•• & 3 rm - NtjTiiji slovenski diMvnik r Združenih driavak Velja ra m leto ... $6.00 I 1 B 7 Za doJ leta - - • - - $3.00 Ne n ! Za New York celo leto . $7.00 Za motenutfo celo leto $7.00 u fl i I j NARODA Ust slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. □ Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. n TELEFON: CHELSEA $878 NO, 23. — STEV. 23. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK."^TUESDAY, FEBRUARY 4, 1938. — TOREK, 4. FEBRUARJA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVI1L TAFT, PREDSEDNIK NAJVIŠJEGA SODIŠČA ODSTOPIL NASLEDNIKOM W. H. TAFTA JE IMENOVAL PREDSEDNIK CHARLESA EV ANSA HUGHESA ZDRAVNIKI IN ! MESTU CHICAG1 PROHIBICIJA MANJKA DENARJA Hoover je sprejel Taftovo resignacijo, ki je odstopal vsled bolezni. — Hughes je že bil svoječasno predsednik najvišjega sodišča, pa je leta 1916 j. odstopii9 ko je kandidiral za predsedništvo proti Woodrowu Wilsonu. V newycrski državni zakonodaji bo vložen p r e d 1 o g, naj imajo zdravniki pravici pred • pisati bolnikom poljub-no količino žganih pijač. ALBANY, N. Y., 3. februarja. — Jutri bo vložil v državnem senatu John Hastings iz BrookJyna predlog, ki daje zdravnikom pravico, da predpišejo bolnikom toliko žganja, keliker se jim zdi potrebno. Orville Poland, glavni svetovalec 206 NOVIH i ZAPLENJEN JE MILIJONARJEV VELEP0SESTEV VAŽNO ZA IZNAJDITEUE Nekateri uslužbenci so Ee zadovoljili s skrčeno plačo, da bodo lahko še nadalje ostali v službi. CHICAGO, 111., 3. februarja. Ver kot 1300 občinskih uslužbencev je jzjavilo, da so zadovoljni s 15-ods.totnim skrčenjem place, da. je zamoglo njihovih 200 tovarišev ostati na delu. Ti delavci, rr.cd katerimi je 320 Antisalonske Lige. je izjavil, da bo i policistov, so u.službeni v South Park Liga nasprotovala tej predlogi, o j okraju. Plačani bodo za šrst dni kateri je rekel senator Hastings, da dela namestu za sedem, je ne more nihče smatrati 2a mo- j Ko je Edward Kelly, predsednik kraško predlogo. ( South Park otiboia izjavil, da bo Nicholas Murray Butler, pred : moralo dvesto uslužbencev zapu-sednlk Columbia vseučilišča, je pri- 1 stiti delo. ker nima mesto dovolj WASHINGTON. D. C., 3. februarja. — Pred- sednik Hoover je danes imenoval predsednikom najvišjega sodišča Charles a Evansa Hughesa iz New Yorka. Imenovanje se je završilo takoj zatem, ko je spre-jel resignacijo Williama Hovvarda Tafta, ki je resi-gniral zastran slabega zdravja. Tako bo po čudnem naključju postal Hughes nas!ednik 7 afta, kateri ga je imenoval članom naj-! poročil sprejem. ] narja da bi jih plačalo, so se deia*.- višjega sodišča leta 1 91 0. To službo je vršil do leta i Nicholas Murray Butlcr predsed' i ci ^iu.sn> zadovoljil; s skrčenjem I 9! 6 nakar je odstopil, ker je kandidiral za predsedniško mesto proti demokratu Woodrowu Wilsonu. Imenovanje Hughesa je presenetilo vse tukajšnje politične kroge, kajti vsi so domnevali, da bo Hoover v slučaju Taftovega odstopa imenoval na to mesto svojega osebnega in političnega prijatelja, ( sodnika Harlana F. Stonea. Takoj po objavi v Beli hiši je bila poslana nominacija Hughesa senatu v potrdilo ter je bila izročena judicijarnemu odboru. Odbor se bo bavil z njo v ponedeljek, ter ne bo po izjavi načelnika Norrisa naletela na nikak odpor.; Predno začne vršiti Hughes svojo novo službo, mora resignirat kot član mednarodnega razsodi-! tea Lige narodov. To mesto je prevzel pred dobrim! letom. V Ameriki je približno V SOV JET. UNIJI Mednarodni delav. kon- štirideset tisoč milijo-i — - gres priporoča, naj ima- narjev,—Bilijonarja sta Sovjetske oblasti so skle- jo od k^b dobiček samo dva. nile izgnati bogate ^najditelji, ne pa pod- WASHINGTON. D. C., 3 febr. - Scglasno s statistikami, katere te . cbjavil danes zakladniki depart- : men t. sta v Združenih državah le en ali dva fcilijonarja ter nekako 40.000 milijonarjev. Statistika kaže, da je 493 ljudi plačalo dohodninski davek na do-; hodke, ki presegajo svoto milijon | dolarjev. Toliko milijonarjev ni bilo še nikdar v Ameriki. Tekom prejšnjega leta je plačevalo lc 290 ljudi davke, ki odgovarjajo dohodkom več kot enega milijona dolarjev. Zakladniški uradniki domnevajo kmete s farm, katere kontrolirajo. Program za kolektivno farmanje. MOSKVA. Rusija. 3 februarja ; Danes je bil objavljen dekret, ki določa, da je treba veleposestnikom (kulakom* zapleniti vso zemljo, poslopja in drugo lastnino. Ko se bo enkrat to zgodilo, bo vlada lahko završila svoje načrte za kolektivno poljedelstvo. Istočasno je bil izdan drugi dekret, s katerim kulaki izganjajo iz ozemlja, v katerem sedaj prebivajo. jetniki. nik Columbia vseučilišča, je priporočil sprejem. Senator Hastings je strogo kriti- j ziral kongres, ker je sprejel doloc-fce v narodni prohibirijski postavi, j ki prepovedujejo zdravnikom predpisati več kot en pint žganja ene- i mu in istemu bolniku v desetih dneh. Hastings je rekel, da se ne briga. , kaj pravi ustava, da pa je po njegovem mnenju ohranjenje človeškega zdravja neizmerno večje važ- j nosti za državo in narod kot pa iz- j vedenje prohibicije, posebno če gre j pri tem le za izvednje zakonodajne j odredbe. — Vino za zakramentalne svrhe lahko kupijo in razdeljujejo duhovniki brez omejitve glede množine in plače. Pri tem jih Je vodila mis^! Eden za v.e in vNi za enega. Pomanjkanje denarja v občinski j blagajni najbolj občutijo" cika 1: predmestja. Vodstvo pr« dmestja Mount Prospect j > sklenilo naprositi stanše za potreben dcnu.r. da n? bo treba zapreti šol. Predmestje B!uo Island jc zapr- j lo večerne šole, da se bo zamog«.l pouk podnevi vršiti. Razmere v C»ceru so baje prav s tako kritične kot v Chicagu. Western Electric Co. je poskočila na p*-moč s tem. da je porodila $125.000 j na letošnje davke. da večina ljudi ki sr> plačali več kot i petdeset tisoč dolarjev davkov, spa- ; To je bil naoaljni korak v vladn v razred milijonarjev. kampanji, da pospeši program ko 259 u ib je imelo $1.000 000 de leictivnega farmanja, katerega j SI.500.000 dohodkov; 105 oseb od pred kratkim uvdla. SI.500.003 do $2,000,000 : 89 oseb od 32.000 000 do $3,000 000: 21 oseb Jt prijavilo dohodke od $3.000.000 <\n $4 000.000; 17 os«'b je prijavilo dohodka r>d štirih do petih milijonov dolarjev' 24 o°b je sporočilo, da imajo na leto več kot pet milijonov dolarjev dohodkov. i V zadnjem ča. u so se telo porrno-\ žile konfiskacija in iz g »ni IZBRISAN PR0T1-V0JN1 NAPIS i ŽENEVA, Švica. 3. februarja Posebna mednarodna akcija bo za-I ščitila delavce, ki so izumih kako ' stvar, da bodo imeli dobiček od svo-| . jeea izuma j Dosedaj so običajno izrabili iz-i najdbo delodajalci ter imeli clobl-, ček od nje. Komisija inteligenčnega urada Mednarodne Delavske Pisarne je preštudirala položaj ter dala vsem uradom razna priporočili. Komisija je posvetila posebno važnost onim delavcem, ki kuj iznajdejo. pa naj bodo v službi via i ali privatnih podjetij. Taki delavci naj imajo v prvi vrsti sami največji delež od svoje iz ■ najdbe Dosedaj ga te imel običajno t;:st. "pri katerem so bili zaposleni. NA ČAST PRINCIPU PRAGA. Čehoslovaška. II i Prebivalci Brije tic na ecu ebr. — oslova- PR1M0 DE RIVERA POZVAN NA DVOBOJ MADRID Španska, 3. februarja. Prejšnji ministrski predsednik. Pn- casa. Hastings Jc pozval suhacc in mo-krače, naj podpirajo njegovo pred- P J 'L " •"* i-^v \t/-ii logo, kjer je njen namen podpirati1 mo de Rivera, je odklonil poziv na I reaaf-dnik najvišjega zveznega sodisca Wllliani javno zdravje, ne oziraje se na su- dvoboj, na katerega ga je pozval Howard Ta ft je že več mesecev bolehen. haška ali mokraška vprašanja. vojvoda de Almodovar De Rivera Zdaj je na poti v Washington iz Ashville, N. C. ! zastopnik Antisaionske Lige je! i® da ne more "ili os"bn° kjer je skušal popraviti svoje zdravje. '1 izjaviI> da je ^ nJ^ovom mnenJU I tkem so postavili vojni spomenik. SARAJEVO. Jugoslavija. 3. febr., na katcrem ^ je prikazal nasled-Danes so tuJraj odkrili spominsko j nJl napls. Spomnite ^ je pomenila, svetovna vojna ter mislite, kaj bodo pomenjale bodočne vojne. — Čehoslovaška vlada pa je pu-rtila izbrisati ta napis, ker je defi-| tističnega značaja. Narodi se baje I vedno lahko vojskujejo za obrambo. ploščo na hia, v kateri je bil rojen Gabriel Princip. mladi dijak, ki je usmrtil avstrijskega prestolonaslednika ter dal s tem povod svetovni vojni. Iz svetovne vojne je izšla Srbija kot zmagovalka ter pozneje razvila v veliko Jugoslavijo. Spominska plošča je bila odkrita v navzočnosti več kot 500 ljudi. OB EVROPSKI OBALI DIVJAJO VELIKI VIHARJI V viharjih, ki divjajo ob obali od Finskega zali-va do Sredozemskega morja, je izgubilo nad 20 ljudi življenje. LONDON, Anglija. 3. februarja Ob obali, ki se rasteta med Finskim zalivom m Sredoaemskim morjem Je divjal včeraj silen vihar. Nad 2U ljudi Je izgubilo fcvljenje ti&nj? posadke dansks-Nely Je utonilo v Finskem s&Uvti. Tako Je Javilo neko poročilo * BerUn. Angieski potnlikl parnlk ' Aveio-im Staf, ki J« piul iz Rio de Janeiro proti Londonu so potegnili > čeri ob ustju reke Tagus v bližini Llsbotie. Pri tem ae je smrtno ponesrečil nrki mornar Angleški parnik Trevean" se Je Jugoaanadno od Falmouths nevarno poškodoval ter Je le s velikimi sam udarni dospel v pristanišče. | ta predloga neustavna, ker nima • nobena država zakonodajne pravi- ! — el s prijatelji na postajo ter kram- , ce nastopiti proti kaki zvezni po- ' odgovoren za dejanja, katera je izvršil, ko se jc nahajal v javni službi ijal ž njimi. Spoznali so ga vsi beli stavi. j udje, a domačini, katerih je bilo polno na postaji, so ravnali ž njim kot z navadnim belim turistom, ka -terega skušajo na \ ie načine oci- Dr. Butler je navedel odločitev najvišjega sodišča Združenih držav, ki je odločilo, da zvezna vlada nima pravice kontrolirati prodaje žga- izrazil svoje dvome, da se je poj a i vila tako velika potreba glede medicinskega žganja. — Če je zdravniška profesija pre- OGRODJE OLD IRONSIDE SKORODOVRSENO BOSTON, Mess., 3. febr. — Ogrodje fregate Constitution (Old Ironside', katero restavrirajo sedaj, je do 95 odstotkov dovršeno, kot je iz- pričana. — je izjavil. — ni treba j javil P. R. Rottertom. poročnik-prodaje medicinskega žganja tako commander prvega mornariškega ganiti. Princ je popolnoma okre- j nja v medicinska svrhe. val od prehlada, katerega je dobil tekom svojega bivanja v Johannesburg^ strogo kontrolirati, naj privoli v Poland bo nasprotoval vsakemu modifikacijo postave, ki določa pint poskusu, ki bi le v najmanjši meri; žganja za esem dni. ne pa za de-motil iz vedenje prohibicijr, ter je set. okraja. Še vedno pa morajo dobaviti jar-bole, topove in druge potrebn? stvari za polno restavriranje. FRANCOSKI DELEGATI PIJE JO ŠKOTSKO ŽGANJE LONDON, Anglija. 3. februarju Londonska megla in južnoiztočni vetrovi so imeli za posledico obnov-Ijenje tracijonalne zveze med Francijo in Škotsko na mornariški konferenci. Francoski delegati, ki so veliki prijatelji vin ter dedni sovražniki j vsake žgane pijače, so podlegli mi-I kavnostim škotskega žganja radi neusmiljenega vremena. WAHABI ZOPET POPADAJO LONDON. Ar.gl-Ja, 3. t- bruaru. P^ror-ila. ki so dospela iz Jeruzalema pravijo, da je pleme Wahabo/ iz Nejda vj*adk> v Transjordanijo ter pomorilo dosti prebivalcev. Wahabi so podaniki sultana Ibn Souda ter so v enem samem dnevu pomorili.460 prebivalcev Angleški poveljnik v Tramjordu niji je pomaknil svoje sile iz Ama-na v južno smer, v bližini Mrtvega morja. NEMIRI V NEMČIJI SO PONEHALI BKRLIN, Nemčija. 3 februarja V Berlinu. Hamburgu in drugih nemških mestih Je bila so- razmerno mirna. Komunisti so napovedali dosti demonstracij proti nezaposlenosti, p:1 so imeli v soboto preslabe izkušnj a ter niso v nedeljo sklicali neobene-ga zborovanja. V Berlinu in Hamburgu so aretirali v petek in soboto več kot dvesto ljudi. V Hamburgu je bil v spopadu s policijo neki delavec umorjen. DEMONSTRACIJE NEWYOR5KIH KOMUNISTOV Dvajset ga parmka PRINC IZ WALESA NAVADEN TURIST MAHALAPYB POSTAJA, Afrika. S februar}* — Princ is Walesa, o kojega obrisu so spto&no domnevali, da J« man go vsem svetu. Je bil sa juAnoafrtikt domačine na tej postaji navaden turist Princ, ki potu)* proti severu t Ugando, Je pri- DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: n ▼ Italijo ▼ Jugoslavijo Din 500 _____________.... * 9 35 " 1000 ______________JIS-'O " 2500 ....................... 5 46.00 " 5000 ............ ...... $ 91.00 " 10,000 ___________________$181.09 Lir 100 200 . 300 , 500 .. 1000 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — za $50 — $1; za $100 — $2 ; za $200 — $4; za $300 — $6. $ 5.75 S 11.39 $ 16.80 S 27.40 $ 51.25 - 60c; Stranke, ki nam naročajo Izplačfla v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo fie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Ju Li .--t Pred kratkim so se vršile pred newyormko mestno hišo velike komtmistične demonstracije. Toda še predno so prišli govorniki do besede, je policija posegla vmes ter demonstrante s krepelci raz gnala. -- ■ ----- » IspaČila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, H, Y. Telephone: Barclay 0380 LAI IAIOIK NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 4. 193« Naroda" i FttMlihxl by DC CA Oorpoeatkm) Loots ot Um corpora Uoq tad adlr—m of abovt offlcen mt NMhitu, New Iff* Ctty, X. Y, Dopisi. VHODA" 8un ^L^T" f° ^^ * .. .. j^j ,je malo koristili, o tem imamo iz- K votli, s** veil no LŠČCJO in rav ]x>sebuo opažati |w> raznih industrijalnih nl*° kapitaliste. Delavec jih ne po-, ••. ' ' trebuje, da bi ga branile, ker on ^ * , sploh drugih sovražnikov nima L:t Zadeve m* je z veliko unemo lotil urad za na rodno kapitaliste m njih pomagače. statistiko ter Im >kw>n\ odgovoriti na vprašanje na pol^ro in široko debatirali o vprašanju, <'e je rwr»«-inu posledieu pomanjkanja, ali narobe pomanjkanje jMiislediea revščine. ee Odgovora na to vprašanje najbrž nikdar ne bo. Tudi jaz sem se namenil nekoliko poročati v list Glas Naroda. Kar se tiče delavskih razmer, so skrajno slabe. Dosti je delavcev, ki živijo v siromaštvu in pomanjkanju. Velike so armade brezposelnih. Vladni stroški v Združenih državah, vstevši skupne izdatke zveznih. državnih in mestnih vladnih oblasti so znašali v fiskalnem letu 1927 — $12.179.000.000 napram $11.616.000.000 v prejšnjem letu in $2.919.000.000 v letu 1913. V te .stroške so vstati glavnični izdatki in plačila za poravnanje dolgov. Porastek na stroških vladinja ic večinoma pripisati vešjim stroškom mestnih uprav. Stroški feoeraln^ vlade za fiskalno leto 1927 so znašali okroglo 4069 milijonov dolarjev in skupni stroški vseh državnih ; uprav 1056 milijonov dolarjev. držav znašali v fiskalnem letu 1927: $10267 napram $99 17 v letu 1926 in $91.88 v 1 1923 Ta zaporedni porastek v skupnin vladnih stroških tekom dobe 1923 27 gre popolnoma na račun budistov državnih in mestnih vlad. Federalni st roški zi vsakega prebivalca so 1 1927 znašali $34 40 napram $34 40 napram $34 78 v letu Ip«.^ Poročajo mi o rojaku, ki se je poročil. toda njegova žena Je koj po poroki pokazala, da je satan in pol. Sveti Bog. ee ni bilo vse po njeni volji?! Ce ni bilo vse tako kot Je ona hotela Ce je bilo le za las dru-goce kot je ena mislila. da bo! Rojak se ie držal za glavo in ni vedel, kaj pjceti. Nekega dne. ko ji Je storil vse po volji in ji povrh vsega še lepo darilo prinesel, ji je rekel s trepeta- 1923. Državni stroški so pa znašali jočim glasom $13 96 v 1. 1927 napram $11.12 v ! 1P23 in mestni stroški $54 41 napram $45 98. Pc vojni je sploh opažati tendenco po večjih izdatkih s strani Je sicer naravno, da vladni stro- državnih in mestnih uprav. Fede- ški rasejo z rastočim prebivalstvo n ralna vlada na drugi strani, pri ali od 1. 1925 so se vladni stroški kateri še vedno igra najvažnejšo povečali nyiogo bolj kot prebivai- vlogo poravnanje vojnih stroškov, stvo. kar je deloma pripisati več- je sledila bolj konservativni ii- jemu številu Javnih naprav v vlad- nančni politiki' in ni toliko razširi- ni upravi. Stroški vseh vlad — la svoj delokrog, dasi tudi pri mi ki tavajo od tovarne do tovarne, ah j zvezne, državnih in mestnih — so prevladuje splošna tendenca po čim kc vrste narodnosti, ali do sedaj ni-iicm še naletel na človeka, da bi mt »ovražil zato. ke* nisem njegove narodnosti. razen kasnega verskepa zakrknjenca. Dokler nas bodo zastopali pri Li-1 gi narodov in na razoževaini kon- Uradniki NO liataiieno preiskali vneli tisoe prošenj ter! ferenci Usti. ki imajo naloa^ne mi- «oi; ,1,. i.. . • , i « .. i i n* ! lijone kapitala v smodnišnicah in lain da ie otiHist iHlstut k<»v \ s<>h iir<>ol<'«>v iimvi>«iLi »•» v ladjedelnicah, kjrr izdelujejo boj- vsrok brccpos?lim*ti, trije od»dotki pa delim brezposel-nosi. XTrad je naprosil tri dobrodelne družbe v Bostonu, naj mil dajo na mrjH>la^«> tisoe prošenj, da dožeiie, kaj j<-prosilca privedlo do tega, da je prosil za pod]M>ro. Skoro v v seli Klueajib je bila povzroeiteljieu brezposelnosti bolezen. Is prošenj je razvidno, da zaslužijo ženske luanj kot petindvajset dolarjev na (eden. Moški zaslužijo od petnajst biru. Tebi. Rose. naj bo ohranjen sp«> min. kakršnega zaslužiš. Prezgodaj, veliko prezgodaj nas zapustila Dokončala si le;.ko pot življenja in narava je zahtevala to. kar bo zahtevala od nas vseh. V i pridemo za vsakega prebivalca Združenih dalje večjih izdatkih. ---- OČETOV NE PRIZNAVAJO Sovjetska vlada le vedno orega-nja bogate kmete, trgovce in obit-nike, ce.š da so največji sovražniki socijalne revolucije. Otroci preganjanih so pa v državnih službah in iz strahu, da bi ne bili odpuščeni, nočejo več priznavati svojih očetov Kijcvtki li.st "Proletarska Pravda* jo uvedel celo posebno rubriko Oceio. ,.e odrekajo", v kateri objavlja d :pisc sinov in hčera pr^-mežnih očetov. Tatjana Slovačevska piše. da se preživlja sama in d i s svojim cce-tom popom Vaslljein Slovačevskim nima ne v gmotnem, nr v ideološkem pogledu nič .skupnega. L P Malrško piše: ' I.rt i 1923 le postal O'1" diiafcon , i služabnik pravoslavne cerkve. Leta 1938 ie poetnl r?>p. Clm .srni zverie!. da se je pridruži! sovražnikom revolucije, sen: GORKI - SOVJETSKI PISATELJ Centralni izvršilni odbor ruske komunistične stranke se Je moral te dni pečati z literarno zadevo in nastcplti v zaščito Maksima Gor-kega. katerega so sovjetski novinarji Sibirije proglasili za zahrbtnega sovražnika boijševiškega režima. Gorki se je namreč Javno zav- Marjanca. moja ljuba Marjan-ea. nikar ne zameri, saj te imam rad, toda nekaj bi te rad vprašaj. Velika radovednost teži moje srce — Kar vprašaj. je rekla, — o. ti kar vprašaj. Ti bom že povedala, da bo allright. Če bom hotela, seveda. Ce ne. bom moičala, ali ti bom pa priložila dve okoli ušes.* In rojak je začel: — Ali se še spominjaš. Marjanca. ko sem hodil zj-ttbej. ko sem prihajal v hiso. ko sem te snubil in sva bila zaročena? Dve leti je trajalo to Nikuar nisi kazala jeze. dasi sem te večkrat nehote in nevede razžalil Lc nekaj sem opazil: kadar sem te malo ujezil ali razžalil, si odšla, m te ni bilo včask celo uro nazaj. Ko si se vrnila, oi bila mirna in ljubka kakor pre). Kam si hodila? To ml povej, kam si hodila? — No — če hočeš vedeti - Je od-I vrnila. — ti pa povem. - Kakor-I h:tro i>i me ujezil, sem odšla v dr-I varnico, pograbila največje poleno j in sem ga razgrizia v drobne trsko, ! da smo imeli tri dni dovolj za pod- kuriti. Ko sem to storila, mi Je nc- prekinil i1: njim vse stikr. izjavljam, da ne priznavam prole-tarijita. Tudi Vasilij Car i kov je zatajil tvojega occta. krr Je premožen kmet in kot tak sovražnik dik-za teboj. Odšla si od nas zavedno v j taturc proletarijata. hladni grob, v tisto novo domovino kjer ni boja na veselja in ne solz Tvoje truplo je preminulo, toda spomin nate bo živel med nami. Družini Žagar izrekam moje globoko sežalje. zel za pisatelja Pilnjaka in nekate- 1 re druge sovjetske pisatelje, ki so Jih dolžili. da so se v svojih delih izneverili duhu razredne borbe Gorki je izjavil, da dotični pisatelji niso ničesar zakrivili, ker je treba literaturo prrsojati drugače, rie-ko navadn? politično dleovanje Sibirski i.ovjeuki literati in novinarji pa obtožili Gork*'ga. da postaji« vedno bolj glasno trobilo in maska vseh reakeljonarnlh elementov v sovjetski literaturi. Svečano \ Gc rki pa ima v sovjetski Rusiji ze-i I kolik' mi p. odleglo Zdaj. ko imam tebe. ni treba več skrbeti za ir.^kc. Je bil * sv. Blaž. patron za Včeraj grlo. Mus: olini .se mu je najbrž d.*bro priporočil * V severnem delu Koreje je :ie vedno dosti prebivalcev, ki niša :»e nikdar videli nobenega belega človc-! ka. Čim kasneje ga bodo ugledali, tem boljše bo zanje. trd ' jw«7iciJo. Zato jč nastopil v j j ! Jegovo zaščito sam centralni izvr- J Podpredsednik Združenih div,av Mini odLor komunistične stranke Charles Curtis Je praznoval prejš-ki je izdal posebno proklamacijo. v \ soboto svoj sedemdeseti rojstni kateri daje najstrožji ukor komu-I dan, nistieni fak. iji sibirskega oddelka I Pri tej priliki je marsikak Amc- ; proJetarske kulture. Po mnenju vod j "kanec ik» dolgem easu zrpet cn- - ■ krat slišal, kako ,*ie pravzaprav imenuje podpred.senik Združenih tlr- rtva komunistnčne stranke je Gorki i stoodstotni sovjetski pisatelj. Vod- da postane tlelavee. ako /boli oziroma ako izgubi delu, h-po par dneh brez vm'Ii nredstev. Ta statistika razodeva dvoje dejstev. namre<\ da polna ali delim brezp<»s<»lin»st sili lju
  • i>isje — dflkmiržuoht in lenoba; v dni^i vi>ti pa gospodarji tako &labo plaeujejo svoje delavee, tla jim je naravnost nemogot-e opraviti na stran nekaj prihrankov, ki bi jiii imeli za hude «"a»e. UjKiti je, da 1m> zvezni delavski uratl nadaljeval z delom v tej »meri, kajti edinole take številke za m ore jo prepričati amer.-ko delavstvo, kako krvavo potrebuje zakonodaje za soei^alno zavarovanje, re noee biti odvisno od milosti svojih izkorišeevaleev. KAKO SO PSI TLAKOVALI LUCE V Berlinu praznujejo zanimiv ju- j psov. kolikor jih je bilo v Berlinu i. bUvj — 100-k-Luico uvedbe pau>Je«a [ 1830. Jih je ostala do let* 1835 sada vtea. To je bil seveda v vsakem ; mo polovica Steklina Je dala po- pofiedu in direkten davek, kajti ft? noben pes ga ni sani plačeval. Zanimivo j« kako so a^loli prisil na idejo pobirati pasji davek Berlin-ski krčnaarji *> napravili pred »vo-Itmi hiftami granitne hodnike in kmalu Je izila kraljevska naredba, da morajo hiša! posestniki napraviti hodnike tudi po glavnih ulicah Občina Je nosila dve tretjini »troi-fetrt Denarja Je bilo pa tudi takrat v oMtnsId blagajni malo in taVo so KxnacaU meatnim odetom le psi. it Je leta 1830 odredil, da >d vsakega iuksu snega psa S tolarje letno, 6e4» da bo stekline bili dohodki o* {Larfca neanatni, kajti vod, da so začeli splošno pobirati pasji davek. V starih časih so namreč mislili ljudje, da so leti ta nevarna bolezen psov v takosvanih pasjih dneh in tedaj bo hodili po mestu konjači in kričali: Kdor Ima rad svojega psa, naj mu kupi znamko. Znamke so bile pločevinaste in psi, ki so jih nosili za vratom, so bili za varovani pred konja čem. V pasjih dneh so pa smeli psi begati po mestu brez nadeorstva. Pač pa so Jih morali lastniki izven mesta voditi na vrvicah, ker Je bil takoj za mestom lovski revir in lovci so tuje pse neusmiljeno streljali. Tukaj je začela obratovati nova , tovarna, v kateri izdelujejo srajce in druge take stvari. V nji bo zaposlenih do 700 žensk in okoli 100 moških. ko bo obratovala s polno paro. Tovarno je postavilo mesto oziroma njega prebivalstvo. Stanu $100.000 in bo pripadala kompani-ji, ko bo izplačala delavcem en milijon dolarjev. Ker se je moj dopis že zavlekel in se bojim, da bi se znašel v uredniškem košu. pozdravljam vse moje znance in prijatelje, posebno pa slovenske farmerje v državi N. Y.. okolici E Worchestra in Coopers-towna. ker so mi tamosnje razmere in navade dobro znane kot več letnemu tamosnjemu naselniku Na newycrskih farmah se dobro živi In kratkočasi, kdor ima voljo zato. Bil sem več let tam. ali usoda je hotela, da sem se zopet vrnil v Pennsylvania o. v kateri sem bil ie poprej celih 18 let. Oh. usoda, kako si kruta, kako nas preganjaš! Rad bi se enkrat tam znašel, če ne za več. v*a1 za en dan. Rad bi bil na kaki tamošnji veselici, posebno Naročnik. Štorklja Pri družini Mr: Antona Sveta, uslužbenca Sakser State Bank. se je oglasila gospa Štorklja ter pustila za spomin čvrstega dekleta Mati in hčerka sta zdravi. Čestitamo! MESTECE NA KOLIH Ornans. postavljen na stebrih ob reki Louc. ki se izliva v Doubs. je gotovo edini trg svoje vrste na Francoskem. Vse hiše stoje na pilotih. Zate se sme naselba po pravici imenovati "male francoske Be-netfee" — kakor dalmatinski Vranic pri Solinu "mala Venecija". VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO da ni nobrw£a LfTvmcrta* Vi dl dvloval tak." ' trn in zubrotUrtl kot PAlN-^XPiCLLER. J»4bi)0 ira ta prehiti* bolcc-nr v prsih. FUvoUik. lK>listi v hrbta, ok >-rcnele miširt, trje .'ki*\.e, Lw I rif. icp*hMjr!ii«. rr* matn'-r«- !>■>- leiirie, i.rvulnijo itd. Tole«sč» cdpfpmoč, katrra dobe, je neprecenljiva. I je prepričajte k-, rti dol>i'e prLuno. ANCHOR t'lanka rratnbn »-a omotu je vaše ir.m-Vfedna iit »pnimiva knjižita je mita VT«r v»aVe steklenice tAih-EXPELLliK jj. V vseh lekarnah. 35 in 70 cMitov, ali ditcktao od: Tb* Lmbor+tor,'*» oP r.A«L RICHTER lr CO. BtRKVAttn SOUTH rtrTM 5T5-BROOKLVN, tM.V. K I 1LS PAI IN- SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ I in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* i VRHNICANI «m*K"> ljudje in korakajo ■ naprej po začrtani poti. Toda ADVERTISE "GLAS NARODA' vsako pravilo ima svoje iiitme, in tako te ja zgodi* lo, da se je bil pred davnimi leti izgubil Vrhnican sredi Parna. To in ie marsikaj drugega je opisal J0ZE ZELENO "Slovensko - Anserikanskem KcimAmrpM99 za tekoče leto. - I.stvo komunistu ne stranke je naro- j i čilo sibirskemu odboru, naj strogo i pnasi na vodstvo literarnih organizacij v Sibiriji, da ne bo več izpadov proti tako zanesljivim pisate-I ljem. kakor je Oor'ci. V konfliktu s sibirskim tiskom je i torej Gorki zmagal. POVODNI TAKSIJI V LONDONU. V Londonu so napravili prvi po-I skus z motornim čolnom posebne konstrukcije, ki so mu^ nadeli ime } povodni taksi'* in ki bo služil hitremu c-.ebnemu prevozu od enega konca mesta do drugega po vodni ! poti. s čimer bi nekoliko razbremenil promet na ulicah. Poskus se je obnesel izborno in i zdaj gradijo že celo vrsto takšnih i povodnih avtomobilov". _ zav. Cena 50 centov*—Knjigarna Glas Naroda, 216 W. 18 Street, New York City UŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE L A Š U J T E "GLAS NARODA" ne čita aamo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE * V Sarajevu so odkrili spomenik ml^dpmu študentu Gavrilu Principu. ki je bil leta 1914 z bombo usmrtil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo. Princip je bil potemtakem nekak direkten povzročitelj svetovne voj -ne. Indirektnih je bilo dosti ter si> bili tudi dosti bolj izkušeni in pametni kot je bil on. Direktnemu povzročitelju svetovne vojne postavljati spomenik, ni samo nekulturno d«janje, pac pa blaznost v najvišjem stadiju, ne-oziraje se na to, če Je bila ena izmed posledic svetovne vojne velika Jugoslavija, ki je pa. žal. na zapad-ni strani prikrajšana za najbolj&i del. Boljševikom. katerim morda po pravici očitajo razna divjaštva, do-sedaj še ni prišlo na misel, da bi postavili spomenik na čast onim vojakom, kateri so usmrtili člane carjeve družine. Zgodovina pozna dosti takih, % laži-domorodJem prežetih tepcev, kakoršen je bil Prinčip Toda dosedaj jim še niso postavljali spomenikov. Jugoslavija mora biti »eveda izjema. "Niko nema, št« Srbln imade...." * Nekateri domnevajo, da vera Izgublja svoj vpliv in svojo veljavo.. Pa se motijo. Temeljita preizkušnja se bo zavr-šila v doslednem času v naši domovini Jugoslaviji. Srbsko pravoslavje In rimski katolicizem sta se začela tre ti med seboj. Za pravoslavjetn sta Šovinizem in srbska neuklonljivost. za katolicizmom so papež. Mussolini in Hrvatje. Če vse to trešči skupaj in se una-me, bo izbruhnil ofenj, kakršnega še nI videl Balkan in menda tudi Italija ne. • anonat m tnaroda- m YQBK. TUESDAY. FUKtlAIT C 193« The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A r=r ANTON CEHOV NOC PRED SODNO OBRAVNAVO Hor& 1 *em mr peljati a aaonii v A pr*d porotnike, da se nagovarjam saradi dvoicmtva Vreme je Mlo a i nun o Dirjal k snetnl metat in veter je trosil sne« čet polja da ar je jedva ratiočevala pot OMml pfiuta<«fi in leten «m dospe! počno rvecer na poiLno postajo. kjer me je sprejel parni k --vaofca postava, v pisanem perilu, plešast. raapan s brki. ki so se videle. kakor da bi mu rastle iz nosu in ki k-j nedvoumno ovirale nj»* |pr NBlHMld mnogo vonjav! ~» Je bil paznik, praskajoč se ln vadihajoč. odprl vrata v čaka mco. mi Je puhnil naproti srak dišalo Je istočasno po kislem lelju. pečatnem vosku, po stenicah počitku — imam protisredstvo če nasvet 5 rudijev Nisem mogel dru- žehte?" "Ah. prosim!" — Ta- gače. kakor da sem sprejel, koj se obiečem in pridem " —"Ne Ne more opisati občutka, ki sem ne, dajte mi ga kar čez r.teno. Ne ga imel drugi dan. ko so se odprla hodite s'm! i » pred menoj vrata sodne dvorane: Kakor želite, toda saj ni nč, ob pultu za državnega pravdnika t c pridem saj saj sem vendar Je slonela Fedjina suhljata posta- rdravrak sem spretno lagal. — va Stenice. Sonecka. zoperna so- • zdravniki m brivci imajo pravico ba. nočni snežni metež, moja dia- spoznati intimno življenje ženske." gnosUka so se \aotično stiskale v Ali ste res zdravnik?" — Se- mojih mučenih moaganih. Zdelo se veda sem. torej — smem pritl^" — j mi je. da se mi je raslilo po hrbtu Da če je tako----toda zakaj se celo polarno morje. Fedja — moj kajti tu Je bilo «ares hočete potruditi, rajie pošljem svo- obtožitelj jega moža k vam Fejda. Fedja! j Povzdignil Je oči, njegove zenice Zbudi se vendar! Pojdi in prin*si j so se razširile, spodnja čeljust se ml sredstvo, ki mi ga hoče daU| mu je povesila, roke so se mu pri ljubeznivi zdravnik " Prisotnost "Fedie po neprsaračenih spalni-, bila zame nepričakovano presene čenje — kakor da bi me bil kdo u- daril z bitom po glavi! V moji du in cUmu. cgh. Tu se vendar ne da dihati." sem rekel in vrgel svojo prtljago na mite Vohal je s svojim nosom po zraku in rekel Ničevo' Disi kakor vedno. Prtih ste s mraza zato Zakaj ps naj bi bil tu srak slab1 Poštni bočijatl spe v hlevu in gospoda ki pride tem, vendar nuna slabega duha." Odšel j«. Pričel sem al ogledovati H I | I Mi H . sebo velika usnja ta lola, široka .] Zelo ste ljubeznivi, gospod doktor. »johriU t voščenim prtom, se e merci! Ali je tudi vas zalotil snež-sdela mrzla kot led Kadeča želez- ( m metei?" — " Da " sem mrmral na peč par visokih saknjemh če v-; in legel zopet na mrzlo zofo. Toda IJev, ročni kovčsg nekega neznan-i spati nisem mogel več. Tudi sosed- čele tresti. pc -si je vstajal s svo-za steno je i jega mesta in buljil vame, kakor da bi bil brez duše. Jaz sem storil prav tako In predsednik je rekel: •Obtoženec, povejte svoj ime, po- si je b;l občutek, kakršnega mora i klic itd." Fedja je požrl čašo vode. mrzel pot Je blestel na njegovem čelu." ' Sedaj bo pa lepa", sem si mislil. — Državni pravdnik Je storil pač vse. da me potlači... toda končati moram svoje beležke, ki jih pišem v sodnem poslopu med odmorom pravi, zagrizen uradniški obrai.jza kosilo. - - - Sedaj pride na vrsto, obtožnica državnega p*avdnika — kakšno presenečenj- neki mi pripravlja •Fedja"? imeti petelin na puški, če se ne sproži: osramočenje, jeza ir. obžalovanje Kar slabo mi je bilo in ljubi "Fedja" se mi Je zdel čisto navaden lopov, ko je stopil izza stene Suhljat, okoli 50 let star mož s sivo brado in rdečkastim nosom PANAJf. ISTRATI: . , TROTI DRUGEMU PLAMENU To je odstavek iz dela "Vers 1'au-tre flamme". ki jc pravkar izšlo v Parizu v treh knjigah. Pisatelj je — nekdaj navdušen pristaš sovjetske Rusije. Tako kot 'danes, še ni bila "razredna zavest", nikoli monopol onih. ki imajo pečenko v loncu. Lonec proletarijata je danes neznansko velik, toda pečenke je malo. In baš tu se odpovedujem vojskujočemu sc "revolucionarju" ter sem pripravljen za borbo proti njemu. Da. odpovedujem se svojim komunističnim prijatlejem ne izvzemši ono. na kar so v Rusiji najbolj ponosni, postavitev soeijalizma. To je žalostno za naše staro prijateljstvo toda tako je. grebeš svoje kremplje v hrbet zatirane množice in tako sabotiraš sijajno delo socijalne pravičnosti. In mnogo več — sramota, ki jo do sedaj ni vsebovala zgodovina socialističnih državljanskih bojev — ti danes ubijaš. Moriš z lakoto, ječo in celo z bičem, ubijaš delavca ki noče klečeplaziti pre tiransko oblastjo. O. da bi mogel pozabiti, kako popolnoma nesebičen sem prišel k tebi. kako malo Je manjkalo, da mi-nisi vtaknil v žep! O, da bi mogel v tvoje dopadajanje zaničevati množico, ki gaziš po njej. njeno bodočnost, ki jo zavratno ubijaš in nj?-ne najboljše borce, ki jih ti v imenu elastične doktrine izganjaš, zapi- Eno vem: vem. do oblasti ogromna večina hudi mojega razreda, da se je, ko je to dosegla, pričela taKoj napihavati in s polnim želodcem odgnala od mize vse bratce, kise niso pridružili njih mnenju in jih pustila, da so u-mrli od lakote. Niti 10<£ mednarodnega komunističnega proletarijata ni točno poučenih. kaj je v Rusi„i, kajti sicer bi bila stranka kmalu popolnoma da se je povzpela raš v in jUh zatajuješ! Kolikor gre za sovjetsko Rusijo, bi se moralo vedeti, ali je treba razlikovati med borbenim lumpom in birokratom, ali pa je treba oba smatrati za eden in isti hudoben tip. Stvar je namreč taka: v Rusiji ne stopiš v noben urad. v noben tramvaj, v noben lokal, na da bi videl povsod poziva: "Sodrugi! Udel?ž.t-se boja zoper birokracijo! ' Čuciitc se! Seveda sklepate, da obstoja vo- Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italijo za leto 1930 v Cas prihaja za vse one. ki so namenjeni to leto v stari kraj. tla se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s parnikoin *Ile de France' preko Havre L SKUPNI - VELIKONOČNI IZLET 28. MARCA Nadaljni izleti po isti progi in z istim parmkom: 18. APRILA Spomladanski izlet JIMJA drugi poletni izlet 15. MAJA naš GLAVNI izlet 11. JULIJA tretji poletni izlet 6. JUNIJA poletni izlet 1. AVGUSTa četrti poletni Izlet S PARMKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLEtA DNE 23. MAJA in 30. JUNIJA zapuščena in ustanovila bi se nova ■ dilen sistem, ki se beri zoper biro- . rnei.i KUTC««; urirj« >>• ; "p-1 * — *—"— ----- - i »panska itens. ki je krfila kot.! kg kljub mojemu srecfcvvu nista VPRAŠA ITF MF» t nekdo aajbfže mimo sp il bila več mirna INC V rixMOHJ I L mu.. ca. kjer je nekdo najbrže mimo spal Moj nos ae je pocas prvadl amrde- j cerr.u zraku.. Da ae ogrejem. sem. »kakai bo« okoli peč. potem pa sem j pričel pripravljati svoje ležišče na' soft Slučajno iem ae bil ozrl na »p in.sko steno in — sem videl tarn senskn glivico z razpuščenim la. ml. črne o ! kn». wi j Ker pa je bilo treba napisati recept \w*ii % ir hujw HttnJ- Su**-Tofw nl- h(I iriu trh Mniprnovti. ki <«roi«J<> \a- | it> idravj« tn tivIHIJ* ml*H-»«>, i iX'tjT loiorla mundi l«; Aqua de^tota mrt-if tn »w Mfi* fahrtUt nm> šumenju v ušesih. Kadar pa ostav-ljajo stisnjeni vzduh, Je stvar opas-nejia: "piačuje se pred odhodom". in Paul Bert sta sem ga zložil po vseh pravilih zdravilstva: "Rc. Sic. transit 0.05, 0.1 — za gospo Z. vsako uro po eno žličko. Dr. Zajčev. >t iwxikrul ktMjiftOjr Sa |«>m K« »t* vllvaJt >r nrkuj dni Nnffu-Tcmm>, taku Intro MuJ' »«• »n elt<> vik-blravjr nt kol M mor*ln, tf«i»J p«»*lui»i-<• M enkrat N«arm-T*>*e vl I»hko IU1« t»a» kjerkoli prodrfj*jo »dravi U Vko vu* Ir^ov«- «Diru* v *a.Ir.ji. i _ ._____,, mu. hj Mrc^i sa v» wi da sem sprejel za svoj zdravniki "Vrvk i|M r*»l. 4> —Adv i _ Ko sem se drugo Jutro za vedno poslavljal od svojih slučajnih znancev, me Je Fedja pregovoril. Robert Bay le pokazala, da se nesreče dogajajo zato. ker dušik raztopljen čezmerno v krvi, mahoma prehaja v sproščeno stanje po staničju. trgajoč ga, in tvori velike plinske mehurje po žilah. Pri potapljačih opažamo predvsem ušesni rušč, omotico, dolgotrajno nezavest, bolj ah manj popolno mrtvlčnost. Taka paraliza nastopa tudi pri "zabojarjih", a se laglje zdravi. Tudi manj resne ne-prilike se javljajo: težko dihanje in prebavljanje, bolečine v mišičju ali sklepih itd. Počasno sproščenje (dekompresija) preprečuje take uime. Potapljalcem je svetovati, nai se vračajo proti površini do 9 m na minuto. Ogibati se je prehlada ter imeti blizu ladjarnce kurilnico" za ponovno zgošeanje. Sicer pa posebna zakonodaja ščiti takšne težake boljševiška stranka na novih po štenih temeljih, ki ne bi dala več voditeljem tako neomejene oblasti. Samo opozicija in njen vodja Trockij je zmogel 4 razsvetliti' množice, toda manjkalo jim je sredstva, ki bi bila enaLovredno nesreči, poleg tega jia oba nista dovolj sposobna. Iz orkesfa, ki ga tvorita. prihaja k nam le glušeč trušč. In če bi se opozicija odločila za drugo izdajo takega boljševizma, potem naj vc. da bo na^la v meni neusmiljenega sovražnika, ki je osamljen in bo dal svoje življenje za o-! no. kar se mu zdi najodličnejši fcla-! gor človeka: svobodno se priznavati za tovariša ali nasprotnika. Lenin je pustil svojim na-sprotnikom svobodo izražanja: in to je storil or\ vseh najbolj grozovito, često odvratno nepravično in sramotno Gorki j. Rekli ml bodo, da bi baš ta svoboda, za trenutek dovoljena vzela revoluciji življenje. Jaz pa pravim* ne svoboda, toda gotovo mnogo bolj vaša tiranija. In niti vstop kakega drugega Gorkega v današnjo skupnost je ne bo več zbudil v življenje. Ponavljam: ne zanikam iskrenega mišljenja proletarijata. Kakor-hitro stopimo na ruska tla. bo um-ljiva mera mojega »aupanja in moje vere. Toda zgodovina se ponavlja, se prekucuje in se bliža nepopravljivemu. In prav to se mora preprečiti s prijateljskimi sredstvi H3Bl!i' .dtiNMM*. »alittlllliaHIIJlfi^iiif :i!. m svete jima je pihal nasproti zimski zrak. Da premosti gotovo zadrege, ki >e vladala med obema, je kramljala Inga o otroških letih ko so te vsi trf;e, on. Ebba in Inga. — igrali skupaj. Zaključila pa je t lahnim vzdihom Cbtm je pref.no občutna stvarica. Jaz dobro poznam svojo se-«tru V njeni notranjosti se nahaja odprta rana. ki se ni nikdar zacelili in ki ne mere prenesti niti najmanjšega dotikljaja. V šoli ji je namreč n< k.a ,ka razkrila tajnost njenega rojstva in od takrat naprei h zalo to na njej kot mora Mogoče bo tujina premagala ta odpor, i^repriran »»m de je še vedno v Nemčiji in da je dala le nekemu znan-«u pismo, naj ga odda v Milanu! Ne bodo je vec našli in čeprav mi je triko je ne bom iskal Konte si sem zelo hvaležen, da se je pokazala tako sočutno! Inga je obetala ter ee začudeno ozrla vanj. Alt nt to naša dolžnost? Ali mislite, da je bilo pa.panu posebno prijetno, ker se je mama tako prenaglila? Če bi ničesar rekla, bi Fbha ne zbežala proč' VI veste, kaj sem izgubila na njej! Drago se-ftro' Njej se moram zahvaliti, da so bila moja otroška leta tako krasna! Drugače bi bUa vedno sama. — Moj brat je dosti starejši, nikake sestre. nikake tovarišice —-- Počasi sta hodila zopet naprej In tudi moja otroka leta so bila krasna! Pravi paradiž, katera ne morem pozabiti niti v poznejših letih, — je rekel Kristel, ki >e tudi komaj obvladal svoje gibanje. Inga se Je nasmehnila Bil je to vesel in glasen dekliški smehljaj. VI govorite o poz n. starosti, gospod pastor? Vi ste vendar šc celo mlad Ali naj »računam? — Kljub temu pa bom zelo samoten! Kako ta lastno so zvenele njegove besede' Inga se je čutila skoro ginjeno od njih! Go*po<2 pastor, tako svetoialje? — ie menila s prisiljenim, lah-j im uamevora Vi imate vendar vse: start&e, Ebbo, ki se bo gotovo kmalu vrnila, občino, ki vas spoštuje — in če boste enkrat poročeni... Bres pa.«torice ne more namreč izhajati nikako evangelsko župnjišče! Sama nI vedela, zakaj je rekla vse to. Nekaj jo je sililo k temu in sedaj je čakala poželjivo odgovora. Jaa se ne bom nikdar poročil, kontesa! — je rekel pri prosto, a vendar seio odloeno — Zakaj ne. gospod pastor? Izmučen izraz je švignil preko njegovega lisa. Ali naj ji reče: - Ti si kriva tega. ker te ljubim iz vsega srca! Ti si kriva, da bo ostalo moje življenje omamljeno? Bniruu bi suIogn« aur Mer, Bremen 21 feoruarja: Paris. Havre Majestic. Cherbourg Bremen. Cherbourg. Hrrmtn WVsterntand. Cherbourg Agustu.e, Xapoli, OeiH>vai 22 februjrja: CIe\eja«id. Cherbourg. Hamtiurg 26 februar la: C»-orge Washington. Cherbourg, lli'n bu rg 27. februr-ja: IJerlin. Cbarbourg, Bremen 1. m a rc a: AijUitania, Cher!*«»urer New AmaterdatM, I!«fult'j;ne Mer, Il«it fprtlarn Cuute K.aniamols, (Genova 4. marca: I^rengui i.i, Cherbourg 5. marca* It- ma. Napoli. Genova 6 marca: l>r«-s«ien. Cw-rbourg, iiretnen 7 mjrea: I!- Krai m e. Ilavrv Ptiii>!ttod, Cherbourg 8- m .ire a: Muin.kai.'iu. Ilnu'our ,«* s-ir M»-r St. Cr.erii'.urg. Iu!g 12. marca: Aint>rk*a, Ch»-rl»»>urK. Drtinen 13. marca: Muencht-n, IVitilrgn« aur Xler. Hi«»-bwd 14. marca: Majestic. Ch^rl^jurg - Bremen. CTierln urg. itreni»-n 15. marca: MinarwadUl, Cherhmirir M iIwinik»'P. Chfrt.tMirg. HatiiVinr^ Ctinte Grande. Nayv i, Genova 16. marca: SaturtiiM. Trat 19. marci: President Harding. Clurb- uipt Bremen 20. marca: A«tultanix. CheslM.urg Stuttgart, CI »-rbourg, Brem> n 2*. marca: S l*arin. Havre Lapland. Cherbourg Anl»niMn 2*. mirci: Ktau-iutam. Itoulcgii^ jiur Mer. It<#t-Brilarn 25. marca: l,<-viathi4C. Cherbourg 26 marca: H.iiiil>urK. Cherbutirg Hamburg 27. marca: l>riin. i;uu1"8tic »ur ller. Drcm< n 2S. marca: I!.- Kranre 11^\ i « • ilVRipi"', (.'ht rUiiirf \NV«ter!»'a)i I*i>s»*bne cene za tja in nt*aj. novosti na tfh motornih tudjah \Vlju |' dno plavalni Uaaen v drugem rairt-du. C O S U L I C H LINE* 1? Battery Pisca, Naw Yorh OHIO Baxberton, Jonn Baiant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, c has. .Carlinger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Siapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant In J. Kumie! Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngs town, Anton Kikei]. I OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jaki«. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton IptTK. Claridge, A. Jerln. Conemaogb, J. Braotec, V. Ro* finink Crafton. Ft. Machefc. Export. O. Prrrrič, Louis Zupančič, A. SkerU. Farrell, Jerry Oaorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taužeij. Luzerne. Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvftek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. PodmllSek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arb in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pezd*rc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. In okollro, J. SkerlJ Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph Jot an WlUock, J. PeterneJ. ! UTAH Helper. Fr. Krebs. * WEST VIRGINIA: I Williams River. Anton Bfet. I WISCONSIN Milwaukee. Joseph Pratnlk in Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene. WYOMING Rocl* Springs. Louis 'laacher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra »voto, katero Je prejel. Zastopniki rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta 13.; sa štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New Tor«: City je $7- celo leto Naročnina za Evropo Je $7. za celo leto. Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K dot je namenjen potovati v ttari kraj, Je poUttbno, da poučen o potnih listih, prtljagi I« drugih stvareh. Vsled oaie dolgoletne izkušnje Vam ml zamoreme dati najboljia poiasnlla In priporočamo vedno i* prvovrstne bno-parnlke. TadJ nedršavljanl umnrzjo potovati v stari krJ a a oKlak, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa po*mitev (Return Permit) Is Wash-Ingtona, ki je veljaven za eno leto. Bres perm i ta je sedaj nemogoč« priti nazaj tndl v teka C. mesecev in Sati se ne poiiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosllea osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit s« mora vloiltl na j man je eden meaee pred nameravanim ooih nedržavljanov, kl se bill bo-ttsTDo pripuičenl v U* deieH za zial-n« bivanje. Za vsa pojasnila «e obračajte mm ^•snano in zanesljiv« SAKSER STATE BANK B COKTUND7