Razne vesti. 239
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. avgusta 1900.
— (Osebne vesti.) Višjesodni svetnik v Gradcu dr. A. Riegler je imenovan višjim državnim pravdnikom v Gradcu v petem činovnem razredu »ad personam«. Višjesodnima svetnikoma M. W e 1 s p ache r j u in J. Ledenigu v Gradcu je podeljen naslov in značaj dvornega svetnika. Imenovani so: deželnosodnim svetnikom v Celju državni pravdnik K. Ekl v Celju, ki je tem povodom dobil značaj  in naslov višjesodnega svetnika.
240 Razne vesti.
državnim pravdnikom v Celju drž. pravdnilca namestnik dr. E. Bayer v Celju; sodnim pristavom Fr. Handlcr za Marcnberg. Premeščeni so: deželno-sodna svetnika: Fr. Vedcrnjak iz Idrije k dež. sodišču v Ljubljano in J. Sokoli pl. Reno iz Slov. Bistrice k okrožnemu sodišču v Celje; državnega pravdnika namestnik dr. Ad. Boschek iz Leobna v Celje; sodni pristav dr. O. Kočevar pl. Kondenheim iz Marenberga v Ljubljano. — Imenovana sta notarska kandidata; dr. K. Mosetig notarjem v Bovcu, M. Premrov notarjem v Kobaridu. — Vpokojen je na svojo prošnjo deželnosodni svetnik v Ljubljani I. Vencajz. — Umrl je dne 14. pr. m. na Dunaju dvorni svetnik in bivši iinančni ravnatelj za Kranjsko K. Plachki pl. Pu-chenheim.
— (Drju. Josipu Kranjcu,) vseučiliškemu profesorju in pisatelju, porojenemu v Skalah pri Velenji, so sklenili njegovi ožji rojaki vzidati spominsko ploščo v zvonik rojstne vasi. Spominska plošča se s primerno slovesnostjo odkrije dne 3. prih. meseca.
— (Načrt za državljanski zakonik ogerski) je dodelan in se v kratkem objavi. Ogersko privatno pravo se konečno še dandanes zajema iz Verboczyjevega »Opus tripartitum« od 1. 1514, knjiga, ki je bila sicer namenjena za zakonik, a nikdar ne uzakonjena, nego le po običaju recipirana ter tako ostala glavni vir privatnega prava vse do 1. 1848. Tega leta se je zakonom odredila redakcija modernega državljanskega prava, a radi viharnega časa brezuspešno. Leta 1853. je absolutizem uvedel avstrijsko pravo, v prvi vrsti občni državljanski zakonik, toda že 1. 1861 so nacijonalni Ogri obnovili staro ogrsko pravo in je dopolnili s provizornimi justičnimi reformami. Na Sedmograškem in v nekdanji vojaški granici jo pa vendarle avstrijsko pravo ostalo v veljavi do današnjega dne. Ta silno zmeden provizorij je skušala zadnjih 40 let odpraviti vsaka nova justična vlada z novimi načrti. V pravi tir je to potrebno delo krenilo šele 1. 1895, ko se je v to svrho postavila samostojna komisija. Sedaj hoče komisija svoj 2044 paragrafov obsežni operat objaviti, da se zaslišijo mnenja širših strokovnih krogov in potem ko nečno stori odločen korak v oživotvorjenje zakonika.
— (Poročila zvršilnih organov,) da se kako eksecijsko dejanje ni opravilo, tudi tedaj ni treba kolkovati, če poročilo ima obliko zapisnika. Če pa je v zapisniku zabeležen kak predlog, katerega naj reši sodišče, n. pr. predlog, da se naj priznajo zvršilni stroški ali ustavi zvršilo, tedaj spada na zapisnik pristojbina, ki je določena za protokolarne predloge te vrste. Tako je odgovorilo c. kr. finančno ministrstvo na tozadevno vprašanje z razpisom od 23. junija 1900 št. 31374.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom  pa stoji  za  vse leto 8   K, za
pol leta 4 K.
Uredništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah štev. 17; upravništvo pa v Gospodskih ulicah štev. 4.