141. številka.
Ljubljana, v petek 22. junija.
XVI. leto, 1883
I<haja vsak dan iTf^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljjabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., z* četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nn dom računa se po.
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. ^»1 Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii .Gledališka stolb&V D pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vue administrativne stvari.
V LJubljani 21. junija.
Takoj po francosko-nemškej vojni in 1. 1871 v Versailles-u sklenenem miru čitalo se je po raznih Časnikih, da je francosko vojno ministerstvo zauka-zalo, da se morajo častniki učiti nemščine. Isto tako je znana stvar, da se nemški častniki že dolgo let uče francoskega, v vojaških akademijah obligatnoga jezika in da se je v novejši čas jim tudi naložilo znanje ruščine, ker merodajni krogi neso po Bili slepi za obče priznano načelo, da je v slučaji vojne v prvej vrsti častniku neobhodno potrebno znanje jezika nasprotnikovega.
Pri nas v Avstriji ni tacih, vsaj ne tako kategoričnih zaukazov, kajti pri nas se je menda udomačilo mnenje, da ako pride do vojne, nam bode nasproti stal vedno le sovražnik, ki bode toliko dvorljiv in galanten, da boe'e našega — razumeva se: nemškega — jezika popolnem zmožen v govoru in piBavi. Vender je tudi pri nns zakonom zaukazano, da mora častnik zmožen biti jezika v polku navadnega ; žal, da se ta zakoniti zaukaz ne spolnuje h natančno strogostjo, in vender imamo v mnogojezičnej Avstriji dovolj častnikov, ki so vsaj dveh, mej temi večinoma jednega slovanskega jezika zmožni. Cisto nemških polkov ni ravno veliko v avstro-ogerskej vojski, zbog tega se v njih ne morejo namestiti vsi nemški častniki; naravna posledica je torej, da služijo taki odvisni nemški častniki, mej njimi posebno mnogo inostrancev iz Nemčije, v slovanskih polkih in baš ti neso zmožni slovanskega jezika, ki je v njihovem polku običajen.
To je nedostatek, kateri treba odpraviti čim preje, tem bolje. Naj se vestno pazi, da je vsak častnik vešč polkovega jezika, kakor to predpisuje zakon, potem ne bode treba jadikovati, kakor to stori „Wehr-Zekung" in še  nekatere  njene pajda-
Šice, da je napredujoče poslovaneuje kvarno za razmere naše vojske, da bode nastalo pomankanje častnikov, osobito pa, da hu bodo nasledki čutili pri dopolnitvi podčastnikov.
Vse to jadikovanje je prazen strah. Naši ljudje, ki imajo sploh zmožnost za podčastnike, so z malimi izjemami nemščine zmožni, a česar jim nedostaje, priuče si v jako kratkem času, ker je neovrgljiva istina, da imajo izredno nadarjenost za tuje jezike. Ne tako pa Nemci. Nemci so glede te nadarjenosti nam podredjeni, vrhu tega pa se jim vsled znanega šovinizma znanje tujih jezikov odvisno zdi. Smisel vsega jadikovanja je tedaj ta, da se bodo Nemci, vsaj nemški častniki, morali učiti tistega slovanskega jezi- a, ki je v polku navaden.
Ako v dokaz ničevosti tega jadikovanja opomnimo, da v magjurskib, italijanskih in poljskih pol kih prav malo podčastnikov ume nemški, a da se zbog tega tem polkom še nikdar ni očitalo, da bi ne bili jednako rabljivi kakor drugi, nam ni niknkor razvidno, zakaj bi ravno naši in Češki podčastniki morali biti vsi brez razločka mmščine vešči.
Pritoževanje ,.Wehr Z»'itungeu in  vseh v jed nak   rog  trobečih   njenih  pajdašic je  izvor tiste nemške  lastnosti,   ki je izzvala brezkrajne boje in prepire o našej ravnopravnosti in bi nam rada do sledno kratila naše prirodne in z državnimi zakoni utemeljene   pravice   in   ta   lastnost je,  ako damo temu neposajenemu  detetu  pravo ime — komo d i teta.
Kadar se bodo Nemci toliko vzdramili, da se bode vsakteri razen materinščine naučil še druzega v deželi navadnega jezika in ne bode zahteval za nemšfrno predpravic, potihnil bode ves hrup in bojazen navedenega vojaškega glasila bode odjenjala. V ostalem pa je ravno ta bojazen, kakor smo že tekli, prazna in nepotrebna, saj podčastnik ne ob-
čuje z višjimi poveljniki, ker pa bi moral vsak častnik do polkovnika znati jezik svojega polka, tedaj tudi nemščine nezmožnih podčastnikov, se ni bati, da bi se kdaj uresničilo, kar pisarijo nekateri isti, katerim godi vsak ugovor in izgovor, makari da je iz trte zvit.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 22. junija.
V Mtajerikem deželnem zboru razdelilo se je poročilo odseka za volilno reformo. To poročilo priporoča, da se ima volilna pravica raztegniti na vse petakarje, priporoča, da naj bi Be odslej volilo v vsakem mestu in trgu, ter nasvetuje pre-narediti še nekatera določila dosedanjega volilnega reda. Manjšina, katero sta zastopala dr. RatUv in kanonik Karlon, nasvetuje, da naj bi se deset krajev iz skupme kmetskih občin premestilo v skupino mest in trgov.
Mej vladnimi predlogami za čomKI deželni zbor nahaja se tudi jedna, po katerej naj bi se v čeških realkah na zahtevanje občine in po nasvetu učiteljskega osobja na mesto jednega modernih jezikov upeljala nemščina. B*š to predlogo je bil prejšnji deželni odbor odbil, ker se je bal, da bi se ž njo ne ustvaril prejudic za upe.ljavo oblig;atoričnega pouka v češčini.
Državni zakoni It naznanja te le novo potrjene postave: Postavo o gradbi uradnega poslopja na Dunaji za posto in druge dikasterijalne namene; postavo, zadevajnčo zidanje poslopja na Dunaji m državno obrtno šolo, izobraževališče za učiteljice in pripravljalnico obrtne šole ; postavo o naknadnem kreditu za popravo zvonika v Spljetu; postavo u začasnem oproščenji pridobitni ne in pri-hodnine pri brodareuji s parniki, ki so se izdelali v Avstriji; postavo za uporabo dolžnih pisem dalmatinskega deželnega posojila 250000 gld. pri naloženi i ustanovnega, pupilarnega in jednakoga kapitala; postavo o naknadnem kreditu  za dozi danje patolo-
LISTEK.
P i 11 o n e.
(Danski spisal Viljem Bergsoe, poslovenil 1. P.) (Dalje.)
„„No, mi pa odpusti zdaj !«« rekel je Pillone ter nemiren pokleknil pred njo in poljubil rob njene obleke. „„Prav si imela, da si me zaničevala. Jaz bi bil na tvojem mestu ravnal še hujše, kakor si ti. Odpusti mi Filomela! Ti ne poznaš morja strasti, ki razgraja s svojimi valovi v moških prsih in ga zamore vreči kakor razbito ladijo mnogo dalje, kakor na Caprijske skale! Da, jaz sam priznam, da sem poznal Giovannino. Pa bil je to le minljiv, omamljiv čut, kateri je vzbudila moja goreča kri in gojila tvoja hladnost, s katero si ti odgovarjala mojim naj nežnejši m čuti lom. V obu panj i bližal sem se zaradi tvoje ravnodušnosti Ciiovannini in ožgal si peruti kakor veša, ki leta okrog plamtečega ognja. A nikoli ni bila ona moja izvoljena, nikdar ni plavala njena podoba pred menoj, kakor plava tvoja od moj^ otročjih let; nikdar je nesem videl v sanjah kakor kraljico na svojej strani. Ti Bama bodeš no-
sila zlato krono v sanjah kakor v življenji. Izgovori samo dve besedici in reci: „Ljubim te!"; izgo vori Batno ti dve  besedici:   „Ljubim  te!u, pa te hočem tako visoko povzdigniti, kakor še nikdar nesi mislila !uu
„Ustal je in ovil roko okrog njenega stegno-nega života. Potegn'1 jo je k sebi, posadil jo na kolena kakor otroka, oklenil jo z obema rokama in šepetal jej tiho, ljubeznivo in prijrzno nekaj na uho, kar je pa bilo pretiho, da bi bil mogel raz-umeri. Položil je njeno glavo na svoja pleča, njene /.latorumene kite so se razvezale in pale po njegovih prsih. Poliuboval jo je gorko in strastno, tudi ona ga je objela okrog vratu in ga poljubovala. Ko je jedenkrat povzdignila glavo z njegovih pleč, bil je njen obraz tek,   rla   sem se ga skoraj ustrašil."
„Sedela sta precej dolgo zamišljeni«, tiho se razgovarjala in vedno strastneje poljubovala se. Naposled ustal je on, postavil jo rahlo poleg sebe in rekel, op-izujoč jo z gorečimi očmi:
„„Poslušaj me, Filomela, to še ni vse! Hočem ti Še več povedati in te še višje povzdigniti za tvojo ljubezen, ker si mi odpustila moj pregrešek. Ti še ne poznaš mojih skrivnih naklepov. Do te ure sem jih zvesto hranil v svojih prsih — zdaj pa moraš
vse zvedeti in vse deliti z menoj ... Ti si do zdaj videla v meni samo razbojnika in predrznega roparja, ki mora krkor orel hitro planiti na svoj plen in zopet urno zbežati z njim. Pa vse to bila je samo krinka, pod katero sem si nabiral ljudi j, delal zveze in pridobival si ime, ki zdaj ravno tako slujo po Volskih gorah kakor na pečinah pri Massi. Moj namen je mnogo višji. Od tibatapca povzdignil sem Be do razbojnika in jutri spreobrne se razbojnik v vojaka in prodno mine dan, imel bo že več kakor tisoč dobro oboroženih mož. Jutri, ko izide solnee, izbruhne ustaja od Sorrenta do (!astellamare pa do sred' Neapolja. Masaniollo devetnajstega stoletja je ustal! Razdrobil bo jarem sa vojsk i, kakor je prejšnji stolpe castilijske, — in za nobeno ceno si ne bo dal izviti krono iz rok, ne od naroda, ne od aristokratov.""
„Stal je pred njo ponosen in zapovedujoč, b povzdigneno roko in žareči mi očmi. Ona uprla je oči vanj in gledala ga s polpomilovalnim in polpo-rogljivim pogledom. On tega ni opazil in ona je zopet povesi'a gli.vo, tekoč:
„„Časi se n enjajo, Pillone I Na neapclitanskih bregovih se ne bo rodil noben Mnsanie'lo več!a"
rnIn zakaj pa ne!'.'1"4 zavpil je Pillone jezen.
gično-anatomičnega zavoda Dunajske univerze; po stavo o zgradbi postranske proge ister-ske državne železnice iz Herpelja v Trst; postavo o osnovi prenosiluega zavoda v B:egeuci; postavo o zgradbi dalmatinsku državne železnice 81-verić-Knin; postavo o pogujih za lokalno železnico iz Hanusdorfa do državne meje pri Ziegeubalsu; postavo o dodelanji železnice Stry-Beskid; postavo o pristauiškej pristojbini, ki se ima plačevati v avstrij skih lokali; postavu o naknadnem kreditu za leto 1883., zadevajoč pričetek zgradoe gališke transverzalne žeb zuiee.
„N. Fr. Presse" ima dopis iz Hiina, v katerem poroča, kakor se trdi, zaupanja vredna oseba o ovirah, ki so doslej ustavljale se protiobisku našega vladarja. Ko je kralj Humbert izrekel željo, obiskati našega cesarja, bival je slednji v Pešti in je takoj odgovoril, da bode v dogovor natančnejib podrobnostij odposlal jednega iz nadvojvod v dvorni ostrog italijanski v Monzo. Italijanski poslauik na Dunaji, grof K o bi i a nt, pa je bil takoj poslan v Pešto, da pove tesarju, da italijanska vlada in kralj Humbert sani želita, da bi se sestanek vršil na kakem kraji ob meji ali pa v Pešti, da bi se izognilo kakim sitnostim zarodi tega. C sar Fran Josip pa m samo izrecno ponavljal, da naj kralj le na Dunaj pride, nego je dostavil, da želita on in cesarica videti tudi kraljico italijansko ter jej Zrttrjujeta sijajen vzprtjem. Glede tako prijazutmu vabilu italijanska vlada ui mogla na dan z vprašanjem, kj ■ da ima biti protiobisk. Na Dunaji so sami čutili, da bi moral biti v Rimu; ker je pa avstrijski cesar katoliški vladar, skušal je spoznati tudi mnenje papeževo v tej zadevi. Ta pa se je temu odločno protivil. Italijanska vladi ve za to in je našemu ce-
\ isoka Porta branila potrditi postavo o administra-tivnej delitvi samoupravna provincije, katero je lun sko deželno sobranje z veliko večino vzprejelo, izdelal nov načrt postave, katera v polnej meri skrbi za interese in potrebe mohamedanskega prebivalstva v tej južnej Bolgariji.
IraiicoHlii admiral Pierre poroča iz Ta-iii a t a v e na Madagaskarji, da so ondu zavrgli francoski ultimatum, na kar se je mesto Tamatave vzelo ter uničili kraji Foulepoint, Monamoo in Fenerife. Od francoske strani ni bi nih^e ranjen, ter je posadka močna. S tem je končana glavna operacija; kajti Francki so posedli vse važnejše mitninske in carinske postaje, zastavili vsa pota, ki peljejo v glavno mesto Hovasov, v Tanana rivo, ter so s tem dosegli, kar so nameravali, brez da bi si podjarmili prestolnico. Pričakuje se, da se bodo Hovasi kmalu podali. — Madagaskarski poslanci vrnili so se bili v Pariz ter imeli pogovor z miuistrom predsednikom, pridno je bilo prišlo poročilo o vzetji Tamatave. Sedaj se pa pogajanja ne bodo več povzela, temveč jih bode nadaljeval admiral Pierre na Mudagaskarji.
Dopisi,
Iz LJubljane 21. junija. [Izv. dop.] Postopač Kučov Janez iz Hrušice bi bil že davno rad v tukajšnjo deželno bolnišnico prišel,   ali  imel je kri*; gospod dr. Bleivveis mu presrčne želje nikakor in po nobeni ceni ni  hotel izpolniti.   Kučov Janez misli in misli, kako bi ou viteza Trsteniškega prisilil, da mu ne bi več pota zapiral,  ter v svojih zmedeuih možganih  iznajde, da bode pač najboljše, ako se mu dr. Bleivveis za večno umakne. Gedacht, Barju tako hvaležna,  da se je on som zavzel za to j getbaii 1 Kučov si kupi pištolo, 6 svinčenk in nekaj vprašanje i/lastm ga nagiba. Ona ve, daj kot glavar! dek      mQV smodaik     in caka priložnosti,  da mu katoliške rodbine in države m smel razgaliti glavarja j, ,   ™ •   . ...
katoliške cerkve.   Tedaj so prazna vse govorice  o bo "™SO^       Bleivveisa na muho ubrati, nastali mržnji, kakor tudi zoprni  dogodki zadnj h Ker  pa vender le sam s seboj ni bil še po-
časov neso mogli motiti prijaznih razmer mej obema ! polnem na čistem, ali bi mu Bieivveisova smrt špi-dvoroma. Hujskajoei elementi dobe se povsodi; v,-ra- 1 talska vrata odklenila,  gre torej v sredo 20. t. m. Sanje je  le,   ako  se  zamorejo  potlačiti   kar bode j    (J Tiyoli y Lattermanov (}reVored,   da   bi tamkaj Italija gotovo storila. — Tako dopisnik „N. Fr. Pr.M. j , ... , ^
, i r> i  n     u 'kakega pametnega človeka za sovet povprašal Res
Iz HloMltv«* p:se se .Pol. Corr.u,  da so 861    . .     '   .      D. , .......
Štirje   bolgarski ministri, ki so bdi mej sluvnostjo j na',ie v dol«em drevoreau takoj človeka, ki se mu kronanja v Moskvi,  močuo trudili, da bi dobili na |je na prvi pogled poštenjak zdel od nog do glave svojo stran metodajue politične osebe Rusije glede ' In vsega zaupanja vreden. Kučov se mu približa in bolgarske politika.   Dop.s pa naglasa,   da neso bili j pravi:   „Vi gospod, kaj pa   vi pravite na moj na nikjer  pri|azuo  vzprijeti,  tudi   pri   Katko v u m Aksa kovu ne.   Samo v krogih liberalnega urad-
ništva in mej častn ki generalnega štaba pridobili so si novih privržencev. — Župan Moskovski, Ćićerin, dejal je v mestnem zboru, da mu je cer mej drugim reket: „Kionanje je boj zut-'gn lo vezi med menoj in Mo-:k\o. Potrudili se hočemo, da bo to v prihodnje vedno tako"
Generalni guverner vzhodnje lituiielije, Aleko paša ali knez B'gorides, se je odločil, da bode pri sultanu osobno urgiral rešeuje svoje prošnje, 8 katero je že pred davnim časom prosil za dvomesečni odpust, da se more podati na pot po Evropi. V ta namen šel b) Ab*ko paša le drr v C tii-grad. Ob lednem s to vestjo poroča se iz Phi-lippopla,   da  je   vodja  notranjih svarij,  ker se je
men. Dolgo Časa že moledujem, da bi me v bolnišnico vzeli, ali ta dr. B'eivveis me ne mara in zato sem sklenil, da ga bom ustrelil; kaj pa vi pravite na to? Ali ne bo tako najboljše?"
„Jaz mislim, da bo najboljše," pravi pošteni gospod, „če vas takoj na magistrat poženem, kjer vam bo gospod Perona natančneje svojo misel o tej zadevi razodel." Rekše odideta. Na magistratu se jim je tudi najboljše zdelo, da se Kučovemu Janezu poskrbi potrebni živež, obleka in stanovanje, toda ne vsled smrti dr. Bleiweisove, temveč po c. kr. državnem pravdništvu na Žubjaku.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je dr/avno pravdn štvo zaradi članka „K volitvam v Istri in na Goriškem". Proti tej zaplenbi napravimo ugovor.
— (S hrvatsko deputacijo,) katero vzprejme presvitli cesar 12 julija,  pridejo v Lub-
ano poil vodstvom bana grofa Pejačeviča: kardinal in nadškof Josip Mihajlo vic, patrijarh Gjerman Angjelić, grofRuio'f Erdody, grof Josip Drašković, Julij pl. Jelačić, Karol pl. M i h a I o v i č, major Toma Orešković (kot zastopnik granice).
— (K slavnosti 600 letnice.) Mej priprave, ki se izvršujejo v velikih dimenzijah, spadajo tudi velika slavnostna vrata, ki so postavljena pri deželnej bolnici. Ta slavolok je precej masiven, ker mu je namen stati dlje časa v spomin slavnostnih dnij, v nekaterih delih celo preveč masiven. Glavna hiba pa je, daje postavljen jako nesrečno mej dva jako visoka poslopja, da vsled tega utis ni vsesko/d ugoden, zdasti ker ni prave simetrije. Ker ni nobena stvar kar tako z neba pala in mora vsaka imeti svoj izvor, povpraševali smo tudi mi, kdo je imel pri tem slavoloku svojo ne baš preveč srerno roko, in izvedeli smo, da je mestni inženir Wagner po svojej volji postavil slavolok semkaj, na menda najneugod-niši kraj in da je bilo s prva vse drugače sklenjeno. Vprašali smo zakaj? Na to pa še nemarno odgovora.
— (V p o j a s n i 1 o.) Po Ljubljani skušajo nekateri gospodje nasprotnega tabora širiti vest, da ni dovoljeno o priliki prihoda cesarjevega razsobe-siti belo-modro-rudeče zastave in, kakor čujemo, se je nekaterim trepetlikam ta vest celo verjetna zdela. Da se tedaj nihče ne vznemirja po nepotrebnem, bodi povedano še jedenkrat, da so vse take govorice zlobne laži. Belo-modro-rudeča barva ni samo dovoljena, temveč narodne trobojnice bodo celo vihrale na onih drogih, ki so liki drevored postavljeni s kolodvora v mesto. Vsacega tedaj, kdor širi take laži, treba primerno in odločno zavrniti.
— (Pri Trbovljah,) na kranjsko štajerskej meji, stavi so za prihod cesarja ličen slavolok, ki bo imel slovensk in nemŠk napis.
— (Zadnja volitev) v trgovinskej in obrtnej zbornici vršila se je čisto slovenski in tudi vladni komisar g. grof Chorinski posluževal se je izključno slovenščine.
— (Strossmaverj e v a galerija.) Predvčerajšnjim pripeljali so v Zagreb 40 zabojev, v katerih je blizu polovica slik, katere je podaril škof Strossma-yer akademiji, kot temelj za slikohram. Ko dojde še druga polovica, razpostavile  in razobesile se
„„Vedno hočeš gasiti ogeej, ki plamti v mojih prsih, spremeniti moje najponosnejše naklepe v nečimerne sanje.   Ti i e poznaš te dežele in tega naroda tako dobro kakor  jaz, ki od mladosti ž>vim mej njim! Poslušaj moj svet in sodi potem sam*, če je res neumnost! ... V tej dež-h gos|>oduje kralj, govore; trdijo tudi,   da je vsa Italija jedina od Turiua do kraj nega konca Sicilije.   Pa vsi vedo, in veliki sa-vojski ropar sam morda najbolje, — da je vse to laž, s katero se prikriva onemoglost.   Oblast Viktorja Emanuela seže samo nekaj milj na jug od Flo-rence.  Tam stoji sveti stol in on se ne upa upreti proLi njemu,  dokler ga  stražijo francoski bajoneti. Tu na jugu  je pa le po imenu kralj,  in slabo bi bilo zanj, ko bi hotel postati kaj več! Tu je jedna sama sila, ki vluda, samo jedna oblast,  katero narod uboga in katire se drži —■ to je sveta cerkev! Vsi se bodo kakor jeden  mož vzdignili proti pije -monteškemu tirann, ko pride čas; vsi bodo na mo-jej strani — niti jedne cerkve, niti jednega samostana ne bo, kjer bi jaz ne našelzavetja in pomoči. Še celo iz Rima so mi sporočili, da moj boj ne bo zastonj — in podpirali boio ustajo ne le s prostovoljci, temveč tudi z denarjem . . .uu
nBIn južnoitalijansko plemstvo?   Kje je to? Um.iknilo se je na svoja posestva, nevoljno,  da je
njega moč zlomljena in se njega pravice teptajo in zasramujejo. Tudi pri njih našel bom pomoči, na njih posestvih ne bo ni kmeta, ni konja, ki bi mi ne na razpolaganje!u"
„„Naposled ljudstvo samo! Nikjer tuji jarem tako ne teži, kakor tukaj.   Pomisli samo, kako je živelo prejšnje čase!   Ni bilo naborov, ne davkov, ne  policijskih   stisk;  razdelitev   žita  in denarja, cerkveni prazniki, veselice in slavnosti: — to so bila sredstva, s katerimi so vladali te odraščeue otroke in držali jih v brzdali! Kaj se briga narod za politično svobodo, če so mu odvzeta darila, če ni dela in otroci kriče od lakote!   Poglej okrog! Povsod slišiš pritožbe o nasilstvu in krivicah, povsod nevoljno mrmranje, povsod žele si zopet starih srečnih časov!"" „„Pijemotezi s • neso ničesar naučili iz zgodovine. Povišali so davek na sol in tobak, vse so ob-dačili — od gledaliških   listkov do voščenih sveč, ki svetijo našim mrličem. Upeljali so mlinski davek, podražili vsak košček kruha, katerega nese revež v usta.   Pozabili so, da je povišanje davka za jeden kari-n na funt sadja  prouzročilo,  da se je oklical Masauielli za kralja neupolitanskega.   Povsod kipi temno sovraštvo. V Salernu so včeraj pometali po j biratelje davkov pod mlinska kolesa; v Castellamare ! potrgali so včeraj kraljeve grbe  iznad prodajalnic
tobaka in soli, in jih sežgali na morskem bregu. Jutri bodo Luigi Belliniju, starosti ribiške bratovščine v Santa Luciji vse zarubili iu prodali, njegov čoln, njegovo pohišje ia orodje; njegovo oblast pa izročili Bernardu Capellu, ki je na skrivnem v po-licijskej službi. Razburjenost je velika. Kakor daleC seže zaliv, od povsod prišli bodo tihotapei in ribiči pred njegovo kočo; ko pridejo davkarji, treba bo le jedne same iskre, pa bo zavrelo. Jaz imam to iskro, nosim jo na jeziku ; gorje onemu, ki se bo upal ustuvljati, ko bo jutri govoril Pillone ljudstvu !aB
„Filomela je dolgo molčala. Gledala je dolgo v okno, nazadnje je pa rekla b slabim glasom:
„„Varuj se, Pillone! Jaz se bojim, da so drugi tukaj, ki so bolj zviti in silnejši kakor ti, ki te rabijo samo za orodje. A katero orodje more se upreti zoper svojega gospodarja? Oa je razlomi, če je več ne treba 1BW
n„0, kako slabo me poznaš!MU zaklical je Pillone vedno bolj razvnet. „ „Kdaj sem bil jaz borno orodje v tujih rokah? Vse sem Bam izvel. Vsak načrt, vsak mogoč slučaj sem sam premislil in pretehtal do najmanjših podrobnostij. Vse sem sam naredil — do tega trdnjavskega obrisa, ki ga vidiš tu viseti. Nobeno važne točke ni, da bi ne bil izvohal njene slabše strani. Prav sam noBira delo na svojih
bodo vse slike v akademiji. Vsa darovana zbirka obsega 276 slik.   To je uprav knežje darilo!
— („Sokolov" kres) se bode tudi letos zažgal v soboto večer pri cerkvi na Rožniku, a vsi* d pevskih skušenj in drunh priprav za 600 letnico brez petja in ognjemet«.
— (V Trnovskej cerkvi) poje se v nedeljo, v pra/nik farnega patrona Sv. Ivana Krstnika. slovesna sv. maša za mešani zbor, orgije in orche-star, katero je zložil odbornik Glasbene Matice in sodelavec Cerkvenemu Glasbeniku, gospod J. Bur-garell, oficijal finančne direkcije. Petje zvršuje iz prijaznosti do skladatelj « nekaj dam in gg. pevcev Ljubljanske Čitalnice.
— (Šišenski krajni Šolski svet.) Dne 17. t. m. iz\o1jeni so bili v Scenski krajni šolski svet sledeči gg. in sicer Iz Spodnje Šiške: Junez Knez, Ant. Vizjan, J. Inglič odborniki, Josip Vodnik namestnikom; iz Zgornje Šiške: Jakob Babnik, An ton Šušteršič odbornika in Janez Jeras n.mestnkom — Veseli nas videti, da sta se sosednji vasi tako lepo sporazumeli in se je tako odpravili prejšnja neumestna iazdr'uženost v tem ?astopstvu.
— (Iz Gorjan) se nam piše kot dopoluilo vabila k blagoslovljeni u zasta\e: Tisto gospodo, katera bi se udeležila te slavnosti ter ob jed nem počakala popoludanske veselice pri Kaconu na Dolgem Brdu, prosimo, da piše to g. Žtrovniku naduči telju v Gorjah, da ve preskrbeti dovolj kuvertov pri skupnem obedu.
— (Umrl) je v 16. dan t. m. g. Eduard Gro s man, bivši kaplan v Trebčah, v Ornemvrhu T Istri.
— („Tržaški Sokol") priredi v nedeljo 24. t. m. izlet v Prosek. Odhod iz Trsta ob 2 Vi ori popoludne, povratek ob 9. uri zvečer.
— (Nova mitnica) dovoljena je na okraj-nej cesti Škoflje-Lokva Bazovica počenši od 1. julija t. 1. za dobo petih let. Plačevalo se bode od uprežene živine po 4 kr., od neuprežene po 2 kr., od drobnice po 1 kr.
— (Iz Krtlifornije) poslali so, kakor poročajo „Novice", trije ondu živeči Slovenci: Josip in Jakob Kočevnr in Josip Konda doneske za B'eivvei-sov spomenik.
— (Azijo zlata) za mesec julij določen je po ministerstvu na 19l/a°/o v srebru za vse slučaje, če se plačuje carina in carinske pristojbine namestu v zlatu, v srebru.
— (Naznanilo.) Peto ledno zborovanje aka-demičnega društva „Triglava" v Gradci vršilo se bode V soboto dne 23. junija v gostilni „zum Bierjnckl" (Sackstrasse) ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Č.ta se zapisnik prejšnjega zborovanja; 2. predava g. stud. jur. Strauss „o cinizmu*'; 3. kritikuje se predavanje g. Bezjaka (ocenjujeta gg. Fon in Virbnik, stud. phil.);
4 slučajnosti. Gosti dobro došli! K obilnej udeležbi vabi odbor.
— (Razpisani službi.) V kaznilnici v Gradiški služba paznika. Letna plafa 260 gold., 25% službene doklade, stanovanje, 840 gramov kruha na dan in moutnra. Prošnje v 4 tednih na c. kr. o^r. sodnika v Gradiški. — Pri mapnem arhivu v Trstu mesto sluge. Plača 300 g<>ld., službena doklada 175 gld. in uradna obleka. Prošnje do 20. julija na C kr. finančno ravuateljstvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Nyiregyhaza 22. junija. Dr. Fried-mann izjavi v imenu zagovornikov, da ako se
Pri plosnej slavnosti, prirejenej po amerikanskom poslaniku Baldvvinu na amerikanskej ladiji v Kronstadtu, bili so prisotni Giers, \Vad-riington, Vanutelli, nemški, francoski in angleški poslanik.
Razne vesti.
* (Veliki gospodje.) Vojvoda Mmtpen-sier, španjskeg* kralja stnjc, ki je zastopal Španjsko pri kronanji v Moskvi, bil si je svoje naloge po polnem v svesti, obnašal se je ponosno in darežljivo. Kakor poroča „Gaulois", dal je trem slugam rusko-carske hiše, ki so mu stregli, nič manj nego 25 000 frankov, a tistemu, ki mu je pri velikej revue ji pripeljal konja, 5000 frankov.
i   j * (Ruski   petrolej.)   Razvoj petrolejeve
ooae ponavijaio umesavanjeoDc-instva mej oorav-!ohrti v K(H
iji napreduje velikansko. S *■   pred krat-
navo, bodo zagovorniki zahtevali, da se občinstvo iz dvorane odpravi, sicer bodo sami ostavili dvorano. Predsednik obrne se do občinstva z običajnim opominom. Potem zaslišavanje ženskih prič, ki bi bile dotično soboto opolndne od sinagoge čule klice na pomagaj. Prva priča je čula otročji glas, ki jo je vun klical, a se ni brigala. Priča taji odločno vse obtežujoče izpovedbe, ki se nahajajo v zaslišavnem zapisniku ter izjavi, da je čula klic zvečer, ne pa opoludne, kakor je preiskovalni sodnik v zapisnik zapisal.
Praga 21. junija. Stanje voda je zopet normalno, nevarnosti ni več.
Vratislava 2.1. junija. Pritoki Odre stopili so čez bregove in preplavili več krajev. Kladsko (Glatz), Svidnica (Sclnveidnitz), IJirsch-berg, Nisa (Neisse) so pod vodo, veliko hiš in mostov se je zrušilo, mnogo živine je poginilo V Nisi so protestantovska šola, cerkev, dve kasarni, poštni urad in veliko mlinov pod vodo.
Praga 21. junija. Volilni oklic češkega kolegija volilnih mož glasi se jako spravljivo in konča s klicem: „Mir na podlagi jednakih pravic!u
KLajira 21. junija.   Preteklo noč zaprl so 22 oseb, 50 družili še bodo; mej njimi je več   nekdanjih   Arabijevih   častnikov  in jeden moslimski uradnik.
Dunaj 20. junija. Vojno ministerstvo je odredilo, da se povodom zmanjšanja vojakov v okupiranih deželah in v južnej Dalmaciji ondii-kaj aktivno službujoči reservni častniki ob jed-nem prestavijo v ne aktivno razmerje nazaj. S tem je omogočeno tudi zadnjim, leta 1882 sklicanim reservnim častnikom, povrniti se k svojemu prejšnjemu poklicu. — Iz Ccske in Moravske dohajajo o vodah vznemirjajoče vesti.
Petrograd 20. junija. General Gurko imenovan je guvernerjem v Varšavi in poveljnikom Varšavskega vojnega okraja.
kun imel je ruski petrolej skromno trgoviše, /daj pa je že napovedal vojno amerikanske nu monopolu ter amerikanski petrolej izpodrin I v :-evero in južno-zapadnej Rusiji in se celo udomačil v razmerno kratkem času v Avstro-Ogerskoj. Zdaj dela umeri-kanskemu pefolejn ževNemčj' konkurenco. IUvno lovršeni cevovod in železnice osobito, prosit Biku Tiflis-Poti približale so ruski proizvod evropskim trgovišrein za toliko, da je iHpešiiu konkurenca z Ameriko brezdvojbens. V zadnjih dneh sklenile so se znatne kupčije mej nemškimi veletržei in ruskimi producenti, Vidni katerih je pokrita večina za zimo potrebnega petroleja.
* (En lan t terrihle.) Baronica N. imela je prav ljubko, nia'o hčeiko, ki |e pa bila jako nepremišljena iti indiskretna; bila iesploh „grozea otrok",
pravi pravcati „enfailt t-rrible".    Nedavno imela jo bnroniCH goste, katerim se je predstavila tudi mahi Helena.   Govor bil je v najboljšem toku, kar zar.no mala Helen » jokati in se zvijati stokajo'-, in vzdiha joč; bol« b so ;o uamreč zobje.   „Bodi mirno, ljubo dete41, tolaži jo mati, „bodi pametna, nikar ue jokaj, saj bodo bolečine ponehale." — „PonehaleV in kako misliš, dn ponehajo/ odvrne solzeč se Helena. „Mari misliš, da mor« m svoje zobe ravno tako vun vzeti, kakor ti V
* (Oče, ki vzame svojo hčer za ženo.; To je po sedanjih zakonih možno v Fran-COskej, kakor kaže naslednji senza»-ni slučaj. Neki kmetski Don Juan v Nogeut le II .trou odvrnil je l»o večletnem, zakonu svoje srce ol svoje zakonite soproge, t-r naklonil svojo vročo l|ubozen mladi deklici, ki je pri njem služila za kravjo deklo. Plod te ljubezni bilo je brdko dete, deklica, katera se je vzgojeval* v kmetovoj hiši. Čez 16 let umre kmetu zakonita soproga in nj'gOVa nezakonska hčerka razvila se je v zalo devo. Pričelo se je skandalozno življenje v liši n nega Dona Juana. Ljubezen do kravje dekle s ; je bila ohladila, tem pozorneje pa se je oziral na svojega nezakonskega otroka, kravje dekle hčer. Odpustil je večletno pri -ležnico iz službe ter s'clenil vzeti svojo llfier zi ženo. Svoj numen objavi maiiu, proseč, naj spiše ženino pogodbo O-ujmeni mane, ki je poznal vse življenje kmetovo, opozoril g< je, da vender ne gre, da bi se oženil s svojo lastno, če tudi nezakonsko hčerjo Kmet pa odvrne mirno, da ni dokazano, da bi bd on oče tega dekleta, on to odločno zanikava, tudi je po obstoječih zakonih zabranjeno, poizveduvati po očetu („la recherclie
plečih in nikdo — naj bo še tako zvit in mogočen — ne more me ustaviti na mojem potu!JU
„„Potem  se  bojim za te še dvakrat bolj!JU rekla je Filomela zamišljena. „ „Jeden sam mož ne j more ničesar v današnjih časih !Utt
„„Ti imaš prav,"« odgovoril je  Pillone ne- J strpno. nnNe more ničesar,  če ne razume spraviti j prebivalstva v gibanje;  a kdor to zua,  more vseli Kaj je bil Masaniello?   Ubog  ribič,   ki še prejšnji dan mislil ni, otresti se kedaj jarma, a njegov govor pošiljal je strele mej ljudstvo,  kakor oblak ob nevihti. Kaj je bil pogumni Murat predno je vzel nepremagljivi Capri?  Neumen predrzoež, ki je skušal sklatiti  luno  z neba.   Kaj je   bil   Garibaldi, ko jo s tristo možmi pripeljal se na Sicilijo? Neumen klativitez, kateremu se je posmehovala vsa Evropa; vender je trideset dnij  pozneje gospodoval v istem Neapolji, 0 katerem pravijo zdaj, daje nepremagljiv ! Ali si pozabila, kaj se je zgodilo nedavno v Palermu? Dve tisoči mož, ki so bili pobegnili v gore, da Be odtegnejo pijemonteškemu naboru, zakleli so se pod predrznim Masalijem; pridrli so, ne da bi bil potil ieden strel, v glavno mesto Sic lije.  Fdomela! Res te ljubim, a ti mi zato ne smeš jemati poguma! Sreča spremlja predrznega,  če nečeš iti ž njim, pa gre on sam — bojazljivci naj pa ostanejo zadaj.""
„ „Jaz nesem  bojazljiva, Pillone,"J odgovorili je mlada deklica in rudeeica jo je polila. „.,A tvoje podjetje je predrzno in m umno.   Če se ti tudi posreči,  kar si  mi   jioveial — moral  boš nazadnje vender le tepen pobegniti  v  gore.   Ali  se vhč ne s' i oi 11 i n j aS, kako se je godilo v Palermu V Italijan-ke fregute so bombardovale mesto, pijemonte!ki vojaki ho ga obkolili in napali, preiskali hišo za hišo, pobili begune,  in imetali nepokopana trupla  v kleti. To se bo  zgodilo tudi  s  tvojimi  ljudmi,   Pillone! Lahko boš podkuril ustanek, morda celo polastil se trdnjave San Elmo, a dolgo ae zdržati ne boš mogel. Pijemonteške čete bodo kmalu obsule mesto,   ia če jih tudi otepeš in pojdeš s krono na glavi v palUzzo reale ter se usedeš na škrlat, po katerem tako hrepeniš — ali misliš, da bo Kvropa trpela, d i bi imel v rokah sin kozjega pastirja žezlo kraljestva neapoli tanskega Vuw
„„Sin svinjskega pastirja v*el je sveti Peter v roke svete ključe in razsipa prokletstva na kneze in kralje!"" odgovoril je Pillone ponosno, nn^o jaz jedenkrat odložim svoj razbojniški plašč, kakor je on svojo pastirsko palico — kaj me Se potem zavira na potu h kraljevej kroni ?BU
„„Tvoj ponos in tvoja prevzetnost te preveč slepita, Pillone,"w odgovoril« je Filomela zuuahujoč
z glavo „„Oh, ko hi te mogla pregovoriti, da bi ubogal moj svet. S;cer pa poslušaj mirno moj načrt, kakor   sem   jaz  tvojega,   in  prav  storiš,   če me
uboga*.4"
p Pillone zmajal je nepot rpežl|i\o /. glavo, vender se je use lel zraven nje Ona mu je podala roko, nagnila se čezenj in rekla:
„„Jaz vem, Pillone, dr. hraniš v tej vili vse, kar si oropal v večjih letih bogatim tujcem ki so potovali po nase] deželi. Ti si mi sam povedal in mi pogosto pokazal, kaj imaš zlata, dragocenosti j in demantov. Vse to se more odpeljati v jednem čolnu, in jaz sem že preskrbela, kar je tieba. Beživa poprej Bkupaj od tod, Pillone, nego izbruhne nevihta, katero hočeš priklicati. Stopila bova na suho na kakem nezastraženem mestu blizu Gaete, od tam prideva kmalu čez meje papeževih dežel, kjer naju ne bo nikdo preganjal; nikdo tam ne bo vprašal po tvojem prejšnjem življenji. Dobil boš od cerkve od-puščenje za kri, ki si jo prelil, in pridobil boš milost svete Device s tem, da zadušiš divje načrte, ki ti vrd po glavi. Ko se boš upokojil, kupi si miren vinograd, obdeluj zemljo in — —uu
.Filomela ni končala stavka, temveč oklenila se ga je z obema rokama okrog vratu.u (Daljo prih.)
dela patern te est interd.te"), tud.ij zamore brez tt-držkovz omenjeno deklino stopiti v veljaven zakon Maire se je pac obotavljal ustreči temu zalite vanju, a ko se je posvetoval s kompetentnimi osobami, videl se je naposled pri m oranega, ustreči želji kmeta, ki je potem brez vseh ovir vzel svojo hčer za ženo. Ta senzučni slučaj pa je prvi in zadnji te vrste. Vsled tega dogodka se je namreč v zbornici stavil predlog, da je v bodoče tudi v Francoskej dovoljena „rechercbe de la paternite", v posebnih slučajih celo zapovedano. Ni dvombe, da bo predlog tega zakona vzprijet.
Narodno-gospodarske stvari.
Pogozdovanje Krasa na državne stroške.
Kdor je v novejšem času obiskal Postoj insko jamo, zapazil je nad cesto, katera drži v jamo, prostor nasajen z borovci, jeseni, javori itd. Ta svet obsega 1500 Ha. in ga je Postojinska soseska pustila državi za pogozditi. Tukaj so sadili črni bor, hrast, jesen, brest, javor in bukev. Ostali so le črni boii, deloma tudi jesen in javor, drugo drevje je poginilo. Najbo!jše so se obnesli leta 1881 in 1882. sajeni črni bori, katerih se je 80°/0 prijelo. Zdaj je ves prostor ž njimi zasajen.
Popotniki, ki hodijo po veliki cesti iz Planine v Postojino, opazijo nad Postojino precej visok, špi-čast, kamnit in peščen hrib, ki se zove „oštri vrh" in je z IVa meter visokim zidom obdan. Ta hrib meri 12.fl0 Ha. Uže leta 1874. so tukaj smreke sadili, pa z malo izjemo so se vse posušile. Leta 1881. nasadilo se je 45 000 črnih borov, 1400 jesenov, 600 brestov in 1882 leta 80.000 črnih borovcev. Od teh jih 70 -80% raste.   Leta 1878., 1879. in
1880. sajeni borovci so jako lepi, pa se jih je le malo prijelo. Ves ta svet je lastnina Postojinskih občanov.
Za „Gabroma zraven vasi Rakitnik nahaja se 10.85 Ha. obsr ž nega sveta, lastnina Rakitničanov. Na Mn svetu so nasadili 1880. leta 38.000 črnih borovcev, 1000 javorov, 300 brestov in 400 topolo-vih natičev. Razun 20—25% črnega borovca je vse drugo drevje poginilo A leta 1882. nasadili so 65.000 črnega borovca, 1600 javorov in jesenov, katere sadike so se z malo izjemo vse prijele.
Na prostoru bl.zo vasi Matenjavas, kateri je lastnina občanov v Matenjivasi in obsega 2 0o Ha., nasadilo se je 1882. 1. 17.000 črnih, 1000 belih bo rovcev, in 1500 jesenov jako uspešno.
Na rebru gore „Osojnica" pri Št. Petru ogra dilo se je na državne stroške 13.or, Ha. sveta z zidom. Svet je lastnina občanov iz St. Petra in Rh-dohove vasi.   Blizo   % vsega sveta obsadilo se je
1881. leta s 47 000 črnimi borovci z izvrstnim vspe-hom, razun jesenske nasadbe, katera se je slabo obnesla. Usadilo se je tukaj 15 litrov lešnjikov za poskušnjo.
Nad vasjo Kal tik južne železnice, kateri 8.60 Ha. obs* žni svet gre v last Kalanom, se je 1. 1878. s črmmi in belimi borovci pogozdoval, I. 1879 so pa sadili tam želod in topolove natiče. Črnega in belega bora ostalo je na o.6 Ha. obsežnem prostoru okoli 60%, na ostalem prostoru komaj 5% Topolovi natiči in hrasti so se pOBUlili. Leta 1880. zasadilo se je na 4 o H>. velikem prostoru 22 000 črnih borovcev, 400 bukev, 400 javorov, 200 kostanjev in 6400 topolovih natičev. Ker je na.-tala suša, poginil.« je skoro vse drevje, razun črnih borovcev, ka tcrih je 20 — 25% ostalo.
Spomladi leta 1881. nasadilo so je okolu 3.0 Ha. in porabilo 29.000 črnih borovcev, 400 jesenov in 200 pravih kostanjev, in 1882 leta 2 5 Hi. in potrebovalo 22.000 črnih borovcev, 1000 javorov in 2000 jesenov. B izo 1 Hi. nasadil se je letošnjo spomlad. Leta 1881 in 1882. sajeno drevje uspešno raste se ga je 60   70% prijelo.
Pod Gabrkom pri Famljah pripustdi so Fa-meljčani in Gabrčani 10.00 Ha. prostornega sveta z zidom obdati in potem pogozditi. Na tem svetu nasadili so uže dvakrat topolove natče, kateri so pa poginili. Leta 1880. nasadilo se je 5 0 Ha. z 28 000 crn'm i borovci. 2000 hrasti, 200 bukvami in 8400 topolovimt natiči. Črnih borovcev je 30- 40°/0 ostalo, vse drugo drevje pa poginih«. V spomladi 1. 1882 popravljala se je prejšnja nasadba in velik del sveta na novo nasadil. V ta namen porabilo se je 60.000 črnih borovcev, katerih se je 60—70% prijelo. V jeseni ieta 1882. usadilo se  je 15 litrov lešnjikov.
Za „starim gradom" na potoku „Bela" nad Vipavo in Vrhpoljem nahaja se blizo 164.17 Ha. « bsežnega prostora. Okolu 30 Ha. se je s črnim borovcem, jesenom, pravim kostanjem in akacijami t as^di'o. Prijelo se je tega drevja, katerega se je ■/■a 250.000 posadilo, 50 do 60%. Pod c« sto, ki drži iz Vipave nf> Col, je tudi l 00 Ha. prostornega sveta s črnimi borovnici nasajenega in dobro rastejo.
-Stražica* nad Trnovem, last Trnovskih obča-
nov, je visoka, kamnita in peščena gora in meri 40.50 Ha. Leta 1876. in 1877. nasajena je bila vsa gora s črnimi in belimi borovci. Teh je na 1 oo Ha. obsežnem prostoru 80—90%, na 6—7 Ha. prostor nem svetu pa 50%, torej poprek 20-30% ostalo in nekoliko jeliš v grabnu.
Letošnjo spomlad nasadilo se je blizo 20.0 Ha. s črnimi borovci, jeseni, akacijami in lipami.
Vsega skupaj se je od leta 1874. do zdaj nad 100 Hh. Krasa pogozdiln ob državne stroške. Na vsaki Ha. sadilo se je blizo 10.000 sadik. Popre-* dobil je vsak delavec, na dan 48 do 52 kr. Nasadba 1000 sadik stala je 3 gld. do 3 gld. 24 kr.
-Novice."
Zahvala.
Blagorodni gospod Fran Hren blagovolil je tukajšnjemu bralnemu društvu podariti lepo sliko dra. J. Blei-\veisa pt. TrsteniŠkega. Za i;i lepi dar se mu v imenu društva podpisana srčno zahvaljujeta.
V Begunjah, dno 21. junija 1883. J". Sozja, T.*Vidmar, tajnik. podpredsednik.
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mu).
18. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73r82mtn. 730-22 mm. 72894 mm.	-f-lG-4'C -f 19 8'C 4-16-4° C	si. bur. si. jz. si. jz.	obl. obl. obl.	27-tiOmm. dežja.
19. junija 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726-49 mm. 728-89 mm. 73013mw.	+ 13-2° C + 17-2« C + 120° C _	si. zali. si. jz. brezv.	obl. obl. obl.	6-60 mm. dežja.
20. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73255 mm. 73324 mm. 736"G2mm.	4-12-2° C -|- 20 4° C -f-120*0	si. bur. si. jz. si. bur.	d. jas. d. jas. d. jas.	0-50 mm. dežja.
21. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-84 mm. 73004 mm. 786*06 M.	-f- 11-4° C ■4-21*4*0 + 14-6*» 0	si. vzh. z. vzh. si. j z.	jas. d. jas. jas.	0 00 mm. dežja.
tega precej velik. Temperatura je skoro povsod močno-pala ker bija globoko pod normalom j razdelitev je bila se precej jednakomerna, vender že bolj ekstremna kot poprej. Vetrovi so bili zelo spremenljivi, sicer pa tudi močnejši kot poprej. Nebo je bilo zelo spremenljivo; vreme je postajalo nekoliko stanovitnejše, čeravno ni bilo Se prosto vsake mo-krine.
TiUci:
20. junija.
Pri Nloun: Steni z Dunaja. — Jelene iz Kaarlovca.
— Salamon z Dunaja.
Pri Malici: Vinzl z Dunaja. — Pjetschka iz Celja.
— Ohrrain iz Idrije.
IDu.n.ađs33:a. borza
dne 22. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banko . .....
Kreditne akcije...... . .
London . .....
Srebro
Napol...........
C. kr. cekini . ......
Nemške mark« .... 4°/0 državne srečke iz I. 1854   250 gld. Državno srečke iz 1. 1864.        100 „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
rt n n */«......
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/,, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vj°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Eiizabetiue zapad, železnice Pri'»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
78 gld. 45			
79	r*	05	a
99		20	a
	a	50	a
^38	a	—	n
305	a	30	rt
120	a	05	n
9	a n	50	n a
t	n	67	n
r>8	»	45	a
119		75	rt
167	rt	50	rt
99	71	10	rt
120	rt	45	n
89	»	6->	rt
87	n	35	a
103	a	—	a
114		_	
118	n	20	
102	ti	80	_
105	rt	—	J)
170	a	—	ff
19	n	25	w
110	n	80	T)
219	a	75	m
B. V Avstriji »ploh:
Zračni pritisk se je večinoma, toda ne jednakomerno vzdignil; razloček mej maksimom in minimom je bil vsled
I. Ljubljansko bolniško podporno in oskrbovalno društvo.
Vodstvo društva vabi najuljudnije vse gospode ude k letošnjemu rednemu oImmu-iiih vst>oirii, ki bode v nedeljo dne 24. Junija 1883. dopoludne ob 11. uri v dvorani mestne hiše. (418)
Spored:
1. Poročilo o društvenem kretanji v 1. 1882.
2. Eventualni predlogi društvenikov.
3. Volitev treh preglednikov društvenih računov.
4. Volitev društvenega vodstva.
Vozni red istrske državne železnice
veljaven od I. junija 1883.
ZDiTra6su-^-u.lj
1* o m t m. j e
Divača   .... odh.
llerpelje-Kozina . „
Podgorje.   ... „
Kakitovič   ... „
lluz t (Pinguente) „
Kozzo..... n
Lupoglava ... „
Cerovlje .... n
Pazin..... „
S. Pletro in Selva „
Caiilanuro   ... „
Dignano .... „
Pulj..... prih.
Osobni vlaki
1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred  razred  razred razred
ijatraj 7 2
7- 23
7 40
8- 2
8- i;t
B-28
8 36
9 2 9 15 9*85
9- 52 H). 2 2 10-45 (ttfoluilnr
dopolnilni' 9- D 9-26 9 40 10-— 1010 10-22
10- 36 11' 7 11 22
11- 13 1>- 4
12- 38 1 —
popoludne
popoludnp
4- 53
5- 21 5 40
6- 9 6-21 6-38
6- 68
7- 33
7- 50
8- 15 840
9- 18 947 mitf
npfcr H-50 9- 7 9-20 9-36 9-45 9-n5 10- 8 10-30 10-41
10 57
11 12 11 39 11 -68
po nori
PONtU j «»
Pulj.....
Dignano .... Caufauuro . . . S. Pietro in Selva
Pazin.....
Cerovlje .... Lupoglava .   . .
Uozzo.....
Buiet (Pinguente)
Kakitovič . . . Podgorje
llerpelje Kozina .
Divača       .   . .
odh.
prih.
Oaobni vlaki
1. 2. 3. 1. 2. 8. 1. 2. 8. raz»-ed razred 1 razred
zjutraj
5 5 5-20
5- 50
6- 4
6 19 6-83
6- 53 T 6 715
7- 25 739
7- 51
8- 7 ilii|H'linlnt'
dopoludne 715
7- 45
8- 28 8-49 9 16 9 35
10. 4 i 10-21
10- 35 i 10 54 ! 11-17
11- 85 12— u poldne
popoludne 1210 12-37 1.12 1 30 152 2- 9 2-36
2- 50
3- 1 3-18 8-87 354 415
popo'iidni'
1. 2. 3. razred
popoludne
4- 35
6 —
6-86
5- 68 G14 6*81
6- 57 711
7 22
7- 37 755
8- 10 8-30 micr
Umrli SO v I jiiQ>IJ<iui:
18. junija: Karol Kapel, dninar, zdaj prisiljenec, 43 let, Poljanski nasip »t. 60, za grižo.
19. junija: Ana Itoištnar, oštirjova hči, 19 let, sv. Petra eesta št. 41, za plučuico.
20. junija: Marija Petrii-, delavka, 80 let, Kravja dolina št. 24, za os'abljenjvni v starosti.
V deželnej bolnici:
17. junija: Andrej CJojsc, gostač, 26 let, za jetiko.
18. junija: Marija Kniiic, gostija, 70 let, za oslab-Ijoiijem v starosti.
V vojaškej bolnici:
19. junija: Anton Habuse, infanterist, 21 let, za1 lenom.
i VIZ1TNICE
\     v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni "j
C      „Narodna Tiskarna"
v LJubljani.
BUDIMSKA
AKOCZY
v ■
katero so analizovali in označili deželna akademija v Hudim i.,sti profesor dr. Stiilzel v Monakovem, prolesor dr. Hiudy v Parizu in profesor dr. Tichborn* v Londonu, priporočajo lirotVsor dr. (ieldiai-tlt v Budimpešti, profesor dr. Zeissel na Duui.ji in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bo-iratft vseldiifl lithioiia; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznib prebavilnib organov in zanretji vodo ter Be pred vsemi znanimi greiieicami posebno izredno priporoča.
Be pren voi-u.il «.!•«».^■ •—------*—------—r '~i—. ,vr~"!—
Dobiva se po vseh lekarnah in proila|aliueali inine-ralnih voda, vedDO na novo natočena. Prosi se, da so zahteva izrecno Budimska Rakoczv (3O0—6)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
I/datelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".