Posamezna številka 40 vin.
Štev. 30.	V Ljubljani, v petek dne 12. marca 1920.	Leto III.
Oflaaa:
St 1 m x 60 taamtassa »telplfta aaii 60 rtoarj«*, mtal l'S0 K, poslu«, pogartoloa te rtUu« S L
Večkrsts« ob)«ve papmt.
izhaja ob ponedeljkih, sredah m pstkih.
OpraTBiftro , .Domovin«" t LJnblJu). Soda* oilo« 9.
{f&>re6ain*: ti aelc .fDvmtivae-" (trikrat aa t*dsa) aaaeds«i 3 totrtlatno 9 K, polletna 18 K, calaletau 36 g. PnlkoTs številk« mesnino t K. Setriletae 3 K. poletno 6 K o*lelat!>o (2 K
Program izdajalcev narodnega
ujedinjenja.
Minister Jankovlč Imenuje Hrvatsko, Slovenijo in druge pokrajine bivSe Avstro• Ogrske „anektirane dežeie". — Proiič-Koroščeva v ada hcte ves denar samo zase. — Takse naj se plačujejo samo v dinarjih. — S tujimi valutami hočejo Se naprej uničevati nai denar. - Radikalci, klerikalci in pravaSi hočejo vzeti 20»/« denarja za državno posojilo. — Razmerje 1:5.
Beograd, 11. marca. (Izv. por.) Narodnemu predstavništvu je bil predložen danes predlog nove vlade za dvanajstim- proračunskega provi-aorija, ki je sestavljen popolnoma v velikosrb-skem duhu. Slovenske in hrvatske pokrajine imenuje namreč ansktirane dežele!! Finančni minister predlaga, da bi se onih 20 %, ki so bili pridržani o priliki kolkovanja, vzelo kot državno posojilo. S tem je sedanja reakcionarna vlada razveljavila svoječasni sklep bivše demokratske de, da se teh 20 % o priliki nove izmenjave prizna in tudi izvrši izplačilo, čim pride do končne izmene denarja. Površnemu pogledu je jasno, da je Protič-Koroščeva vlada s tem predlogom dejansko postavila razmerje med dinarjem in krono kakor 1:5.
Nadaljnji udarec predlaga nova vlada s tem,
Beograd, 11. marca. (Izv. por.) Klub nevtial-cer Narodnega predstavništva je sporočil danes vladi in opozicionalnim strankam pismene predloge glede sestave koncentracijkega kabineta. Predlog se glasi:
1.) Ministrsko predsedstvo in notranje ministrstvo prevzamejo nevtralne osebe izvun strank.
?.) Polovica ostalih portfeljev naj pripade bloku sedanje vlade, polovica pa opozicionalni •kupini.
3.)	Listo novega kabineta naj sestavita po en pooblaščenec vladnih in opozicionalnih skupin. Ako bi se ta dva ne mogla zjediniti, naj si izbereta tretjega, ki bo odločil v spornih vprašanjih. Skupina nevtralcev je pripravljena, imenovati tretjega razsodnika.
4.)	Pokrajinske vlade naj se sestavijo po istem načelu, po katerem bi bila sestavljena nevtralna vlada.
da hoče po novem proračunskem provizoriju vpeljati, da se bodo morale v bodoče plačevati izvozne carine le v tujih valutah. Ta načrt po-menja popolno pokvarjenje ozdravljenja našega denarja, ki ga je pripravljala bivša demokratska vlada.
Nova vlada hoče dalje vpeljati srbski zakon glede taks, ki bi se morale torej plačevati le v dinarjih, s čimer bi bila izpodbita tla naredbi bivše demokratske vlade, di se sme v kronskem ozemlju računati, sprejemati in plačevati edinole v kronkso-dinarski veljavi. Končno hoče finančni minister uvesti popolno centralizacijo finančne uprave ter kar najbolj omejiti delokrog finančnih delegatov. To je z ozirosn na neurejene razmere V finančnem ministrstvu nevaren poseg v finance posameznih dežel.
f>.) Novi kabinet naj bi takoj predložil Narodnemu predstavništvu volilni zakon in skušal doseči sporazum glede glavnih načel za bodoče volitve. Cim bi bil volilni zakon sprejet, naj bi se takoj vršile volitve. Narodno predstavništvo bi rešilo poleg volilnega zakona še proračunski provizorij in mirovne pogodbe in eventualno one predmete, glede katerih bi se stranke zjedinile.
Demokratska Zajednica je imela danes popoldne sejo, na kateri se je posvetovala o teh predlogih in že tekom večera izročila načelniku nevtralnega kluba dr. Smodlaki v bistvu pozitiven odgovor. Demokratska Zajednica sprejema predlog kot podlago za nadaljnja pogajanja, stoji pa na stališču, da se važni in dalekosežni ukrepi demokratske vlade v socialnih in gospo-darskh zadevah ne smejo izpremeniti.
Rilson in nlh vprašanje.
Trst, 10. marca. Predsednik Wilson je odgovoril na zavezniško noto od 26. februarja 1920. takole: Ako bi italijanska in srbsko-hrvatsko-slovenska vlada opustili takoimenovano vmesno državico s pretežno večino Jugoslovenov in si želeli izogniti udejstitvi predlagane svobodne države iz Reke kot ločene skupine ter poveriti državno oblast nad Reko zvezi narodov brez italijanskega in jugoslovenskega nadzorovanja, tedaj je vlada Zedinjenih držav pripravljena, sprejeti ta predlog, kakor tudi s tem pogojem prepustiti Italiji in Jugoslaviji določitev skupne meje. Albansko vprašanje se ne bi smelo vključiti v posebna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik poudarja, da ne more odobriti nobenega načrta, ki bi Jugoslaviji prisojal ozemlje v severni Albaniji kot odškodnino za odpoved drugim krajem, in se strinja s stališčem angleškega in francoskega ministrskega predsednika, da je hitra rešitev jadranskega vprašanja zelo'nujna in važna, toda ne more tega sprejeti za pravičen načrt, ki vključuje njegovo odgovornost za primer, da se rešitev ne doseže,
Resnica o krizi v prehrani.
Beograd, 12. marca. (Izvir por.) „Slovenčevo" poročilo o krizi v prehrani je ostudno zavito in neresnično. Demokratska vlada je prehranjevalne krize v Sloveniji ravno toliko kriva kot sedanja Protič-Koroščeva vlada. Vojna uprava je na lastno pest rekvirirala žito in moko, kjer jo je dobila in komur jo je mogla. Celo Centralni upravi jo je zaplenila, ker se je nahajala trenotno v velikih zadregah. Ni res, da se je zaplemba vršila sporazumno z ministrom Bukšekom, res pa je, da je prehranjevalno ministrstvo protestiralo proti rekviziciji. Načelnik v prehranjevalnem ministrstvu, pristaš SLS., kaplan Jovan, je bil tisti, ki je sestavljal proteste in stavljal (zlasti za Slovenijo) ministru predloge glede prehrane. Ako sedaj klerikalno časopisje napihuje prehranjevalno krizo v Sloveniji, dokazuje le, da je ljubljanska vlada še vedno v velikanskih škripcih glede prehrane in potrjuje, da Protič-Koroščeva vlada še ni odstranila nesreče, ki jo je zagrešila vojna uprava. Kot beli dan je jasna nesposobnost sedanje vlade. Končno pa omenjamo še, da je bila prehrana ? Sloveniji tudi pod demokratsko vlado popolnoma v rokah pristašev SLS. General prehrane je bit Jovan, njegovi oficirji pa klerikalni koritarji, ki so mnogoštevilno zbrani v ljubljanskem Žitnem zavodu. Ako bi c stal usnjar Kregar pri svojem poklicu in ako bi ne delal pod firmo državnega zavoda privatnih kupčij po Banatu, bi bil „Zitni zavod" prav lahko tako založen z žitom in z moko, da bi mu ne bilo treba priti v krizo in stisko, ako mu kdorkoli ustavi na poti iz Banata 150 vagonov žita Zal, da bodo morali sedaj tudi nedolžni ljudje použiti godljo, ki so jo skuhali klerikalci pri „Žitnem zavodu" in njihov načelnik Jovan v ministrstvu za prehrano.
Dr. Korošec jamči za Roparjevo nesposobnost in njegov grehe.
Beograd, 11. marca. (Izv. por.) V poslanskih krogiii je vzbudilo veliko veselost dejstvo, da je moral dr. Korošec dati Prctiču pismeno garancijsko izjavo, da je Roškar sposoben in primeren za ministra. Sele, ko je imel Protič to izjavo v rokah, je dovolil, da sme biti Roškar predložen v imenovanje.
Proti našim rojakom iz Primorja.
(Uradniki Bratina, Orel, Ciligoj in Peternel vrženi na cesto.)
Beograd, 12. marca. (Izv. por.) V centralni upravi, ki jo je uvedla demokiatska vlada na fcorist državnih financ in ki je v kratkem času tvojega poslovanja napravila državi najmanj 80 milijonov čistega dobička, je začel minister Ribarac z uradniki, ki so najbolj vestno vršilj svojo dolžnost, pometati prav po balkansko. Prve njegove žrtve so bili goriški Slovenci Bratina, Orel, Ciligoi in Peternel, ki so vsi strokovno' in tfgu>sko vsposoblj. vršili svoje posle v naj-uzornejšem redu. Njih je dičila zlasti lastnost, da so bili nepodkupljivi. Vsi so bili vneti Jugoslovani, dva med njima sta preskusila svoje jugo-slovanstvo kot prostovoljca v srbski vojski, enega. pa je vlačila Avstrija po zaporih kot veleiz-dajaica. Ne da bi izrekel proti tem slovenskim
uradnikom besedograje, ne da bi izrazil migljaj sumnje, da so zagrešili kako nepravilnost, jih je minister Ribarac kratkomalo vrgel brez vsakega razloga na cesto. Mesto uzornih uradnikov, ki so se naravnost žrtvovali za državne interese, pa je Ribarac postavil v centralno upravo dva svoja pristaša iz krogov beograjskih trgovcev. Tako se je Ribarac na eni strani maščeval za slovenskega ministra Kramerja nad nedolžnimi slovenskimi uradniki, na drugi strani pa je Ribarac uvedel v državno podjetje ljudi, o katerih vsakdo ve, da bodo pristransko zastopali le privatne kohiu. v lepo družbo je zašel dr. Korošec, ki pa mora biti gluh in slep;, ko se uvaja v ministrstvo trgovine zopet korupcija in ko na nesramen in brezobziren način preganjajo naše najboljše rojake iz zasedenega ozemlja. Ali je Korošec prodal za Judeževe grošc tudi nedolžno kri svojih najbližjih bratov?
Predlog dr.Smodlake za sestavo koncentracijskega kabineta.
Pred polomom.
Malo je bilo ljudi, ki so verovali v dolgi vek Protič-Laginja-Korošeeve vlade in menda so o dolgotrajnosti svoje vlade dvomili celo voditelji strank, ki so vlado sestavile, samo naši klerikalci po deželi so morda verjeli, da jim solnce, ki jim je tako prijazno posijalo, nikdar več ne zatone.
Kdor je razmere poznal, ni mogel verjeti v Protič-Korošcev uspeh, in sicer iz več vzrokov. Prvič je bilo splošno znano, da je Protičev mandat zelo omejen, ker mu je bila poverjena sestava vlade samo pod pogojem, da dela s parlamentom, ki je pa — kakor znano — tako sestavljen, da vlada v njem nima take večine, da! bi 011 mogel brez sodelovanja drugih strank redno delovati. Drugi vzrok, da vlada ne bo mogla dolgo ostati, je pa v različnosti strank, ki jo sestavljajo in ki jih medsebojno ne veže niti ena skupna misel, temveč samo in edino vladoželj-nost.
' Nekaj dni se je v parlamentu dosegalo število poslancev (kvorum), ki je potrebno, da je parlament sploh sklepčen, četudi se je tudi pri tem sleparilo, da so n. pr. šteli kot prisotne tudi one poslance, ki faktično niso bili prisotni. Najbolj je pa omogočala sklepčnost prisotnost onih demokratično mislečih poslancev, ki so sicer odločni nasprotniki sedanje vlade, zahtevajo pa vendarle, da parlament dela. To je skupina kakih 20 poslancev, ki se zbira okolu dalmatinskega politika dr. Josipa Smodlake.
Naši klerikalci so kar vriskali od veselja, češ, kvorum imamo v parlamentu, podpirajo nas celo nekateri demokrati in marsikak klerikalni politični štreber se je morda že zazibal v sladke sanje, da je Protič-Koroščeva moč utrjena na vse večne čase. To je bila pa velikanska zmota, ker pokazalo se je, da dr. Smodlaka s svojimi ožjimi somišljeniki ni prišel v parlament zato, da bi vlado podpiraj, temveč z namenom, da vlado strmoglavi v parlamentu in napravi prostor drugi, boljši vladi.
Mi dr. Smodlako poznamo in zdelo se nam je neverjetno, da bi 011 podpiral tako vlado, kot je Protič-Koroščeva, ki predstavlja centrifugalne sile, dr. Smodlaka je pa vendar zran kot resničen demokrat in dober Jugoslovan, kot odločen pristaš misli našega jedinstva. Tak človek vendar ne bo podpiral vlade, ki je sestavljena iz najbolj nazadnjaških elementov v državi, kakršni so naši klerikalci, hrvatski narodni klub in srbski radikalci.
Nismo se motili, dr. Smodlaka je nastopil proti Protič-Koroščevi vladi z ono vehemenco, ki je potrebna, da se doseže stavljeni cilj: strmo-glavljenje vlade. Dr. Smodlaka, v katerega je vlada slavljala vse svoje upe, poziva vlado., da takoj odstopi in pripravi prostor široki vladi in vlada bo tudi primorana odstopiti, ker v nasprotnem slučaju se skoraj gotovo odstrani iz parlamenta tudi dr. Smodlaka s svojimi dvajsetimi tovariši in vlada ne bo imela kvoruma, če bo njen zapisnikar Pera Jovanovič še tako sleparil pri štetju poslancev.
To je vendar čisto naravno. Noben človek, k'i resnično jugslovansko' in demokratično misli, ne more podpirati sedanje vlade niti s tem, da ji s svojo prisotnostjo v parlamentu omogoča kvorum. Vsi jugoslovansko in demokratično misleči ljude morajo z vso odločnostjo pobijati vlado, ki hoče opehariti jugoslovanskega kmeta pri agrarni reformi i 11 ki hoče razdeliti državo na več pašalukov, v katerih bi se nekaterim izvoljenem dobro godilo, ljudstvo bi pa stradalo.
Protič-Korcščeva vlada se nahaja pred polomom. Zrušila jo bo trdna volja vsega našega naroda, ki hoče ustvariti močno državo, v kateri se bo lahko gospodarsko in socialno nemoteno razvijal. Stranke, ki bi državo hotele razdeliti na več manjših pošaiukov, so sicer močne, ampak še močnejši so oni, ki hočejo močno državo. Sedaj še vladajo predstavitelji velepose-stva in velekapitala, še so na vladi oni, k-i mislijo, da je ljudstvo samo predmet izžemanja in izkoriščevanja, ampok tem ljudem so dnevi šteti, ministrski stolčki se majejo pred ljudsko nejevoljo in ta splošna nejevolja bo te stolčke v najkrajšem času ludi prekucnila, ker je izključno, da bi v naši demokratični državi v dobi demokracije dolgo vladala reakcija.
Naj klerikalci upijejo kolikor hočejo, da so stranke, iz katerih je sestavljena sedanja vlada, socialne in moderne. Mi vemo, da so med njimi bosanski agi in begi in gg. Medakovič, Muačevič itd., ki so zapustili demokratično stranko ravno zaradi agrarne reforme, ki jo hočejo demokrati
izpeljati, graščaki se pa tega bojijo in so se pridružili onim, ki so agrarni reformi nasprotni. I11 s temi graščaki sedijo v Beogradu skupaj v družbi naši klerikalci, ki so jim doma vedno polna usta o ljudskih pravicah!
Ta in taka vlada je odigrala in ona stoji pred neizogibnim polomom 1
Dopisi*
Cerklje, Seveda bližajo se zopet volitve in naši gospodje v farovžu so zopet polni ljubezni za svoje občane. Dočim med vojno nismo imeli pri njih niti najmanjše zasiombe, ker so imeli vse preveč opravka z navdjuševanjem za Avstrijo, jih je sedaj navdala zopet strašna skrb za nas. Toda zapomnijo si naj, da nismo in ne bomo pozabili trpljenja, ki so nam ga provzro-čili in da pride dan obračuna. Posebno hudo agitacijo razvijajo med ženskami, ki so bile poprej popolnoma same sebi prtpuščene. Ako ga je katera prišla prosit za kako uslugo, se je naredil, kakor da ne zna ne pisati ne brati, dočim je šel domači g. nadučitelj vsakemu radevolje na roko. Prav imajo ženske, ki pravijo: „Poprej naj bi prirejali shode in nas branili pred rekvi-zicijami, ko smo bile pripuščene še same sebi. Sedaj je že prepozno". Naš župan in župnik znata vse preveč vodo napeljavati na svoj mlin. Napravila sta nam siccr farovž, ki spada bolj v mesto, kakor pa k nam, povedala pa nista, kako naj bi se pokrili stroški, ker jima je skrb za občino deveta briga.
Šmihel pri Novem mestu. Lepo se razvijajoče sokolsko društvo Gaj pri Novem mestu mora bili tamkajšnjemu župniku v resnici strašen trn v peti. Po znanem geslu — namen posvečuje sredstva — napenja vse svoje moči, da bi razbil slogo v društvu in ojačil svoj „čukovski" tabor. I11 v dosego tega svojega cilja se ne straši nobenih sredstev. Naj bo uverjen, da gremo preko njegovega obrekovanja na dnevni red. Naše vrste so čvrsto sklenjeno in v našem zdravem telesu zdrav duh. Kličemo mu samo: Prav lepi ptiči so vsi orlici! Zivio brat Sokol!
Velika Nedelja pri Ormožu. Pustiti vsakemu svoje veselje, je lepa čednost. Tako smo se pogovarjali, ko je začel koncem lanskega leta naš kaplan g. Verbajnšek politizirati. To še ne bi bilo nič hudega, ako se ne bi sčasoma polastil tega posla preobsežno. Zamaknjen v politične verige, hoče kar z glavo skozi pečino. Vodil in reprezentiral bi rad v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru celo župnijo. Od novega leta 1920. prireja vsako nedeljo politične shode v poslopju stare šole in pripravlja zborovalce na drža\nozborske volitve, za .,Kmetsko zvezo" in \ občinske zastope. V delavnikih pa lazi od občine do oK'v-irie, da noizve, kako se vrti politični „verk'" Šiloma hoče predelati celo župnijo v klerikalno gnezdo. Tužno postane človeku pri tej misli". G. Verbajnšek misli, da mu mora greben zrasti do neba. Naposled nam bo dal prav, ako mu ga bomo prikrajšali do normalne velikosti.
Iz Oselice. Krajevna organizacija JDS. za občino Oselico ima v nedeljo dne 21. marca v ljudski šoli v Trebiji ob 3. uri popoldne reden občni zbor. Ker je dnevni red, zlasti z ozirom na občinske volitve, zelo važen, se vabijo organizirani člani, da se občnega zbora vsi udeleže. — Odbor.
Z Iga se nam poroča: V nedeljo dne 8. t. m. je imela klerikalna Kmetska zveza na Igu shod. Shodu je predsedoval Janez Boh, ki je svojčas prodajal drva pod tujini imenom. Shoda so se udeležili tudi pristaši drugih strank. Ker so po klerikalni navadi njih govorniki lagali, oglasili so se nekateri ter jim dopovedali, da nimajo prav, vsled česar so se Marijine device in klerikalni možakarji razburili ter kratkomalo s pestmi dokazovali, da so njihove trditve resnične. Pa vsaj ni čudo, če so kaplanovi pristaši na to navajeni, ker je sam tak, da je hodil cel pred-pust prežat pod okna, kjer je bilo kako ženito-vanje. Sedaj pa drugega dela ne opravlja nego cla ponoči in podnevi agitira za klerikalno zvezo, medtem ko se za svoje dušne pastirstvo ne briga.
Kmetijstvo, trgovina in obrt,
g. Tvornica kvasa v Zagreba. Velika tvornk* Arko v Zagrebu, ki je dosedaj izdelovala alkoholne pijače, je uredila sedaj tudi prostore za izdelavo kvasa. To bo ena največjih domačih tvornic kvasa in bo mogla zadovoljiti velik de! porabe kvasa v naši državi.
g. Izvozne pristojbine na čehoslovaškem. Če-hoslovaška republika upelje v kratkem izvozne pristojbine. Od vsega izvoznega blaga se bo moralo plačati 5 do 20 % vrednosti kot izvozna carina.
g. Slabo gospodarstvo ruskih boljševikov.
Ruski boljševiški finančni minister je izdal poročilo o ruskih financah v prvem polletju 1919. Državni dohodki so znašali 20.350 milijonov rub-ljev, izdatki pa 50.703 milijone rubljev, tako, da znaša primanjkljaj 30.353 milijonov rubljev. Izdatki so torej več kot še enkrat tako veliki kot dohodki, primanjkljaj za okolu 10 milijard večji od dohodkov! Je res slabo to boljševiško gospodarstvo in takemu gospodarstvu mora slediti nolom.
Zamenjujte tisečabe. Po 15. t. m. so neveljavni!
Politične vesti.
p. Stojan Ribarac — klerikalni ideal. Naši
klerikalci so silno vneti za novega ministra trgovine, Stojana Ribaraca, proslulega nasilneža iz časov poslednjih dveh Obrenovičev. Te klerikalne simpatije izvirajo menda odtod, ker je Bibarac zopet upeljal izvoznice, od katerih klerikalci marsikaj pričakujejo — za sebe. Sicer pa' „gliha vkujj štriha".
p. Dr. Brejčev urad za dementiranje. Novi predsednik deželne vlade dr. Brejc se silno boji kritike v javnosti, ampak' mož si zna pomagati. Spomnil se je, da obstoji pri deželni vladi tudi dopisni urad, ki mu je podrejen in ta urad se je pod njegovo vlado izpremenil v urad za dementiranje. Ako se dr. Brejcu očita kakršna-sibodi nepravilnost, smo lahko j repričani, da priobči že naslednji dan dopisni urad dolgo pojasnilo dr. Brejca. Tako je bilo tudi z našim poročilom o prepovedi pomičnih shodov severno od Drave, ki jo je izdala deželna vlada zato, da ovira antiklerikalne stranke v njih javnem udejstvovanju, ko že klerikalna stranka tako slabo stoji v onem delu Slovenije, da svojih shodov ne more prirejati. Dr. Brejc pravi, da je to storil v interesu države, češ, da so zborovalno pravico zlorabili protidržavni elementi. To pa to: dr. Brejc s svojimi klerikalci in — državnimi interesi! Klerikalnim agitatorjem naj gleda doktor Brejc na prste, ako hoče čuvati državo pred piotidržavnimi elementi!
p. Klerikalni poslanci pasejo lenobo. Zadnja seja narodnega predstavništva je bila določena za deseto uro dopoldan, ampak prišli niso ne člani vlade, ne njeni poslanci. Šele okolu enajste "re so prišli poslanci vladnih strank, vsi zaspani in leni, potem pa so prišli počasi tudi še ministri in potem so šele začeli zborovati. Klerikalno časopisje očita demokratičnim poslancem, da ne izpolnuiejo svojih dolžnosti, ne vidi pa lenobe pri svoiih lastnih poslancih, katerih prva dolžnost bi bila, podpirati svojo las* no Vlado, pa tako dolgo spijo vsako jutro, da še ob deseti uri ne morejo priti k' seji narodnega 1 r°ds^avništva.
p. Klerikalci in komunizem. Zanimivo je či-tati „Večerni list", ko se s tako vnemo poteguje za — komuniste in s takim veseljem poroča o njihovem gibanju. To zanimanje za komuniste pri „Večernem listu" je tako veliko, da se zdi, kakor bi bil „Večerni list" glasilo skrajnih socialističnih levičarjev. ,.Večerni list" tega, seveda, ne dela zato, ker bi klerikalci morda simpati-zirali s komunizmom, ampak samo in edino iz tega vzroka, ker si želi zmešnjave, da bi potem klerikalci v motni vodi lažje r!bari'i. Najlepše je pa to, da „Večerni list" stalno očita socija-listom ministerijalizem, kakor bi to bil dokaS protiljudske politike socijalističnih voditeljev. Naj se socialistični voditelji glede tega sami zmenijo s klerikalci, mi pribijamo Farno to, da klerikalci vsakemu očitajo ministerijalizem kot nekaj grdega, sami se pa trudijo in pehajo z vso silo za ministrske stolčke. Doslednosti pač ni pri klerikalcih.
p. Jadransko vprašanje — počiva Wilson ne mara odnehati in vztraju z vso odločnostjo na s<a!išču, da se Jugoslovanom ne sme zgoditi nobena krivica, ki bi bila seme • za novo vojno, 'talija brez dovoljenja Amerike ne sme in ne more ničesar storiti in čaka. Anglija in Francija
s
bi se pa radi pobotali z Wilsonom in zato tudi
—	čakata. Mudi se pa vsem. Italiji najbolj, ampak odnehati noče nihče in zato stojimo na mrtvi točki. Naša vlada r.iolči in ne daje nobenih izjav od dneva, ko je našo usodo izročila
—	božji volji. Ker se v kratkem zopet snide konferenca, na kateri se bo o jadranskem vprašanj« vnovič razpravljalo, se bo kmalu videlo, ako je bil oni klic po božji pomoči samo slučajna fraza, ali se pa za tem klicem res skriva nevarnost, da misli vlada na popuščanje, četudi ni za to nobenega razloga. Tega pa mi vladi ne
svetovali, ker vsako popuščanje bi danes bi-Jo enako — izdajstvu. Zato naj vlada pazil
p. DAnnunzio proti Angliji. Znani reški pustolovec d'Annunzio se je spravii zadnje dni — fcaiadi izpremembe — nad Anglijo. Pred Rečani jc imel govor, v katerem je tudi rekel: »Mogoče borno vsi umrli pod ruševinami Reke. (Škode ne bi bilo nobene za r.jega, pač pa za Reko !) Toda iz teh ruševin bo vstal duh (oh, d'Annunzijev duh!), ki nas bo maščeval. Anglija, ki si je podvrgla. Perzijo, Mezopotanijo, Arabijo in večji del Afrike, pošlje lahko tudi nam iste rablje, ki koljejo v Egiptu vstaše (res, dobro bi bilo in potrebno!). Požrešna država, ki zalezava Carigrad, ki ima tretjino Kitajske v svoji posesti in ki bi hotela sedaj dobiti še vse otoke v Tihem oceanu južno od ekvatorja, država, ki fli nikoli sita, more proti nam porabiti ista sredstva. Toda mi bomo končno vendarle ostali zmagovalci, krr se bodo ustaši vseh narodov zbrali pod to zastavo. (Pa vendar ne pod d'Annunzi-jevo zastavo?) Imeli bomo novo križarsko vojno proti tem roparjem, ki so včeraj izrabljali vojno in danes mir". Tako je d' Annunzio ozmerjal Angleže, pri tem pa gcivo ni pomislil na to, da je on sam eden največjih roparjev in da velja vse ono, kar je rekel na Anglijo, v prvi vrsti za Italijo, ki hoče oropati naše kraje.
p. Boji v Albaniji. Ves svet bi Italijani radi „osvobodili" — seveda, na ta način, da spravijo vse pod svoj škorenj. Albanijo imajo tudi zasedeno in bi jo radi pridržali za sebe, ampak Albanci niso tako krotki, da bi se tebi nič meni nič lepo udali, temveč napadajo italijanske popadke dan za dnevom in na ta način občutno grenijo Italijanom vsako veselje nad okupacijo te dežele. Vsi prebivalci dežele sovražijo Italijane tudi oni, ki so stali od začetka okupacije na njihovi strani in položaj italijanskih posadk v Albaniji postaja od dneva do dneva kritičnejši. Vorašanje je veliko, ako Italijani ostanejo v Albaniji, ker proti temu smo mi, so Albanci, Iki so v prvi vrsti prizadeti in proti temu je tudi —■ "VVilson. Italijanom pač tudi ne gre povsod pšenica v klasje.
Novosti.
a. Splošna demobilizacija. Govori se, da bo v
najkrajšem času odrejena splešna dcmobilizacija r.aše armade. Pod orožjem ostanejo samo še teadri.
n. Sijajen sprejem jugoslovanskih novinarjev v Brnu. Ob sviranju vojaške godbe in med viharnimi pozdraviini vzkliki so prispeli dne 10. t. jugoslovanski novinarji v Brno, kjer so bili na kolodvoru sprejeti od zastopnikov vojaških in rivilnih oblasti in velikanske množice občinstva, ki jim je priredila navdušene ovacije. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava na čast gostom, po predstavi pa skupen obed. Ponoči so se odpeljali novinarji v Bratislave na Slovaško, kjer so bili sprejeti od ministra dr. Šrobarja. Po cgledu mesta so napravili po Donavi izlet v Devin.
n. Iz japonskega njeiništva jc prispelo v Dalmacijo okoli 70 naših državljanov. V japonsko ujetništvo so prispeli po potopitvi avstrijske vojne ladije „Laiserin Elisabeth". Pritoževali so :se, da so Japonci z njimi jako grdo ravnali.
n. Glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani sprejema stranke vsak tfden izključno in brez izjeme le v torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 13. -ure. Ob drugem • času ostane urad za stranke zaprt. Vsako no- j tranje uradno poslovanje je nemogoče, če bi moralo maloštevilno uiadništvo poverjeništva v vseh uradnih urah sprejemati stranke. Zato je ' omejitev uradnih ur za stranke v interesu dela in točnega poslovanja poverjeništva neobhodno potrebna.
n. Hindenburg kandidat za predsednika Nemčije Nemčija je prišla v nemalo zadrego. Naci-jonalcj so namreč ponudili Hindenburgu kandidaturo za predsedniško mesto, ki jo je ta tudi
sprejel, kar pa trezni javnosti nikakor ni po volji. Seveda je Se vprašanje, kaj porečejo k temu ententne vlasti, kajti Ilmcienburgova kandidatura je popolnoma vojaško-monarhičnega značaja. Hindenburg bo vsekakor tudi to pot topen.
n. Belo Kuna so hoteli odvesti. Pred par dnevi se je v Stockerau, kjer je v tamošnji bolnišnici interniran bolni Bela Kun, bivši ogrski boljše-viški diktator, pripeljal ponoči avtomobil, v katerem je sedelo več civilno oblečenih ogrskih oficirjev.. Stopili so takoj h ču\aju, mu razložili namen prihoda in ga prosili, naj jih spusti v bolnišnico. Ker se je ta branil, so mu stisnili v roke 1500 K, nakar jim je čuvaj navidezno ustregel. Ko so oficirji izginili v temi, pa je čuvaj stekel na orožniško postajo in povedal tam ves dogodek. Na lice mesta se je podal takoj večji Oddelek orožnikov, ki je obkolil bolnišniški vrt in poslopje samo, toda oficirji, ki so zaslutili nevarnost, so med tem že pobegnili. Oblasti so takoj telefonirale na vse postaje. Dosedaj so aretirali dva oficirja, dočim se je ostalim naj-brže posrečilo piekoračiti ogrsko mejo. Predrznost Ogrskih oficirjev je izzvala na Dunaju veliko ogorčenje.
n. Narodna Galerija v Ljubljani. V nedeljo je bila otvorjena v drugem nadstropju Kresije, Šolski drevored št. 2, »Narodna Galerija", zbirka najboljših del slovenske moderne upodabljajoče umetnosti. Galerija je odprta občinstvu vsako nedeljo od 10. do 12. in ob četrtkih od 3. do 5. popoldne. Člani društva »Narodne Galerije", ki si je stavilo važno kulturno nalogo, zbrati najlepše slovenske umotvore in jih postaviti našemu narodu in tujcem na pogled, ne plačajo vstopnine, ki znaša sicer 2 K za osebo, da dijake 1 K. Član društva postane lahko vsak, kdor plača 30 K letne članarine, ustanovniki plačajo 500 K. Odbor vabi s tem vse, ki jim je slovenska upodabljajoča umetnost pri srcu, da posetijo mlado našo1 galerijo.
n. Grobokopi stavkajo v Berlinu, ker jim pokopališke uprave niso hotele zvišati njihovih plač. Vsled stavke se zadnje dni pogrebi sploh niso mogli vršiti. Ko-bi bil moral biti pogreb nekega inženjerja, čigar stariši in sorodniki so prispeli iz oddaljenih Krajev in niso mogli ostati v Berlinu, preložen, so stariši prosili za dovoljenje, da lahko sami izkopljejo jamo. Pretresljivo je bilo videti, ko sta pokojnikov oče, star profesor in brat zdravnik skupno z ostalimi prijatelji s solzami v očeh Kopala jamo, v katero so potem položili umrlega svojca.
n. Posledice sovraštva. Avgust Zadravec, mlinar na Lešnici pri Ormožu, je dolžil Matjaža Habjaniča, da mu je lansko leto pokradel toba-kove rastline. Zaradi tega sta živela oba medsebojno v velikem sovraštvu. Dne 2. marca sta se oba možakarja srečala in pri tej priliki naj-brže zopet kaj sporekla. Popoldne je namreč Habjanič prišel v Zadravčev mlin, napadel Za-dravca z nožem, s katerim ga je dvakrat sunil v glavo in mu ga zasadil potem v prsi. Zadravec je čez 20 ur vsled izkrvavljenja umrl. Zapustil je ženo s petimi otroki. Habjaniča so orožniki takoj aretirali in izročili sodišču. Kam res privede sovraštvo. Morilec je star komaj 19, umorjeni Zadravec pa 57 let.
n. Zaradi veriženja obsojeni grof. Državni urad zoper verižnike, tihotapce in navijalce cen v Ljubljani je obsodil grofa Viktorja Auersperga zaradi veriženja na tisoč kron globe in teden dni zapora.
n. Smrt na begu iz ujetništva. Poštni uradnik Štefan Derganc, ki se je nahajal že štiri leta v italijanskem ujetništvu, je koncem preteklega meseca pobegnil in skušal priti peš v svobodno domovino. Na begu ga je zadela zavratna italijanska krogla in je obležal na mestu mrtev. Bil je brat ljubljanskega primarija dr. Derganca.
n. Smrtna nesreča. Pred par dnevi so našli 301etnega Kolariča iz Dobravice pri Metliki na cesti mrtvega. Bil je precej razmesarjen, tako da so ljudje splošno domnevali, da je bil izvršen nanj roparski napad. Pozneje se je izkazalo, da je bil nesre:než povožen. Voz mu je šel direktno čez glavo, ki jo je popolnoma razmesaril. Voznika, ki ga je povozil, do sedaj še niso našli.
n. S samokresom se je igral v torek popoldne šolar Rus iz Gline pri Ljubljani. Pri tem se je samokres nepričakovano sprožil. Krogla je zadela v bližini se nahajajočega 141etnega fantiča, ključavničarskega vajenca Vinka Klobuča-riča iz Gline in ga težko ranila.
n. Jako nevarnega tička so prepeljali te dni iz Zagreba v Ljubljano. Kakor že znano, so ob-
mejne oblasti v Špilju na štajerskem pred par tedni pri preiskovanju vlaka našle kovčeg, t katerem je bilo za 60 milijonov tisočakov s po-narejinimi kolki. Lastniku kovčega se je posrečil čilo sicer pobegniti, imel pa je to smolo, da je pustil vse svoje potne listine v vlaku. Odrejena je bila takoj najobsežnejša preiskava, ki se je končala s popolnim uspehom. Nevarni tihotapec se piše Salomon Pingerhut. Po pokolenju je ga-liški žid in je bil sedaj zlatar v Dunajskem Novem mestu. Pingerhut se že nahaja v ljubljanskih zaporih.
n. čeden kurir italijanskega poslanika. Blizu demarkacijske črte so aretirale naše oblasti kurirja italijanskega poslaništva v Beogradu, ki je vtihotapljal naše srebro Čez mejo v Italijo. Prepeljali so ga takoj v Beograd.
n. Peklenski stroj v gledališču v Bulgariji. V Sofiji je pretekli teden v gledališču Odeon med predavanjem eksplodiral peklenski stroj, ki je bil skrit pod odrom. Nastala je strašna eksplozija, ki je zahtevala nebroj žrtev. Vse osebe, ki so se v trenotku eksplozije nahajale na odru ali pa v prvih vrstah parterja, so bile smrtno nevarno ranjene, oziroma na mestu ubite. Skupno je bilo ranjenih nad 200 oseb, med njimi tudi en minister. Peklenski stroj so spravili v gledališče anarhisti.
n. Izpoved zločinca na smrtni postelji. Pred par dnevi je umrl v jetniščnici v Splitu neki Stanko Zvonko, ki je bil obsojen zaradi roparskega umora, ki ga je izvršil v družbi svojih obeh polbratov na neki ženski. Porota je obsodila vso trojico, in sicer enega na smrt, drugega na sedem, pokojnika pa na dve leti težke ječe. Vsi trije so pri razpravi trdoviatno tajili, da bi oni izvršili umor. Na smrt obsojeni je bil predložen za pomilostitev. Stanko Zvonko, ki je že dalje časa bolehal za jetiko, je v ječi smrtno nevarno zbolel. Napadla ga je namreč še malarija, katero je dobil za časa svojega vojaškega službo, vanja v Albaniji. Dan pred svojo smrtjo je poklical k sebi zdravnika in mu izpovedal, da umora ni izvršil njegov polbrat, ki je bil obsojen na smrt, ampak oni, ki je dobil sedem let težke ječe. Z ozirom na to izjavo se bo vršila sedaj obnovitev celega procesa.
n. Bogat berač. V Budimpešti je umrl te dni Ivan Branka, ki je že več let živel od miloščine. Ko so pregledali cunje, katere je zapustil, so našli sveženj, v katerem je bilo za 600.000 kron vrednostnih papirjev.
n. Smrt vsled steklosti. Preteklo leto je v Bi-haču v Bo-mi stekel pes ugriznil tamošnjega ključaničarskega pomočnika Fnrbašiča. Ranje-ncc se za to ni dosti brigal, sedaj čez leto dni pa mu je nenadoma pričelo postajati slabo. Poda! se je v bolnico, kjer ga je bolezen tako napadla, da so ga morali zvezali in je čez par ur v groznih mukah umrl. Naj bi bil ta žalostni slučaj vsakomur svarilo, da v takih slučajih takoj poišče zdravniško pomoč.
n. Od strahu umrl V Mariboru so zaprli nekega cigana zaradi uboja. Ko so ga odvedli pred sodišče, so mu njegovi tovariši zatrjevali, da ie že obsojen na smrt in da sc bo kazen takoj izvršila. Cigan se je tako silno prestrašil, da ga :etniški pazniki niso mogli prepričati, da so njegovi tovariši lagali. Umrl je kmalu potem od ?amega strahu.
n. Kradel vse prekuiprek V Celju je policija aretirala 191etnega Franceta Glušiča, ki se je zadnje čase brez posla potikal po Mariboru, Zagrebu in Celju in pokradel vse, kar mu je prišlo pod prste. Prišel je šele pred kiatkim iz mariborske jetnišnice, kjer je odsedel več mesecev zaradi hudodelska tatvine, kar ga pa ni čisto nič iztreznilo. Pri njenr našli nebroj perila, posteljne in namizne oprave, krtače, kolinsko vodo, daljnoglede in druee stvari; vse to je ukradel deloma v Zagrebu, deloma v Mariboru.
n. VeMki gozdni požari. Po gozdovih v Gorskem kotarju besne po poročilih potnikov ogromni požari. Tudi na Plješivici divja že osem dni po šumah strašen požar.
n. Oblak se je utrgal Iz Newyorka se poroča, da je divjal te dni nad mestom strašen vihar. Sredi najhujšega piša se je utrgal še oblak, ki je provzročil veliko poplavo in napravil na milijone škode.
n. Mak skočil s tira. V sredo popoldne je na vlak, ki vozi proti Inomostu, pri nekem ovinku padla velikanska skala; več vagonov je skočilo 9 tira, nekaj jih je padlo v reko In. Med prestrašenimi potniki so se odigravali obupni prizori. Do sedaj so potegnili izpod ruševin enega mrtvega in 60 težko ranjenih.
n. Silen požar v Srbiji. Beograjska „Demo-kratija" poroča iz Loznice ob Drini, da je planina Vučevo od Črnega vrha do liana in Biljega vsa v ognju. Požar se je razširil tudi že na šume Ora in Vidojevici. Slišati je tudi prasketanje zaostalih bomb. Na imenovanih višinah so se vršili leta 1914. in 1915. srditi boji med srbskimi in avstrijskimi četami in so bili Avstrijci po-
novno strahovito poraženi. V teh bojih sta padla tudi znana srbska časnikarja, izdajatelja beograjske „Politike", brata Ribnikar, ki sta se kot prava junaka borila do zadnjega vzdihljaja. Požar je močno poškodoval sedaj tudi grobova teh dveh junakov. Ogenj so zanetili otroci, razširil pa se je samo vsled malomarnosti gozdnih čuvajev, ki niso izvršili svoje dolžnosti.
Zadnje vesti.
Izvoznice in tujn valuta 1
Beograd, 11. marca. (Izv. por.) Kakor znano, je bila največja zasluga ministra Kramerja, da je na njegov predlog demokratska vlada odpravila izvoznice, s katerimi ie je prej uganjala največja korupcija. Kolikor je bilo po kontingentu odločenega blaga za izvoz, mogel pa je izvoziti vsakdo, kdor je plačal izvozno carino in zasigu-ral dobro valuto. Mesto zdrave valute je mini-strtvo izjemoma dovoljevalo uvoz kompenzacijskega blaga. Minister Ribarac je sedaj izdal ukaz, po katerem je izvoz po kontingentu dovoljenega blaga prepovedan. Dovolil je sicer izvoz 1000 vagonov koruze," toda vsakdo, kdor hoče to blago izvoziti, se mora javiti tekom enega tedna pri ministrstvu trgovine, katero bo odločilo, komu se bo izdalo dovoljenje in komu ne. Ribarac uvajk dejansko na ta način od demokratske vlade zavrženi in odpravljeni sistem izvoznic. Ni dvoma, da se bodo sedaj pri oddaji dovoljenj za izvoz koruze dogajale take korupcije, kot so se prej, ko je Ribarac izdajal v prejšnjih kabinetih izvoznice. Izvozna dovoljenja bodo dobivali le Ribaračevi ožji prijatelji. Ribarac pa namerava vpeljati izvoznice tudi za druge predmete. Včeraj so že hodili Ribarčevi somišljeniki po beograjskih trgovinah in ponujali izvozna dovoljenja za jajca in drugo. — Ali je treba k temu dejstvom še kaj pripomniti, ne da bi človeka pretresel mraz po hrbtu, ko vidi pred seboj rne-fista, ki uvaja na neskončno nesrečo države in naroda, brez sramu in brez vesti največje gorje — korupcijo. Uboga Jugoslavija, kam jadraš?
Beograd, 12. marca. (Izvir, por.) Ministrstvo trgovine razglaša, da bo samo ono izdajalo dovoljenja za izvoz onih predmetov, ki jih je dovolj za prehrano države. Dala se bodo dovoljenja za izvoz 50 vagonov jajc, 50 vagonov sira, 50 vagonov masla in 100 vagonov fižola — vse proti plačilu izvozne carine, pa ne več v kronah, temveč v takozvani zdravi valuti, in sicer za jajca 50.000 dinarjev od vagona, za maslo 400 dinarjev od 100 kg in za fižol 80 dinarjev od 100 kg. Izvoznik mora obenem osigurati zdravo valuto. Carina se mora plačati v dolarjih, frankih, funtih itd. Prošnje za izvoznice je treba vložiti do 12. marca (torej danes!) pri ministrstvu trgovine, ki bo odločilo, komu jih izda.
čuveni izpad Protiča, ki je imenoval bivšega finančnega ministra Veljkoviča ■— varalico. Ta napad je izzval v krogih Demokratska Zajednice silno ogorčenje ter ne ostane brez zasluženega odgovora. V političnih krojih se smatra, da je to izpad vladne nervoznosti in prva posledica želje, da se onemogoči poizkus sestave koncentracijskega kabineta. Protič je napravil ta izpad v svojem govoru, v katerem je bivšemu finančnemu ministru dr. Veljkoviču očital, da je demokratska vlada odtegnila 20 c/c povodom začasnega kolkovanja bankovcev. Bivši finančna minister dr. Veljkovič bo v današnji seji dal primeren odgovor na to politično lopovstvo radi-kalcev.
Vlada ne spr jme Smodlohin predlog.
Beograd, 12.marca. (Izvir, por.) Klub doktor Smodlake je svoj predlog poslal tudi vladnim skupinam, ki so snoči imele sejo; kak bo odgovor, se še ne ve. Glavno glasilo radikalcev „Samo-uprava" označuje predlog za nesprejemljiv.
O .emogli Protičevi izbruhi. Pro.i koncentracijskemu kabinetu.
Beograd, 11. marca. (Izv.pot.) Reakcionarna sedanja vlada se nahaja v zadnjih Vzdihljajih. Vzlic največjim naporom še ni mogla spraviti pod streho deklaracijske razprave, čeravno skuša 7. nepoštenimi spletkami in izigravanjem zaključiti debato in izposlovati zaupnico. Krepak izraz nervoznosti v vladnih krogih jt bil današnji ne-
Tudi demokratskih profesorjev ne marajo.
Beograd, 12. marca. (Izv. por.) Kakor izvemo, je bil imenovan za reierenta za živinorejo v ministrstvu poljedelstva profesor Proliaska iz poljedelske akademije v Križevcih. Ukaz je bil že podpisan in poslan v „Službene Novine" ter tudi že tiskan. Predno so „Službene Novine" izšle, je vlada imenovanje sistirala, dala dotiskano naklado ..Službenih Novin" uničiti ter uničila tudi ukaz o imenovanju profesorja Prohaske. Vzrok je čislo enostaven: zvedelo se je, cia je profesor Prohaska pristaš — demokratske stranke.
Razno.
r. Pes in mačka. Star pregovor sicer pravi, da sta si pes in mačka velika sovražnika, a v vsakem slučaju to ne velja. Dokaz tega je sledeča dogodbica, ki se je primerila v Švici. Neki posestnik pri Curihu se je hotel iznebiti mačke. Zašil jo je v vrečo in jo vrgel v jezero. Pes je to opazil, skočil za vrečo v vodo, jo privlekel na breg, potem vrečo pregrizel in tako oprostil mačko, katero je imel tako rad, da ji je prepustil celo del svoje jedi. Prijateljstvo med psom in mačko je posestnika tako ganilo, da je pridržal potem mačko pri hiši.
r. Pravljica o vinski trti. Grški narod si pripoveduje o vinski trti to-le: Ko je bil sv. Dijonizij še majhen, je potoval iz svojega rojstnega kraja na otok Naksos. Izmučen vsled dolge poti, se vleže na kamen ob cesti. Kar zapazi cvetko, ki mu je tako ugajala, da jo je sklenil vzeti s seboj na dom. Ker pa se je bal, da se mu vsled solnca ne bi posušila, je pobral ptičjo kost in vtaknil
cvetko vanjo. Ker pa je bil Dijonizij sveti mož, je rastla cvetka v njegovi sobi tako naglo, da so koreninice že molele iz kosti. Zato jo vtakne \ levovo kost in ko so koreninice pognale tudi iz te, še v oslovsko kost. Ko je prispel v Nakaoa^ so bile vse kosti tako prerastle s koreninicami, da je vsadil vse skupaj v zemljo. Cvetka je rodila žlahtno vince in Dijonizij ga je dal piti sosedom. A kaj je videl! Spočetka so prepevali pivci kakor ptički; ko so popili že več vina, so rjoveli kakor levi, končno pa so postali neumni kakor osli.
r. Medved. To zimo je v nekaterih krajih na Ogrskem močno snežilo. Vsled tega so se priklatili iz velikih gozdov tudi medvedi. V šalošu je gozdar Terek sedel s svojo rodbino ravno pri večerji, ko prilomasti močan rjavi medved. Gtv zdarjeva žena je padla v medlevico, gozdar sam pa je skočil hitro v drugo sobo po puško. Medved se je med tem gostil z bogato večerjo. Kar poči puška in medved se zgrudi mrtev na tla. A kako začudenje. Ko si ga gozdar ogleda natančneje,, je spoznal, da je bil ta medved njegov hlapec ki se je našemil z medvedovo kožo in hotel naj-brže oropati gozdarjevo blagajno. Bu... Bu..
r. Salomonska razsodba. Dva moža stopita pred sodnika: nočni čuvaj in cunjar. Nočni čuvaj je trdil, da je pes, ki ga je imel cunjar na vrvi, njegov in v dokaz privedel s seboj dve priči. A tudi cunjar ni odnehal. Sodba je bila težka. Sodnik je ugibal dolgo, naposled pa izdal sledečo salamonsko razsodbo: „Pes naj se takoj izpusti. H komur pojde potem sam, temu ga prisodim." Rečeno, storjeno. Pes srdito zatuli, skoči k vratom in beži, kar more. „Saj sem mislil, da je ukraden", je rekel sodnik in nagnal obe stranki.
r. Največja mesta na svetu. Do leta 1917. je bilo največje mesto na svetu London, ki je štel leta 1910. še nad 7,250.000 prebivalcev, dočim je štel leta 1917. samo še 6,726.000 prebivalcev. Zato pa je mogočno narastel Newyork, v katerem prebiva sedaj 7,500.000 ljudi; London je torej že na drugem mestu. Tretje največje mesto je Pariz » 4.150.000 prebivalci, četrto Berlin s 3,800.000, peto Chicago z 2,540 000, šesto Tokio z 2,240.000,, sedmo Dunaj z 1,840.000, osmo Filadelfija i 1,730.000, deveto Moskva z 1,450 000 in deseto Petrograd, čegar prebivalstvo se je sicer znatno zmanjšalo, a šteje gotovo še vedno okoli milijon ljudi.
Za smeh in kratek ias«
Sodnik: Obtoženec, ali priznate sedaj svo krivdo?
Obtoženec: Nikakor. Govor mojega branitelja je tudi mene prepričal, da sem nedolžen.
K nekemu čiču pride uradnik za ljudske štetje in ga vpraša: „Koliko glav šteje vaša družina?" — „S prašiči nas je štirinajst", se odreže Čic.
Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnali
(Buštanj-Raone, Slovenija)
ima i<a razpolago uekolikšno množino
kovanega strojnega jekla
(za tronsmisijsIiB volite]
v dimenzijah 5 do 130 mm (trdnost približno 70 k^*
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
itrttarjeva utic3*te #-2 Pidružiice u Splitu, Tpstu. Csloucu, Sirajsua, Barici, Gslju Maribora in Borovljah; Bančna ekspozitura g Ptuju.
ttS^SZ K 50,000.000 -
okrog
Telefon it. 261.
Sprejem*
vloge na ttn|i2ice in tekoCi rsiun
prot> ugodnemu obrestovanju.
Kupni • ln prodaja Tse vr*te Tednostntb papirjev, = vaint ln dovoljuje vsake« *stne kredite. = Brzojavni naslov s ..Banka".
( 3«lnlixa glavnica«
j K 30,000 OOO
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve > okra
K 10,000.000
*z+ iMtttfnlc«: Peograst, Oubrovntk, Dunaj, Kctor, W«H!»gr, Metkov;*, Opsffja, Split, Sirajevo, ŠlbeRik, Zader, Etofuniton K^nj.
Esfccntlrn: Mer.ice, (iev:ie, Trdnostne papirje itd. Prevzemal Boran* ntročila .» jih isrrtiije naj-Izdaja: Oko, uaknaniee in akreditive us *u- ia	kulmtneje.
iii<i'(*nirk> mesia Daje predujme t na TreiiEOgtne papirje in u«
ol&go. ležeče v js.*nili gkladiMSib. Daje trgo.ak«
fereiiite pori naiuir<wli>eititni »poji
■ -
Sprejemat Vlog? ca knjiži«-*. Vloge e» tekmi
i« širo-rafus pr«ti uaju^mlnejiernu obre*to«auju. — Rentoi davfk pluto banka it svojega,
Kupuj« In prodaja.! Oerijte, t&Ium, frfilMSte« papirje itd
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *t. 2S7.