenimi kriteriji sprejme ugotovitev glede utemeljenosti predloga šole, po potrebi si pridobi tudi mnenje policije, upravljavca cest ali prometnih strokovnjakov. Lokalna skupnost ter pristojni organi za preventivo pa so tisti, ki preverjajo, katere poti v šolo so (še) nevarne ali so postale tako nevarne, da je potrebno primerno ukrepanje v korist otrok - učencev. Razlogi, zaradi katerih so otroci klub organiziranem šolskem prevozu primorani pešačiti do prevoza, so znani in povezani z varnostjo pri prevozih. Morda ni odveč, če vse omenjene kraje in ocenjene razdalje do prevoza ponovno zapišem: Mohor 3 km, Gora pri Pečah 3 km, Kovačija 3 km, Pretrž 2,5 km, Tlačnica 2,5 km, Miklavž 2 km, Prikrnica 2 km, Zg. Javoršica 1,5 do 2 km, Vodice 1,7 km Ušenišče 1,2 km, Zg. Koseze 1 km, Podgorica 800 m, Zalog 700 m, Vinje 700 m, Negastrn 600 m, Hrastnik 500 m. Seveda je šola zainteresirana za čim več šolskih prevozov in posameznim šolskim prevozom ne nasprotuje, lahko pa lokalni skupnosti le posreduje pobudo staršev ali drugih za spremembo obstoječih prog in nikakor ne odloča o dodatnih progah ali o spremembah le-teh. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. Rs, št. 64/01) v 82. členu določa, da se sredstva za prevoze učencev zagotavljajo iz sredstev lokalne skupnosti. Pri organizaciji šolskih prevozov, ki vključujejo učence od 1. do 9. razreda osnovne šole, je torej nujno sodelovanje z ustanoviteljem šole (Občino Moravče), starši in občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. NUŠA POHLIN SCHWARZBARTL, v. d. ravnateljice MOJA DOLINA NA DLANI Tako nekako in naenkrat se je ob ustvarjalnem delu rodil naslov Moja dolina na dlani. Prva sodelavka je bila Mojca Tercelj Otorepec, konservatorka z Zavoda za varovanje kulturne dediščine OE Kranj. Prvi članki so bili objavljeni v drugem letniku Novic iz Moravške doline leta 2001. Mojca je znala k sodelovanju pritegniti tudi kolege z Zavoda za varovanje narave OE Kranj, zato je sodelovanje vzorno potekalo 3 leta (2001 - 2003). Izobraževalni članki v foto povezavi z naslovnico so se med bralci »dobro prijeli«. Tudi sama sem ocenila, da je v našem časopisu oziranje v stare obrti, kulturno dediščino in naravne vrednote na Moravškem, zbudilo dovolj bralnih skomin, da je bilo vredno nadaljevati.. Iz serije člankov je v letu 2004 nastala lična, uporabna in kljub strokovnim temam dovolj poljudna knjižica, primerna za vsakega bralca, obdelana z bogatim avtorskim slikovnim gradivom in pomenljivim naslovom Moja dolina na dlani. Knjižica je bila rezultat našega prvega obdobja sodelovanja. V letu 2004 sem rubriki dodala podnaslov »z znamenitimi Moravčani, ki so ušli preko občinskih in državnih meja«. Članke je pripravljala Marta Gorjup, bibliotekarka. V zadnjem letniku je imela besedo Monika Prašnikar, absloventka, in se je posvečala šegam in navadam. Ob snovanju 7. letnika sem najprej pomislila, da bi rubriko »zamrznila«, pa sem si premislila. Letos naslovnica prvič ne bo povezana s člankom. V Moji dolini na dlani bomo poskušali približati Učno sprehajalno pot ob Rači. V preteklem letu je bila uradno odprta, ima vodnik in spremljajočo knjižico, zato je prav, da jo »posvojimo« in jo čim večkrat v različnih letnih časih prehodimo. Članki bodo nagovarjali vse ljudi, še najbolj pa otroke in njihove starše, ki jih bomo poskušali tudi foto motivirati z zbiranjem naj fotografije ob Rači. Zakaj prav otroci? Mnogi boste rekli, da otroci potrebujejo adrenalinske parke, glasno glasbo, McDonald's, . Snovalci menimo, da so otroci s hrupom že zasuti in je pomembneje otroke naučiti poslušati tišino, opazovati rastline, živali, jih navdušiti za poznavanje dediščine načinov vsakdanjega življenja. Saj vsi poznamo tisto misel, kar se Janezek nauči . Za ohranjanje teh redkih mirnih okolij na našem onesnaženem planetu se je vredno potruditi in mlade navdušiti za ekološki odnos do Zemlje. Letošnjo Mojo dolino namenjamo torej vabilu na potep ob Rači, ki ga bodo na, v to trdno verjamem, zanimivo nadgradile avtorice poti in spremljajoče knjižice. Ni dovolj reči, tu je, lepa je, potrebno ji je dati življenje. Približno tako kot ni dovolj za srečen odnos med partnerji reči lep, lepa je. Čas zabriše fizično lepoto in izpili lepoto duha, na kar pa moraš biti pripravljen . Kako torej? Naj bo letošnja Moja dolina na dlani odprta komunikacija med vami, bralci, prebivalci ob Rači, ljubitelji narave, snovalci turističnega utripa in avtorji Učno sprehajalne poti Rača. Napišite svoje zamisli, pobude, sanje . ali mnenje o prehojeni poti in jih pošljite na uredništvo do vključno 15. februarja po pošti Občina Moravče, Uredništvo novic, Trg svobode 4, 1251 Moravče ali na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Vsak mesec vas bomo k temu spodbujali tudi z izbranimi temami in upali, da boste dobri sobesedniki. Kot sem zapisala, si želimo, da bi pot prehodilo čim več družin. Vabimo vas, da na sprehodu fotografirate na čim bolj domiseln način otroke, naravo, živali, stavbe ob poti, nam fotografijo pošljete s podatki o avtorju, datumu in kraju fotografiranja in dodajte, če je mogoče duhovit, podnapis. Pa ne pozabite na svoj naslov in telefonsko številko. Za vsako fotografijo bomo avtorja nagradili s kakavom in piškotom v slaščičarni Detelca. Račko pa bo vsak mesec prišel samo k enemu otroku, in sicer k otroku z najzanimivejše fotografije po izboru uredniškega odbora. Že vidim, kako sprašujete, kaj oz.kdo je Račko. Hja, pa ne povem! Vseh adutov se ne izda v eni sapi. Pa na veliko zanimivih »pogovorov«. BERNARDA MAL PISMA BRALCEV Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kot znak. Avtorje naprošamo, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2000. znaka. Po sprejetju sklepa, da ima vsak avtor pisma bralcev možnost dvakrat replicirati na isto temo, v prihodnje ne bomo objavljali več kot dve repliki istega avtorja na isto temo. (Uredništvo) Nenavadno šparanje! Župan nam neprestano zagotavlja, da na občini zares konkretno šparajo. Pa se v celoti z njim, jaz osebno, ne morem strinjati. Res je, da je bilo v lanskem letu s strani občine bore malo narejenega na cestah in na vodovodnem omrežju ter smo pri tem in na ta način, kar nekaj prihranili!? Se pa župan čedalje bolj trudi, da bi na občini pridobili res kvalitetne kadre.V lanskem letu smo dobili vrhunsko pravnico, vsaj tako je bilo vseskozi zagotavljano. No pa tudi njeni osebni dohodki oz. vsi prejemki, skupaj s povračilom prevoznih stroškov, krepko posegajo v naš majhen proračun. Zaposlili smo tajnico, za katero samo za prevoz občina odšteje zajeten znesek. Sprejet je bil nadomestni delavec, ker je eden od delavcev občinske uprave prekinil delovno razmerje. No pa gremo še naprej! Dne 6.1. 2006je bil v Ur. l. RS objavljen razpis za delovno mesto svetovalec za pravne zadeve. Delo se lahko opravlja kot svetovalec I ali svetovalec II. Kaj to pomeni, da mora imeti naša pravnica - direktorica občinske uprave sedaj še svetovalca. Očitno brez več pravnikov občina ne more več funkcionirati. Glede na to, da smo majhna občina, smo res fenomen. Če se bo ta trend nadaljeval, bo ta svetovalec moral imeti tudi pomočnika (seveda z visoko izobrazbo), ja potem je potrebna še tajnica. No na koncu ne bo potrebno kaj posebno delati, ker bo proračun tako ali tako premajhen - porabili ga bomo kar za plače delavcev občinske uprave. Pa še nekaj, kar bode v oči, zakaj vsi ti ljudje niso občani naše občine. Vemo, da je ljudem, ki ne živijo s krajem, bolj malo mar, kaj bo z našimi cestami, kaj z vodovodom, kaj z vrtcem.. Važno bo, da bodo imeli oni dovolj denarja za svoje ne tako nizke OD-je in da jim bo čas, ko so v službi, hitro minil. Na koncu vas g. župan javno pozivam, da v naslednji številki objavite OD direktorice Občinske uprave, OD tajnice in novih dveh delavcev, ki bosta zaposlena na naši mali občini. Tako bomo imeli boljšo predstavo o šparanju v občinski upravi. Glede navedenega ste sami pred časom izjavili, da bodo ti OD-ji transparentni in da jih boste sami objavili, pa do danes nisem zasledila tega podatka. Mene kot občanko tak odnos do trošenja proračunskega denarja upravičeno skrbi. IVANKA VIDIC Kdo komu soli pamet????? Prav gotovo so seje občinskega sveta (v nadaljevanju OS) občine Moravče zanimive predvsem za nas občane, zato se sej OS udeleži več občanov, ki z zanimanjem poslušamo razprave o življenjsko pomembnih zadevah. Nedvoumno so najbolj vroče teme ceste, vodovodi, javna razsvetljava, subvencije v kmetijstvu in še vrsto pomembnih zadevah po posameznih krajih v občini. Ne bom se spuščal v vsebino razprav. Nas poslušalce pa moti nekaj drugega? Vsem poslušalcem pa je nekaj kristalno jasno, razen enemu. Poslušalci imamo pravico poslušati razpravo, nimamo pa pravice motiti seje OS in samih svetnikov med sejo, kajti tudi kultura obnašanja to zahteva. Kulture pa mi ne da šola, temveč narava s svojimi geni. Zato mora tak red veljati tudi za predsednika OO N.Si g. Franca Novaka, ki tako vehementno soflira svetniku SLS. Verjamem, da ima ta svetnik veliko dela s svojo kmetijo in mu je verjetno težko pregledati vso gradiva za sejo OS in se pripraviti na razpravo. Prav gotovo pa ima v svoji stranki kar nekaj kompetentnih in sposobnih sočlanov, s katerimi bi lahko obravnaval gradivo in bi mu tako lahko pomagali, da bi se z lahkoto vključil v razpravo, ne da bi čakal na soflerja na sami seji OS. Soflerje ali šepetalce potrebujejo v gledališčih in drugih dramskih skupinah in ne na seji OS. Nedvoumno pa je, da se moramo vsi občani, ki želimo biti prisotni na seji OS, podrediti redu brez izjeme. Nosilci vidnih funkcij pa bi nam morali biti za vzgled. Žal pa je to daleč od resnice. Pa brez zamere!!! FRANC KMETIČ, IVAN MELE, EMIL LEMUT, FRANC PETERC Koledarju na pot Naši občani ob koncu leta težko pričakujejo koledar, ki ga že osmo leto zapored podarja Občina Moravče. Tako je bilo tudi tokrat. In glej, prvo razočaranje! Ko smo koledar prejeli je bel veliko manjšega formata od tradicionalnega. Vsebinska zasnova »Utrinki iz življenja v naši občini, združeni s podobami narave«, kot je poimenovan, je dobra. Fotografska vsebina v posameznih mesecih je prenatrpana, saj so tako fotografije postale nepregledne in ne sledijo letnim časom - v januarju cveti koruza. Mnogo bolje bi bilo te fotografije porazdeliti v dva koledarja. Ko naprej listamo koledar, vidimo, da prireditve oziroma dogodki niso časovno primerno razporejeni. Če navedem, je mesec gasilstva oktober in ne december. V Moravčah imamo tri živeče častne občane, predstavljen je samo eden. Da ne govorimo o velikosti številk. Popolnoma nepotrebna sta predhodni in prihodnji mesec, saj so številke premajhne že za aktualni mesec. Seveda so razočarani tudi avtorji fotografij (Darinka Grum, Bojana Dorič, Milan Uštar), ki so izpadli iz seznama avtorjev. Fotografije so vendar avtorsko delo in prav je, da se navede vse. Kot smo že lani opozarjali, je koledar projekt, kije ogledalo občine in ga je potrebno vzeti resno, preudarno in s posluhom za občane. Upamo, da prihodnje leto ne bo potrebno ponovno opozarjati na nepravilnosti in napake. UREDNIŠKI ODBOR Srce je omagalo, d^h je zastal, a spomin na tebe bo vedno ostal. ZAHVALA V 78. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak FRANC DOLINAR iz Peč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše in denarno pomoč. Hvala domačemu župniku Janezu Zaletelu in Antonu Pustu, Jožetu Mrvarju ter hotiškemu župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen pogreb s sv. mašo. Iskrena hvala tudi peškim pevcem in gasilcem za organizirano spremstvo s prapori ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Še posebej hvala predsedniku PGD Peče Janezu Avblju za tolažilne besede, ki nam jih je namenil v govoru. Hvala patronažnima sestrama Kristini in Martini ter zdravniku Marjanu Dežmanu za medicinsko pomoč. Vsi njegovi Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil FRANC ZAVERŠNIK z Vegove 25 v Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in sv. maše. Prav tako se zahvaljujemo g. Zajcu in g. Jesenšku za poslovilne besede, župniku Viktorju Primožiču za lep pogrebni obred, Komornemu zboru Limbar in cerkvenim pevcem za lepo petje, Godbi Moravče in g. Juretu za zaigrano Tišino. Hvala osebju zdravstvenega doma za pomoč v njegovi bolezni. Hvaležni smo, da ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na poslednji poti. Domači Kje si ljubi mož in oče, kje tvoji mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in deda IVANA OKORNA Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše, posebno pa za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Prav tako se zahvaljujemo gasilcem PGD Krašce ter praporščakom za lep sprevod. Posebna zahvala tudi govorniku Jožetu Klopčiču za poslovilne besede ter pevcem in trobentaču za lepo petje in zaigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi S svojim smehom, vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama, nemočna si ostala. ZAHVALA MARIJA PRESTOR rojena Jančar iz Zgornjih Kosez f Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo bodrili v času bolezni in jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, dar za svete maše ter izrekli sočutne besede sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogrebu. Vsi njeni Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza, je le pričakovanje snidenja. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga teta ANA URBANIJA p.d. Kavkova Ančka iz Krašc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za potrebe cerkve. Hvala g. Jožetu Kvedru za poslovilne besede, gospodu Viktorju Primožiču za opravljen pogrebni obred, sosedom za sodelovanje pri poslovilnem obredu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te ni zbudila, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama in stara mama IVANA KOCJANCIC roj. KOPRIVŠEK s Podstrani 5 pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ti ne veš, kako boli, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 76. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama, sestra in teta JOŽEFA KAPLJA roj. Kunavar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Tremita za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Dežmanu in osebju KC Ljubljana za zdravljenje v času njene bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 1 Ker župan doma je v dolini, ne ve, kako se pozimi vozi po strmini. Pa je zamenjal dobro zimsko službo, saj njemu važno ni, kako je spluženo. Da le lahko se bo hvalil, koliko je prihranil, pa čeprav se kdo bo z avtom po bregu skotalil. f, 1 Je res na občini toliko nerešenih pravnih zadev, da direktorica - visokostrokovnapravnica išče svetovalca? Kot kaže občinska zaposlovalna politika, bo le župan ostal Moravčan! Žalostno ali smo vsi nesposobni? Zaman pred polnočjo smo se ozirali v nebo, če izpred Kulturnega doma se kaj posvetilo bo. Saj lani so rdeči svoj ognjemet imeli, da nasprotnika bi prehiteli. Letos pa pred Kulturnim domom je tema bila in le v parku in okrog cerkve svetloba vsa. O! Glej ga vraga, tud inšpekcija mi več ne pomaga, napotke pri njih take le dobim, da poštevanke naj se naučim! Kaj zdaj to se pravi? Saj postal sem KALIMERO pravi!! (Vpolitiki ni ovira, če je človek neum.en - Napoleon) V Zalogu nam štirinožni bevskač spati ne da. Najraje pozne večerne ure in jutra nedeljska ima. Da je tako prodoren njegov glas, lastnik verjetno z "močnikom" hrani njegov stas. Sosed, verjemi, vesela bo vsa vas, če boš pomislil kdaj na nas, si vzel čas in utišal boš svojega psa. A A. V T O S O L A. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031/209-501, Janez Vrankar: 041/697-971, Milan Šinkovec: 031/303 - 033 Tečaj CPP 20. februar 2006 ob 18. uri Krajani smo hvaležni Janezu vsi, ker tako pridno in vneto, vsak teden pobira naše smeti. Pluži nam ceste, ko spimo še vsi, da do jutra očisti vse naše poti, da prevozna in ravna spet naša je pot, da ne pride do naletov, zlomov, nezgod. k Nove spremembe so prinesle tudi novo obliko vstopnic na novoletnem koncertu v KD Moravče. Več kot očiten napredek. Obiskovalci prireditve, ki so kupili vstopnice za stojišče, že vemo kakšen. Če v viharni, deževni noči se kje ogenj zgodi, ni zlovešča sirena, zbudi ga sredi noči, s kolegi hitro, hitro pomagat' hiti, ker nekje nekdo pomoč gasilcev močno si želi. Ko v nedeljsko jutro vrhpoljski se zvon oglasi, Janez med prvimi vedno v cerkev hiti, da tam pomaga, postori, kar le on zna, da procesija, sveta maša se svečano konča. Kljub ogromnemu delu doma ni ogromnih skrbi, rad pomaga še v težavah in stiskah drugih ljudi, saj takih fantov daleč naokrog ni, to pravijo vsi, kot Janez je ta iz sosednje vasi. Ne ustavi ga nevihta, ne vročina, ne mraz, vedno nasmejan njegov je obraz. Želimo mu zdravja in sreče, mnogo še dni in da še dolgo, dolgo pobiral bi naše smeti. i Peterka Ivanka