Nov vojni pozar Triurni ultimai lialije Grčiji Kratka vsebina ultimata V ponedeljek, 28. oktobra, ob treh zjutraj je izročil italijanski poslanik v grški prestolnici Atene ultimat ali zadnjo zahtevo grškemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ininistru generalu Metaksasu, na koje zahtevo bi morala grška vlada pristati v treh urah, sicer bo odločilo orožje. V ultimatu ugotavlja italijanska vlada, da je bila Grčija v navzkrižju z nalogami, ki jih nalaga grški vladi položaj nevtralnosti in dobre soseščine. Grčija je dovolila, da je izrabljalo angleško brodovje njene vode, njene obale, ter pristanišča, podpirala je oskrbo angleških letal na grškem otočju in je organizirala vojno poročevalsko službo proti Italiji. Radi tega zahteva Italija od Grčije, pravi ultimat, da sme zasesti s svojimi četami za dobo trajanjr. vojne z Anglijo, nekatere vojaško važne točke na Grškem, da s tem zavaruje grško nevtralnost. Dalje zahteva italijanska vlada, da Grki ne ovirajo italijanskih čet pri zasedanju omenjenih toek, ki so obrambnega značaja za Italijo. V primoru oboroženega odpora, pravi ultimat, bo isti strt z orožjem. Po zavrnitfvi ftalijanskega ultimata Prvi koraki Grčije in Italije Grška vlada se je zbrala k ministrski seji in zavrnila italijanski ultimat kot nesprejemljiv za ohranitev svobode in nezavisnosti Grčije. Po zavrnitvi ultimata sta izdala grški kralj Jiirij in predsednik vlade proglas na narod in je bila odrejena splošna mobilizacija. Istočasno s temi dogodki se je obrnila Grčija na Anglijo s pr~5njo za nujno pomoč, katera ji je bila takoj zasigurana. Italijanski ultimat je potekel ob šestih zjutraj in o-b tem času je že prišlo na albanskogrški meji do spopadov med grškimi in italijanskimi četami. Dopoldne 28. oktobra so b'ombardirala italijanska letala številne cilje v Grčiji. Ko so v Atenah zvedeli, da je vlada odklonila zahteve Italije, je prišlo do velikih mladinskih manifestacij pred dvorom, kjer je mladina navdušeno pozdravljala kralja. Kralj Jurij in predsednik vlade Metaksas sta bila povsod, kjer koli sta se pokazala, od ljudstva sprejeta z velikim navdušenjem. Koj po izbruhu sovražnosti se je začelo grško brodovje zbirati okrog Soluna, kjer so že bili napovedani manevri vojne mornarice med 28. oktobrom in 1. novembrom. Vlada je istočasno proglasila po vsej Grčiji nagli sod in zaprla vse šole. Mesta in dežela so ponoči v temi.. Nenaden sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem Medtem ko so se odigravali zgoraj kratko omenjeni dogodki, sta se pripeljala nenadoma na sestanek v gornjeitalijansko mesto Florenco Mussolini in Hitler. šefa obeh držav sta imela po običajnem sprejemu jn pozdravu v dvorani papeža Klementa VIII. nad poldrugo uro trajajoča posvetovanja, katerim sta prisostvovala tudi italijanski in nemški zunanji minister. O teh razgovorih je bilo uradno objavljeno, da so potekli v duhu zavezništva in so pokazali popolno soglasje. Ob šestih zvečer 28. oktobra je Hitler v svojem posebnem vlaku zapustil Florenco in se je odpeljal proti Nemčiji, pet minut za njim pa je odpotoval Mussolini v Rim. Grčija in Grki Splošen položaj dežele Grčija je najjužnejša država na Balkanskem polotoku. V zemljepisnem pogledu ima mnogotere pestrosti. Obala je razrezana na nešteto zalivov. Dežela meri 130.199 kvadratnih kilometrov in je bogata na otokih, ki merijo skupno 17.760 kvadratnih kilometrov in obdajajo celino kot veriga. V splošnem je Grčija zelo gorata dežela. Najvišji vrh je Olimp (2918 m), znan iz zgodovine kot bivališče bogov. Prebivalstvo V teku zgodovine so prišli mnogi narodi na sedanji grški prostor. Isti življenjski in gospodarski pogoji so ustvarili iz njih enotni tip grškega človeka. Narbdne manjšine niso velike in bi same po sebi ne pomenile kake nevarnosti za državo. Ostanki po državi raztresenih albanskih plemen znašajo okoli 200.000 duš, Vlahov pa je kakih 100.000. Med leti 1922. in 1924; je bila med Grčijo in Turčijo velika izmenjava prebivalstva. 1,400.000 Grkov se je takrat preSelilo iz Male Azije ter sploh iz Turčije in je pomnožilo število grškega prebivalstva za 28%. 350.000 Turkov pa je takrat zapustilo grška tla. Manj obsežna izmenjava j ; bila tudi med Grki in Bolgari, tako da sta danes turška ter bolgarska manjšina na Grškem neznatni. Grčija ima vsega 6,500.000 prebivalcev. Na kvadratni 'kilometer pride povprečno 49 ljudi. Na tisoč moških pride 1016 žensk. Glavno mesto so Atene (1,000.000 prebivalcev), druga večja mesta so: Pirej, Solun, Patras, Karvala, Volos, Heraklion. Gospodarstvo V gospodar:' :m. nogledu Grčija kot majhna država ni močna. Zaradi velikih zgodovinskih vrednot, ki jih hranijo grška tla in spominja- jo na starodavno kulturo, so Grčijo v mirnem času radi obiskovali tujei ter prinašali Grkom denar. Zelo važen gospodarski vir je za Grke pomorska trgovina in trgovina sploh, saj so Grki že od nekdaj znani kot dobri trgovci. Izvažajo v glavnem ribe. Žito (pšenico, koruzo, oves) pridelujejo le v nekaterih pokrajinah in ga morajo uvažati. Znan je grški tobak. Grška trgovska mornarica je do sedanjega spopada oskrbovala velik del sredozemske trgovine. Vojaška moč Grška vojska šteje štiri armadne zbore, ki so razdeljeni na 23 polkov pehote, 4 polke konjenice, 8 polkov gors! ja topništva, 2 polka poljskega topništva, 1 polk lahkega topništva in dve skupini težkega trdnjavskega topništva. K temu pridejo še tako zvane tehnične čete. V jnirnih časih je imela Grčija 150 letal, 5000 častnikov in 61.000 vojakov, h katerim je treba prišteti 700 častnikov in 12.500 mož polvojaških edinic. V vojnem času se lahko poveča grška armada na okqli pol milijona mož. Kljub temu, da je Grčija pomorska država, nima znatne mornarice. Ima dve stari križarki »Kilkis« in »Lemnos«, modernizirano križarko »Giorgios Averov« z 9450 tonami. Nedavno je bila potopljena križarka »Helli« z 2115 tonami. Število rušilcev znaša 12, poleg tega ima pa Grčija še 4 predvojne torpedovke, dočim so 4 rušilci iz povojne dobe, tako da je grška mornarica precej zastarela. Končno ima še 4 povojne podmornice. Tonaža grjških vojnih ladij znaša okoli 60.000 ton in je na njih vkrcanih okoli 10.000 mornarjev. Zavezništva Grčija je bila članica leta 1934. sklenjene Balkanske zveze (Romunija, Turčija, Grčija, Jugoslavija), ki je podpisnicam dajala jamstvo za primer jiapada kake balkanske države (Bolgarije). Ta pogodba je pa bila s spremembami v Romuniji pokopana. S Turčijo ima Grčija vojaško zvezo, sklenjeno 1. marca 1938, v kateri obe državi obljubljata pomoč v primeru katerega koli napada. Dne 17. marca 1939 je angleška vlada ponudild Grčijl jamstvo za nedotakljivost njenih meja in Grki so ta jamstva sprejeli. Z Italijo je imela Grčija prijateljske pogodbe in Italija je še ob napovedi vojne Angliji in Franciji izjavila, da bo spoštovala grško nedotakljivost, tako na celini kot na otokih.