•11-11 — Edini slovenski dnevnik [I] ▼ Zedinjenih državah*. :-■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov :- £20 GLAS NARODA JO C List slovenskih delavcev ? Ameriki. tU The only Slovenian daily jft in the United States :- Issued every day except -: Sundays and Holidays TELEFON FIBAENI: 4687 COKTLANDT. tore* m leeonl-Olm Matter, September II, ltd. at tka Fort OfUe si Ktw York. V. T, U(Ur the Art of Oamgrma of March S. 187«. YXLKFOH FIBAJtHM: 4C87 OOBTLAKDT NO. 122. — ŠTEV. 122. ———_ NEW YORK, SATURDAY, MAY 24, 1913. — SOBOTA, 24. VEL. TRAVNA, 1913. VOLUME XXI — LETNIK XXI Slavka v Paterson slednjič končana. Odvetnik B. Gibson drugič pred porolo. Tajna pogajanja *med tovarnarji y aferi Menschik Szabo se je pri-in delavci. V pcndeljek začno to- . čela v Newburgh, N. Y. nova po-varne obratcvati. rctna obravnava. PROTI VODITELJEM I. W. W. SKRIVNOSTNI UMOR. —o— —o— Nekatere tovarne so deloma ugo- prva cbravanava preti Gibsonu dile delavskim zahtevam. Tuja 1 jc bila brezuspešna radi nesegla-) porota. sja porotnikov. Vodstva šestih velikih svilo- ' 1 kalnic v Patersonu N. J., M igri Hc Blum, K m pire Silk Co., Doher-1y & Wadsworth, Dexter, Lambert & Co., Kjattermann & Mit-! chell in Westerhoff Bros, so vče-; raj naznanila, da pričnejo tovarne v pori del j ek zopet obratovati. Ker so tudi po drugih prostorih jenjali »itrajkarji nadlegovati stavkokazt-, jf skoraj gotovo, da bode stavka z današnjim dnem končana. I Poroča se, da bodo štrajkarji! prevzeli pod prejšnjimi pogoji tie- . lo. toda nekatere firme bodo ven-j dar skrajšale delavni čas in malo boljše plačale svoje uslužbenec, j Tovarnarji se nočejo v nobeni stvari pogajati /. voditelji I. \V. W.. ker se niso baje tako obnašali. kot se morajo obnašati zastopniki delavstva. Kar so tovarne dovolile, so dovolile prostovoljno nikakor pa ne pod pritiskom voditeljev I. W. W. Sodnik Minturm je sklical posebno poroto, satno da bi kedo ne mogel reei. da se je proces proti voditeljem vodil strankarsko. (loverner Fielder je prepričan, da je konec stavke v Patersonu blizu, d oči m je situacija pri Whar-tonu vedno resnejša. Včeraj je poslal v nemirno ozemlje generalnega adjutant« Sadlera, ki so bo osebno prepričal, če je potrebna milica za vzdrževanje miru. Ne- i kateri se bojijo, da bo zopet pri- i šlo do nemirov, kakor hitro se prične s popravo železniške pro- j ge. V vse vetrove. Cincinnati, O., 23. maja. — (tlasom določila v testamentu tu na sušil i umrlega kovinarskega delavca Jakoba Gross, so danes njegovo truplo upepelili in njegov prah je odvetnik Klein s 24. nadstropja novega poslopja Union (Vntral LiJ> Insurance razpršil na vse strani. Gross je zapustil vsakemu svojih sorodnikov po #1 in odvetniku Kleinu -$75. Drugič tekom enega leta se mora n« wyorski odvetnik Burton \V. tiihson zagovarjati na obtožbi*. da je julija meseca lanskega leta utopil svojo klijentinjo, Av-strijko Rozo Menschik Szabo v (ireen'voetl Lake in siecr z namenom, da se polasti njene zapuščine, za koje oskrbnika ga je bila postavila v svojem testamentu. Prvi proces, ki se je vršil v Goshen, N. V., j«- potekel brez uspeha, ker se porotniki niso mogli zediniti. Druga obravnava se je prieela včeraj v Xewbnrgh. N. V. pied sodnikom višjega sodišča, Thompkins-om. Včeraj so bili izvoljeni porotniki in zastopnik obtožbe, okrajni pravduik J. IX Wilson, je držal svoj otvoritveni nagovor. Nato je bila obravnava odgodena na današnji dan. Porota se sestoja z dvema izjemama iz samih fariner-jev. Gibsonovo zdravje ni prav nič trpelo v zaporu. Včeraj je napravil ntts popolnoma zdravega človeka, Njegova soproga, ki se je lansko leto aktivno udeležila obravnave, je bila tudi včeraj navzoča ter je z zanimanjem zasledovala dogodke. Gibson ima sedaj dva nova zagovornika. Okrajni pravduik je izjavil v svojem nagovoru, da bo dokazal, da j«' Gibson umoril gospo Szabo z namenom, da se polasti njenega denarja. Prva obtežilna priča bo danes zjutraj Henry Pelten, inžener, ki je ugotovil, da je pozorišee dejanja v Greenwood Lake tost ran meji- države New York. Potom tega se bo ugotovilo pristojnost sodišča. Okrajni detektiv Moore, ki je bil izdelal Gibsonov slučaj, je baje našel v zadnjih dnevih še tri nadaljne priče, ki bodo tudi nastopile pri obravnavi. Pred pričetkotn obravnave jo moral sesti Gibson poleg nekega Dominika Gerdvine. ki je bil par minut pOnuje v navzočnosti Cib-soua obsojen na smrt v električnem stolu. Prva bitka med in Kralj Konstantin je odpotoval na bojišče. Bolgari so pognali grško vojaštvo nazaj. PRITOŽBA ALBANCEV. Zdravstveno stanje japonskega cesarja. Prebil je povoljno nod in telesna temperatura je padla za štiri stopnje. LJUDSTVO RAZVESELJENO. eO.COO Bolgarov koraka proti me- Mikado je poslal predsedniku i stn Solunu. Mirovna pogajanja se Wilsonu brzojavko, v kateri se zavlačujejo. zahvaljuje za vprašanje. Dan t s prinašamo sliko, ki nam kaže oseb«-, vdeležene pri drznem roparskem napadu pri belem dnevu. katerega so uprizorili italijanski bandit i v gorenjem delu mesta New York. <> posameznostih smo že včeraj podrobneje poročali. Na levi strani vidite dailies K. Wintress-a. bančnega sla, ki s" je tako uspešno boril proti pocestnim tolovajem. Gorenja slika kaže pozorišče pred tovarno, kjer je bij izvršen poiskušen rop. Spodaj vidite Iri policiste, vdeležene pri lovu na storilce ter enega tolovajev. Italijana Pietro Plescia. Mlada kontraktna delavca; Napad na pokopališču, Federaiisti podlegli, Operiral samega sebe. Penn Yan, N. Y. 23. maja. — Petinsedemdeset letni 'fsaec Baz-zet t je dobil na peti desne noge ge hud prikad. Ker se je bal. da mu bo treba umreti, si je peto enostavno z britvijo odrezal. Toda tudi to ni pomagalo, bolezen s«' je razširjata naprej. Korajžni starce je nekega lepega dne odrezal še stopalo. Zdravniki upajo, da bo ozdravel, ker ima izredno min"ne živce. Roosevelt o svoji stranki. Stanford, Conn., 23. m^ja. — Voditelji progresivue stranke so imeli včeraj tukaj banket. Pozdravil jih je tudi Roosevelt in k pozdravu pripomnil, sledeče: "Naravnost blazno je govoriti, da bi se naša stranka spojila s kako drugo. To je ravno tako kot je bilo pred leti, ko so govorili, da se bodo L/incolnovi republikanci spojili s bourbonskimi demokrati. Mi stojimo in bomo stali neomajano!" Naselniški uradniki so ustrelili novega kozla, ko so smatrali dva dečka kentra letnim delavcem. Že tolikokrat smo pisali o precej čudnih razmerah na Ellis islandu. toda slučaj, ki se je včeraj prigodi!, zasluži vso pozornost. S parnikom "Pretoria*' sta dospela sem lo letni Albert us in njegov 14 letni nečak Willie Bor-chers. Albertus je imel naslov do svojega brata Johna Borchersa, ki je blagajnik pri Eagle Beef and Provision Co. in ugleden a-merikauski državljan. Kakor hitro ju je nadzornik zapazil, ju je peljal pred komisijo, z namenom, da bo dečka poslala nazaj, odkoder sta prišla. In res! Vsevedna in vsemogočna komisija je izjavila, da sta fanta kontraktna delavca! {Nazadnje bodo še dojence kot kontraktne delavce pošiljali nazaj. Op. ur.). Poklicali so ' velikega brata", ki je, na vprašanje, kaj bodem z njima počel, s smehom odgovoril: "Moj Bog, kaj naj počnem z njima V šolo ju bom poslal, to je menda naravno!" Uradniki so morali zdrava in krepka dečka pustiti hočeš, nočeš — na svobodno zemljo, naselniška oblast je pa s tem dobila novo klofuto, katerih je pa k sreči že vajena. Na Calvary pekepališču v New Voditelj konstitucijcnalistov v Ycrku jo neki ^rnec napadel dve Mehiki zvari pred posojilom, ker ženski. Poiskus linčanja. ^ ne smatra varnim. j Na Calvary pokopališču je vče- Eagle Pass, Tex.. 23. maja. — raj popoldne neki črnec napadel j Kol poročajo voditelji konstitu-dve Ženski in prav slabo bi se mu j eijonalnih čet, ki so se zbrali on-bilo zgodilo, ako bi ne prišla po-j strail l t>ke k skupnemu posveto-icija v pravem času na lice me-1 vanj„f sf. vršila pred kratkem v se vero iz- s» sta. Ženski sta hoteli zbežali, a!v bližini Saeramenta ena je spodtaknila ter ji jfj točnem delu Mehike bitka med Lcjdcn, Anglija. 23. maja. — Pričakovana vojna med Bolgari in (irki je slednjič vendarle izbruhnila in sovražnosti so se že včeraj začele. Na črti od Buleista Cestaki do Pan ga ion so se včeraj vršili prvi boji. So-neč po neki brzojavki, so vrgli Bolgari čete nazaj. 60.000 bolgarskih vojakov maršira baje proti Solunu. V o-grožene kraje se je napotil grški kralj Konstantin s princem Aleksandrom. Kakor poročajo, bo sam prevzel vrhovno poveljstvo. London, Anglija, 23. maja. — Albanska provizoriena vlada se je pritožila pri tukajšnji mirovni konferenci proti grškemu vojaštvu, ki baje počenja silne grozo-vitosti. Neko poročilo naznanja, da je dal nek grški general ustreliti dvainsedemdeset albanskih odlienjakov. Mirovna pogajanja so se zopet zavlekla. Zastopniki Turčije so predlagali danes pooblaščencem balkansk« zveze, da bi se sklenila začasna mirovna pogodba. Atene, Grško. 23. maja. Boji med Bolgari in (irki se nadaljujejo. Bolgarska artilerija je že povzročila Grkom obilo škode. Grška vlada preti s splošno vojno, če se sovražnosti takoj ne končajo. Bolgari so dospeli že do nevtralne zone pri Solunu. /.besneli zamorec zadal s škarjami par ubodljajev v glavo in lice. Po aretaciji je hotela razljuceua množica iztrgati črnca iz rok policije in sicer z namenom, da ga iinča. a policisti so s krepelei odgnali množico ter odvedli jetnika na varno. regularnimi četami in federaiisti. tekom koje so izgubili slednji 100 mož, ker so jih nasprotniki zvabili v zasedo. Voditelj federalist ov je bil bivši pristaš Orozca. neki Carvo. Kadi te zmage imajo sedaj konstitucijonalci v oblasti vsa mesta med Saltillo in Mon- Kr l ril In brail pamiki (Avstro-Americto proge) MARTHA WASHINGTON odplnje v soboto doe 14. junija Kaiser Franz Josef L odpluje v soboto dne 21. junija vožnja do Trsu urno 13 dni. do Trsta ali Reke - - $37.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane ... $38.18 do Zagreba .... $38.08 Za poMbM kabine (oddelek m«d II. ia III. rasmlom) *t*ne votnj* $4.00 več m odrasla, u otroke polovica, Ta oddelek poaetmo Tri žrtve. San Diego, Cal., 23. maja. — Štirje možki so priredili danes poskusno vožnjo z novim motornim čolnom. Ko so bili že precej daleč od obali, je eksplodiral cilinder pri motorju. Dve osebi so bili na mestu mrtvi, tretja je pa smrtno nevarno ranjena. Samomor mladega grofa. Budimpešta, Ogrsko. 23. maja. S krogljo v glavi so našli danes 24 letnega grofa Ladislava Kegle-viča, sina člana gosposke zbornice. Mladi mož je bil porabil svoje veliko premoženje do zadnjega vinarja. i Ženska, katero je zamorec za-; t.jova bodel obraz, neka Annie Karle, jej Goveruer Carranza, voditelj stala ob grobu svojega brata. Po- j mehiških konstitucijonalistov, je leg nje prijateljica. Clarke Suit'- j izjavil danes tekom konference s j fen. Naenkrat je skočil izza ) svojimi vojaškimi svetovalci, da j kega grmovja dolični' zamorec j je brzojavno posvaril angleškega j ter letel proti obema. Gospa Knit-i jn francoskega ministrskega pred-! ion je zbežala in tudi .Miss Earle j sednika, da bodo najbrž nastale j ji j** hotela slediti, a se je spod- j težkočo. ako dajo evropski kapi-takuila in padla. Takoj je bil za- talisti Huertovi vladi zahtevano i moreč pri njej. Branila se je z vso posojii0 ter dobe zato v varnost i silo. nakar j< potegnil čruec iz j carinske dohodke. V brzojavki se ! žepa škarje ter ji zadal omenjene j glasi nadalje, da bo prišlo med [rane. Vsled njenih klicev na po-j Mehiko in tema državama najbrž moč so prihiteli pokopališki de- ^ vojne radi pobiranja carine, iavci. Zamorec je skušal zbežati, j ai-0 pride konsitucijonelno giba-j a prijeli so ga ter izročili policiji.! uj(1 na površje. Ko so ga hoteli odvesti s pozoriš-! _ j ča. je hotela zbrana množica iz-j 'trgati črnca iz rok policije. Poli-j Francoski vojaki protestirajo. : cisti so potegnili revolverje, vze Medved raztrgal mlado deklico. Truckee, Ca!.. 23. maja. — Te-] den potem, ko je izginila 18 letna j Vinnie Colt, so našli danes njeno ; truplo v nekem prepadu v Neva-da-go!-ovju. Deklico je raztrgal medved ter tudi napol požrl njeno telo. Prejšni teden se je Vinnie skregala s svojo materjo ter zapustila domačo hišo. Ker se ni ničesar culo o njej, so jo pričeli iskati ter jo konečno našli v gorovju raztrgano. Po nedolžnem umorjen. Buffalo, N. Y., 23. maja. — Pri lovu za nekim vlomilcem je pomagal tudi kurjač Leonard E. Rounds. Ker je meščan Alfred Ocklev mislil, da je Rounds zasledovan vlomilec, ga je ustrelil. Tokio, .Japonska, 24. maja. — Danes zjutraj izdani buletin pravi, da znaša temperatura cesarja (.W.2 stopinj. Poroea se iz dvornih krogov, da ;e prebil cesar povoljno noč ter da ni nikakega vzroka za vznemirjanje. Cesar ima pljučnico. Včeraj popoldne je znašala temperatura 104 stopnje, nakar je pričela padati do omenjene točke. V bližini cesarske palače je molilo na tisoče ljudstva in vsa svetišča in pagode so bile prenapolnjene. A. Haillv Blanchard, ameriški poslanik, je bil med prvimi, ki so oglasili v cesarski palači, da se informirajo o cesarjevem zdravju. Izrekel je simpatijo vlade Zdr. držav in ameriškega ljudstva. Veliko lajšanja je prinesla med ljud stvo ministrska odredba, ki dovoljuje zopet no otvoritev gledišč in drugih zabavališč. Domneva se. da bi se kaj takega ne dovolilo. ako bi bil cesar v resnici opasno bolan. Cesar leži v Aovama-palači, na koje obširnem paradnem vežba-lišču si je bil nakopal bolezen, ko je zadnjo nedeljo inspiciral vojaštvo. Prevesti so ga mislili v neko drugo palačo, a vnetje pljuč je preprečilo izvršitev tega namena. Ko je prišel v torek v javnost prvi buletin o bolezni cesarja, je postalo ljudstvo razburjeno. To razburjenje so se povečale posebne izdaje časopisov. Že zopet bombe. London, Anglija, 23. maja. — ftufragetke, k i so se nekaj dni še precej mirno obnašale, so zopet začele divjati. Policija je našla na več mestih bombe, in kot se Ču-je. so nameravale uprizoriti atentat na Carnegie-jvo knjižnico v Keighley. li črnca v svojo sredo ter ga od- Pariz, Francija, 23. maja. — vedli v avtomobil, ki je nato br- ^kora.i po vseh garnizijah protezo odpeljal proti policijski po- ' Rtira vojaštvo proti triletni voja-i staji v Hunetrs Point. i škl službi. Agitatorje so prijeli __; in jih postavili pred vojno so- ; dišče. Ustaja na Španskem. : - Madrid, Španija. 23. maja. — Iz Rio Tinto je prišlo poročilo o i izbruhu velike usta je in vlada Uzorna mati V neki trgovini na Fulton Str. jc aretirala policija Elizabeto Ka-lopv in njeno trinajstletno hčer, | ker sta kradli različne predmete. Deklica je baje pozneje pripozna-la. da jo je mati nagovarjala k tatvini. Umor in samomor. Erie, Pa., 23. maja. — Strojevodja Jacob Demerle je udri danes ponoči v spalnico svoje nezveste ljubice Marije James. Dekleta je ustrelil, nato si je pa šc sam pognal kroglo v glavo. Denarje v staro domovino pošiljamo! Zcpetni izbruh Vezuva. Napolj, Italija. 23. maja. — smatra situacijo za tako resno, da Tekom pretekle noči in današ-je takoj odposlala čete v Huelva. I nj^ga jutra je kazal Vezuv znake Rio Tinto leži v skein okraju. >)• listke j* dobiti prt TU. PA K SER, 8S Cortlandt Bt., New York. Dvanajst mrtvih vsled eksplozije plina. Buenos Aires, Argentina, 23. maja. — Dvanajst oseb je našlo smrt in dvajset jih je bilo ranjenih, ko se je danes završila eksplozija v tovarni za plin. Sladker odstavljen s proste liste. Washington, D. C., 23. maja. Demokratični voditelji v senatu so bili danes zvečer mnenja, da bo finančni komitej precej izpre-menil tarifno predlogo, ter da bo med drugimi določil carino na sladkor od 70 do 80 odstotkov. Na volno bo znašala carina 20 odstotkov. V predlogi sta ta dva predmeta sedaj carine prosta. velikem rudar- J zopetnega izbruha in pojavil se je tudi lahek potres. Krog kraterja se je odprla nova, centralno ležeča razpoklina, iz katere teče lava, vendar okolica dosedaj še ni ogrožena. Kitajsko posojilo. Lcndcn, Anglija, 23. maja. — Potrjuje se. da je bilo kitajsko pesojilo v Londonu 12 krat in v Berlinu 5 krat preplačano. Nemogoče je bilo upoštevati ponudbe 'ki so znašale maj kot $1500. Umobolna umorila svoje otroke. Toledo, Ohio. 23. maja. — Potem ko je sroje 4 mesece staro dete vrgla v vodnjak, je zaprla Mrs. Jerome Harris svoje tri o-stale otroke v hišo ter jo zažgala. Najstarejši dekliei. 6 letni Nini se je posrečilo uiti iz goreče hiše ter obvestiti sosede. Ti so prihiteli na lice mesta ter rešili še o-stala dva otroka. Dete v vodnjaku je umrlo. Mrs. Harris so aretirali. Cena vožnja. Parnik od Austro-Americana oroge ARGENTINA odpluje dne 28. maja 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in rek« $34.00 Ljubljane 35.18 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pri Frank Sakser, 32 Cortlandt Bt^ New Xark City. ■ K. $ K. $ 5. ... 1.10 f 130.. . 26.60 10. ... 2.15 140.. . 28.65 15. ... 3.15 150... . 30.70 20. ... 4.20 160... . 32.75 25. ... 5.20 170.. . 34 80 30. ... 6.25 180... . 36 85 35. ... 7.25 190... . 38 90 40. ... 8.30 200... . 40.90 45. ... 9 30 250.. . 51.15 50. 10.30 300... . 61.35 55. 11.35 350.. . 71.60 60. •.. 12.35 400... . 81.80 65. •.. 13 40 450... . 92.00 70. ... 14.40 500... . 102.25 75. ... 15.45 600... . 122.70 80. ... 16.45 700... . 143 IE "5. ... 17.45 800... . 163. CO 90. 18.45 900... . 184,00 100. ... 20.45 1000... . 204.10 110. •.. 22.50 2O00... . 407.00 120 ... 24.55 : 5000... .1017.00 Pofitarina je viteta pri teh «to-tah. Doma se nakazane avoto izplačujejo popolnoma, brez vinarja odbitka. NaSe denarne poliljatve razpošilja na zadnje poŠte e. k. poštno hranilnični urad ma Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam podati j« majpri-ličneje do $50.00 t gotovini v priporočenem ali registriranem pin-mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pm po New York Bank Draft TMJJfK 1A K11H, 81 Cortland* Bi. KoU£f>fcX.a> GLAS NARODA. 24. VEL. TRAVNA. 1913. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President JANKO PLEŠKO, Secretary. bOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za eelo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " * pol leto....................... 1.50 " leto aa mesto New York.......4.00 " pol leto za mesto New York ... 2.00 " Evrbpo za vae leto...........4.50 *' pol leta............. 2.55 .....'četrt leta............ 1-70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan I_izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^ AdT«rtUement on agreement Dopisi brez podpisa in osobnoati se ne I priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisofh in pošiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA** 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4678 Cortlandt. K situaciji v Patersonu. Stavka v Patersonu je dospela si'daj do kritične točke. Ne glede na to. v kakšni meri si žele stav-karji konca iste, je vendar dejstvo, da si ga žele tovarnarji še bolj. Pri tem ne pride v poštev, koliko so trpeli delavci: tovarnarji imajo tudi svoje bolečine, ki se izražajo v velikanskih denarnih izgubah. Sedaj je prišel čas, ko je sleherno orožje, ki je v posesti tovarnarjev, obrnjeno proti delavcem. Med temi orožji pa ima eno prav posebno moč — pobitost, izguba poguma. Tovarnarji hočejo razširiti misel, da so stavkal* j i izgubili pogum vsled dolgega, junaškega boja. - Po vseli teh bojih in po vseh teh trpljenjih se skuša ustvariti litis, da k0 stavkarji izgubili pogum. Ravno nasprotno je resnica. Ta govorica je nastala, ker stopajo tovarnarjem lasje po koncu. Sedaj iščejo kompromisov in ti kompromisi naj bi bili, naj se delavci povrnejo na delo pod starimi pogoji ter upajo v neko negotovo poravnavo svojih upravičenih zahtev. Skoda je. posebno glede new-vorških časopisov, da se sedanja časnikarska poročila popolnoma razlikujejo od onih pred enim tednom. Takrat so kazala poročila, dasiravno strankarsko pobarvana in pretirana, bojevito razpolo-. ženje stavkarjev. Včeraj pa so bila poročila nekako slična frazam na editorijalnih straneh listov. Seveda niso mogla biti tako glupa kot so ponavadi uredniški članki, kajti poročevalec na licu mesta vidi ter poroča o tem, vko-likor mu je pač dovoljeno. Par časnikarskih poročil glede stavke v Patersonu je bilo fino izdelanih ter so jih splošno priznali kot take. Večina poročil pa je bila stu-pidna. Nekaj faktov. Stavkarji so se borili proti dosedanjim delavskim pogojem in plačam. Nepremično so stali v dežju policijskih krepelcev. Nastopili so proti obrekovanjem onih, ki so govorili proti njim. Postavili so se po robu, z zakonom in redom na svoji strani, ljudem, kot je rekorder Carroll, na kojega strani je bila inoč. Prišli so pred pristranske porote. Aretirali so jih. Več stoti jih je romalo v ječe ali plačalo kazni. Vse to ne priča o kaki posebni izgubi poguma. In o vsem tem se v zadnjih dnevih ni ničesar poročalo v listih. Sedaj je prišel Čas, da se pridobi stavko. Prav nič ni treba nazaj na delo pod starimi pogoji. To bi pomenilo suženjstvo. In edina pot, da se ne potisne delavce nazaj pod stare pogoje, je. da je delavstvo složno ter da drži skupaj. Največja potreba tega momenta v Patersonu je solidarnost. U-porabila so se vsa sredstva, da se prepreči to solidarnost. Izid je sedaj v rokah delavcev.- Njihova stavka je bila to. Njihova naloga je sedaj, da izjavijo, kakšna naj bo poravnava. jih, jih. potis- nit i nazaj ter jim tako vzeti po- loč-ena le še za par minut. V tem gum, da bodo izgubili vse, za kar groznem trenotku pa je opazil so se fako junaško borili, je znan | parnik -'Majestic*' od "White star trik, katerega se je upora- Star Line petrolejski parnik in v bilo več kot enkrat. ! desetih minutah je bilo moštvo Tovarnarji so obupani. Na ro- j "Heliosa"' na krovu potniškega bu gospodarskega propada so. parnika. Ko je zadnji mož osta-Oni morajo priti k delavcem, ako j vji nesrečni petrolejski parnik, imajo slednji le dosti poguma, da je ^ii ta vts v plamenu in se je zrejo situacijo v lice. Policijski takoj pogreznil v morje, načelnik Bimson, rekorder Car-j Mnogokrat s« pripeti, da lia-roll in drugi bi radi končali stav- 1 pravi petrolejska sopara pomor- Vraže velikih mož. f Solnograškem. Njegov trik v vseli znanih slučajih je bil ta: Pod ra-| zličniini imeni se je izdajal za a-1 V poslednji volji Napoleona i kordanta, ki išče dobave živil za ' III. beremo sledeči stavek: "Moj|*v°Jlh 4U~6f delavcev. Naročeval sin naj vedno nosi pri sebi kot j fele vozove živil in dru- talisman pečat, katerega sem no-. Potrebščin pri mesarjih, trail jaz pri uri. Ta želja temelji j «ovcif» 111 9*™}- j* Mo takoj na vraži, ki je zelo razširjena »Wj™eno. a je v raznih) med ron nskimi narodi (Portu-1 ra*mim Pretvezami] ščake blazne. Pred nekaj leti je angleška vojna ladja našla na vi- ko na zelo priprost način. Skušali so poravnati stavko s tem, da so poganjali delavce nazaj na delo. Stavkarji pa morejo reči sedaj i ot| teh ji bilo blaznih in zvezani le eno: da so njih zahteve sedaj ; so bili na rokah in nogah. Ti po- ron nskimi narodi ----... ..... , . r, ... t- - i \ i • 'i izposodil zneske galei. Spanci, Italijani itd.), kiso| m d<> ^ ^ ravno iste kot so b)le takrat, ko se je pričela stavka. Najbolj nevarni parniki. inorščaki so bili Norvežani, osta-vili so petrolejski parnik. .na katerem se je razletel kotel. Ko je posadka izsesavala tekoči petro-| le j, se je ta pričel pariti. Več ur so delali na sesalkali in potem je { pet mož zblaznelo in kmalu bi se Najbolj nevarni parniki, kateri jjm p0srečilo tekoči petrolej u-p lu je jo po morju, so takoimeno- j žgati. V to so jim zabranili ostali vani petrolejski parniki. Pomor- i tovariši s tem, da so jih zvezali ščaki se zelo .izogibajo .teh par-nikov in ako se vd in j a jo, store to le, ako ne morejo dobiti službe na kakem drugem parniku. Na petrolejskih parnikih so veliki kotli in nekateri teh vsebujejo po 500,000 i it rov petroleja. Dve velike nevarnosti prete vedno tem parnikom. Prva je, ako se petrolej segreje in kotel poči, v tem slučaju se parnik v zelo kratkem času potopi in z njim vse, kar je na njem; druga pa, ako nastane požar vsled uhajanja petroleja; v tem slučaju je parnik v par minutah v plamenu. Preti pa še druga nevarnost in ta je, ako se prične petrolej "pariti". Ako se prične petrolej pariti. je vsako delo nemogoče na parniku. Ako se prične na parniku petrolej pariti, ne more nihče dalje nego deset minut obstati na krovu, petrolejski par ga omami in ta par je za človeški organizem stokrat bolj škodljiv nego oglje. Najhujše nesreče so se že pripetile na morju na takih petrolejskih parnikih. Pred nekaj leti je nek nemški parnik opazil ruski petrolejski parnik "Omar", kateri je vozil iz Bat uma proti Bomba vu. Raz parnika "Omar" so dali znamenje nevarnosti: ko je nemški parnik dospel bližje, so opazili, da stroji na "Omarju" ne delujejo. Morje je bilo zelo mirno; kapitan nemškega parnika se je približal "Omarju" tako blizo, da ga je poklical, ali ni dobil odgovora. Odposlali so rešilni čoln k "Omarju", in ko so pomorščaki dospeli na krov, so našli pet mornarjev na krovu; trije so bili mrtvi, ostala dva sta še živela, ali bila sta zelo omamljena. Krmar rešilnega čolna je takoj opazil, da se je petrolej paril iu to najbrže ponoči. Z veliko težavo in nevarnostjo so mornarji dospeli v spodnji krov, ker petrolej se je še paril. V kajitah so našli šest pomorščakov mrtvih, par jih je zadušilo v spanju. Oba še pri življenju ostala sta bila na krovu, in ko sta se trudila, da bi rešila svoje tovariše, bi so kmalu sama ponesrečila. Pomorščaki norveškega petro-lejskega parnika, "Helios" po imenu, so pred par leti doživeli grozne ure sredi. Atlantiškega morja. V velikem viharju, ko se je "Helios" komaj preril skozi razburkano morje, je počil kotel, napolnjen s petrolejem. Petrolej je tekel v prostore za premog in velika je bila nevarnost, da dospe tudi v kurilne prostore, ker posledica bi bila takojšnji požar parnika. Kakor blazni so pomorščaki delali na sesalkah. Kmalu nato se je pa pričel petrolej pariti in nihče ni zamogel dalj nego par minut obstati pri sesalkah, drugače bi bil omamljen od pare. Zelo obupno so se borili za svoje življenje. Takoj, ko je kotel s petrolejem počil, so dobili kurilci povelje, da morajo ostaviti prostore za kurenje. Za gašenje po-žarja ni bilo več časa in ako bi kurilci to poskušali, bi se bili vsi zadušili v pari. Enajst ur so delali častniki in pomorščaki na "Heliosu" na sesalkah in vse mogoče poskušali, da bi petrolej ne dospel do peči. V teku tega časa j^ ležalo osem pomorščakov onesvestenih na krovu in deloma vsled napornega dela. deloma pa vsled dihanja strupene pare. Delovali so le še dve sesalki in ako ne bi bilo kmalu pomoči, bi bil potopljen parnik z vsem moštvom, ker parnik je v velikem viharju zgubil vse rešilne čolne. Nazadnje sta delala pri sesalkah le še kapitan in Iqyeaar. Usoda parnika in moštva je bila do- na vadno po bili zelo bab je verni. Svojega naj-! **** "'I11 , , ,-i* eun ze naročenega blaga, bodisi višjega duhovnika so odstavili I it . . ... ® . , , «. . • h -,;«•». ,.JV trenotni zadregi . bodisi, da zato. ker mu ie padla mitra razi . . , , . . , soke m morju dvanajst pomoršča- j ,avo> Ravuo Ulko ie bil ob slu_ £ }*ske\ kov v malem rešilnem čolnu. Pet žbo dJktator ker jc bi!a podgana J™ Ja \ kraJlh' kjer 7f., .... t? i • cieI> da ga ne bi mogel zamenjati, zacvilila. C aesar je sel cez Rubi- tudj ^ J(} ga res imej Ko je j con, ker je videl na drugem bre- u ali Qni naC.in j gu krasnega moza. Slavni uiozje {lmvadno hitro 5zgilliK trgovci in vseh časov so bili zelo udani vra-1 obrtniki pa so drugi dan z nalo- žam. Kardinal \\ olsev je sodil ojžeilimi v0z0vi lia kakem delu be- svoji usodi po osti svoje za kriv- lokranjske proge (v slučaju Po-1 'jene palice; Sejanus po letu ptic; stojna pri " Raubcrkomandi" ob in sicer vran. Doktor Johnson ne | južni železnici^ čakali na gospoda bi spodlezel lestve za nič na sve- | akordanta, ki je bil takrat seveda tu. .Montaigne ni nikdar oblekel; že Čez hribe in doline v kakem dm leve nogavice pred desno. Ko je , geni kraju, kjer je isti trik z isti- Aleksander razsekal gordijski j mi uspehi ponavljal. vozel, je" s tem pokazal, da veruje in dali v rešilni čoln, nakar so ostavili nesrečni parnik. Komaj so bili deset minut oddaljeni od v vraže Pri nas je ta svoj trik začel v Cesar Avgust je nosil; Kandiji pri trgovcu Kastelieu. Po- lieprenehoma del tulnja, ker so parnika. kar je pričel petrolej 1UU prerokovali, da mu to p rine goreti in zgorel je ves parnik. Dopisi. Harriette, Mich. — Ker se čita le malokateri dopis iz naše slovenske naselbine, ki pa ni tako majhna, ker šteje že kakih dvajset družin in nekaj samcev, sem se jaz namenil naznaniti rojakom sirom Združenih držav naše razmere. Sedaj imamo dosti dela. ker se ukvarjamo s sajenjem krompirja in koruze in druge zelenjave. Opozarjam vse rojake, ki mislijo kupiti kaj lepe in rodovitne zemlje, da je sedaj čas za vsakega, da si jo ogleda in se na lastne oči prepriča, ako kaj raste ali ne. Pride naj pogledat, kako se nam obeta sadje brez razlike. Eno drevo ima večje cvetje od drugega. Ako ne bo kake nesreče, bo vsega v izobilju. Priporočati bi bilo rojakom, da bi se bolj zanimali za svojo bodočnost in za stara leta. Pozdrav! — Caspar Miklič. se srečo. Tudi Karol Veliki je častil podobei> amulet. Mohamed j«* bil zelo babjeveren in Napoleon 1. je veroval v svojo zvezdo. Cromvvelhi je bil tretji septem- j danta. In to ga je obvarovalo zgu- sknsil ga je še pri mesarju Mež-uaršiču, ki pa je bil, dasi je sicer priprost človek, bolj previden, kot marsikak inteligenten trgovec Hotel je najprej videti delo in delavce tega mu nepoznanega akor- ber in Napoleonu 111. drugi december usodni dan. Timoleon je spremenil svojo hišo v cerkev slučaja. Sula se je imenoval o-trok sreče. Aleksander Veliki se je zgrozil pri obleganju Tura. ko je zagledal, da je kruh vojakov rdeč. Toda vedeževalec njegov. Aristander. mu je razložil to kot veliko srečo. Aleksander je verjel, bojeval se je in dobil mesto. Veliko ulogo je igrala vraža pri alhiminiji. Vedeli so. da je to goljufiva veda, toda želja po zlatu je imela premoč nad hladnim razumom, Kralj Henrik IV. angleški. kakor tudi Henrik VI., drugače pobožen kralj, in cesar Ru- Obvezna razsodišča za delovne spore na Norveškem. Norveška vlada namerava uvesti obligatorična razsodišča za delovne spore. V smislu zakonskega načrta sme vlada s soglasjem parlamenta v poedinem slučaju izreči, da je spor med delavci in podjetniki izročiti obveznemu razsodišču v razrešitev, pod pogojem, ako so ogroženi tehtni družbani interesi. Kot razsodišče posluje sodišče, sestavljeno iz predsednika delovnega sodišča in štirih članov, ki jih imenuje najvišje sodišče. R-azsodba tega sodišča velja za dobo. katero je določilo, vendar ne več kot tri leta. Razsodba ne more siliti podjetnika, da bi nadaljeval svoje obratovanje, in tudi delavca ne, da bi nadaljeval delo, ampak obe stranki morata opustiti vse priprave, ki merijo na ustavitev ob rata. Prestopki se kaznujejo z globo od 5 do 23,000 kron, ki se ne sme izpremeniti v zaporno kazen, pač pa jamči za globo organizacija. Nadalje ima kralj pravico prepovedati stavko ali izpr-tje, dokler ni končano postopanje razsodišča. S tem zakonom bi vlada lahko prepovedala vse mezdne boje železničarjev, delavcev v plinarnah in elektrarnah in tudi druge velike mezdne boje. O delovnih razmerah ne bi več odločala moč organizacije, temveč mnenje več ali manj nepristranskih juristov. — Kajpakda bodo norveški socialni demokratje in strokovne organizacije napeli vse sile, da preprečijo uzakonitev vladne predloge, ki jemlje delavstvu njegovo elementarno pravico in oblast nad lastno roko. Dva odeta — 53 otrok. Francoska ima dva moža, ki bi zaslužila da dobivala od vlade visoko rento, ž« vsled tega, ker na Francoskem silno upada število porodov. Jean Pierre Bosu je najsiromašnejši človek na svetu. Ničesar drugega nima nego kup otrok. Prva žena mu je rodila 18 otrok, druga 12. Njegov brat pa ima 23 otrok. Obadva sta obdarila torej Francosko s 53 državljani. In za to dobiva vsak po 10 frankov mesečne rente! be 200 K. ki mu jih je že obljubil. Značilno je tudi, s kakšno naglico so tega sleparja zasledovali. Osleparjeni trgovec Kastelie je slučaj takoj ovadil orožništvu, ali kljub temu se je sleparju posrečilo v — kočiji se neoviran pri-( peljati v Metliko, kjer so ga z ve-| likim navdušenjem sprejeli, dva [ dni in noči- z njim krokali, zanj I plačevali in mu nasipali še lepih j bankovcev, od katerih pa pri razpravi ni bilo dosti slišati. Omenile ! so se le manjše žrtve, kakor mesar j ja Alojzij Franc in Josip Gre-! bene. i Iz Metlike se je g. akordant po-I dal v Črnomelj. Crnomeljci so se ,, . . . _ . izkazali boli previdni. Z naročili doli 11. so jo podpirali. Papeži , • > ,- 1 1 1 : so mu bili sicer na uslugo, ali de- I uarja mu niso "posodili". Rekli so: Kakšen akordant je to, ki nima niti toliko denarja, da prosi Ludovik XIII. je napravil nekega frančiškana za enega izmed svojih prvih svetovalcev, ker mu je trdil, tla je iznašel veliki eli-ksir iu ker mu je prerokoval, da bo sto let vladal. Nasproti temu pa je bil zaprt v dosmrtno ječo Jean de Lisle, ker jc hotel Ludo-viku XIV. dokazati, tla zna delati zlato. V čudodelno moč alkimije so verovali velikani lilozofi Rogers Bacon. Albertus Magnus, Tomaž Akvinski, Leibnitz in Spinoza. Ker se je trudil, da bi našel zlato, je Bacon izumil, iz česa obstoji smodnik. Geber je spozna! ua ta način lastnosti kislin. za manjše zneske po 20—40 K. Pojavil se je poten v Tiržicu (Monfalcone) kot podjetnik "Ad-ria ?»'erke". Tu je nekega trgovca osleparil in nekega mesarja za 120 K. Svoje delovanje jo nadaljeval tudi v Ljubljani. Ker je več tvrdk raje zamolčalo znanje s tem sleparjem, se je obravnavalo te od dveh pekarijah, kjer je naročit dobavo kruha za "njegove delavce pri regulaciji Ljubijani- ." K sreči se je šlo tu le za manjše zneske po 40 K. Helmont temelj plinov, Glauber i Daši je slepar bil že 21. noveni-je iznašel sel na ta način, ki tudi bra orožništvu ovaden, in dasi se nosi njegovo ime, in B<» t seller je .izumil tako izdelovanje porcelana. Tako so postali slučajno al-liiinisti, žrtve vraž, očetje vilikih iznajdb. V današnjih časih se ne more več določiti, kako ulogo je igrala v alhimiji vera in kako u-logo je igrala goljufija. je o njem toliko pisalo in toliko svarilo, je slepar nemoteno dosti krat v družbi "roke pravice" veselo popival iu nadaljeval svoje sleparije do 10. marca. Še le ljubljanski policiji se je posrečilo sleparja vjeti v zanjke. Pri sebi je imel denar, za katerega je opeharil mesarja Bernika v Postojni. Po dolgem romanju je elegantni g. akordant te dni vendar obsedel na zatožni klopi pred novomeškimi sodniki. V dobri veri na j njegovo obljubo, da bo vse svoje žrtve odškodoval. ko dobi kakšno ! delo. so mu sodniki prisodili samo j 7 mesecev ječe. . . ! Nam se ne gre za to. ali ta sl<'- Kaj je še dandanes tudi pri nas par sedi par mesecev več ali manj, mogoče, to je pokazal slepar Pe- ampak edino le zato, da naj bi bil ter Traiuontino iz Udine, ki je peni, ta slučaj za naše slovenske trgov-raznimi imeni kakor "Čedolini, ce in obrtnike zadnja bridka šola Cesciutti itd. slepa ril okrog pre- v preveliki zaupljivosti do tujih možnih inteligentnih trgovcev in sleparskih pritepeneev. obrtnikov skozi več dežela. Zna-! _ čilen je tu slučaj posebno za tiste j premožnejše kaj žrtvovati za na- Kako se ^^ ^^ slepiča. rodne namene ali Slovenee, ki v-i sikdar kadar treba svojemu bliz-' Z™ki nevarne bolezni so Laški slepar Peter Tra-montino obsojen. —o- I/. Novega mesta. Slovensko" katoliško za Zedinjeno države Ssvcrne Ameriko. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. jnminrja 19C2 v tlržavi Pennsylvania. I ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box 683, Forent City. Fa. Podpredsednik: J OSEK rETER.VEL, Bok »5 WUlock. Pa. L tajnik: IVAN TEL,BAN, Box 707, Forest City, Pa. II tajnik: JOHN O SO L, IN. Box *f>2. Forest City, Pa. Blagajnik: MAflTIN UU1UC, Box 637, Forest City, Pa. » NADZORNIKU Predsednik nadzornega odbora: KAROL. ZALAR, Box S47, Forest City. Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNTK. 4734 Hatfield St-. Plttaburg. Pa. II. nadzornik: FRANK ŠUNK. 50 Mill St., Luzerne. Pa. III. usdsoruik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — Srd St . Rock Spring«, Wya PCROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: RAUL OBKEGAH, Box 402. Witt IU. I. porotnik: MARTIN OBERfcAN. Box ti, Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 lBaler St., Cleveland. Oblo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M SELIŠKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. Oblo. Dopisi naj se poSilJaJo L tajniku IVAN TELBAN, P. O- Box 707 t Fores« ;ity, Fa. Druitveno glasilo ja "GLAS NARODA". Kj.' je moj brat FRANK KI*K- j ŽENITNA PONUDBA. MAN.' Doma i/, lieleeerkve 1 Slovenski fant se želi seznaniti na Dolenjskem. Preti 4. meseci s Slovenko v starosti otl 20 d<> 2.'» je bil v Kaliforniji, kje se zdaj l(>t in katera je čednega zadrža-nahaja. mi ni znano. Prosim nja> Na denar se ne oziram, ker cenjene rojake, ako je komu \ jaz imam stalno delo. Le resne znan njegov naslov, da ga mi ponudbe s slikami naj se pošilja- uaziiaiii. ali naj se ]>a sam oglasi. — Joseph Kukman, P30ti E. Sotli St., Cleveland, Ohio. (24-27—5.i jo na uredništvo tega lista. (23-26—5) Pozor prijatelji lepega Ctiva! VABILO na TRETJE LETNI PIC-NIC, katerega priredi društvo " Bratska Zveza" št. 140 S. X. P. J. v nedeljo dne 1. junija 1913 v hotelu "'Zlim Uriinen Wald", vogal Klin St. & Columbus Ave., Maspelh, L. I. Začetek ob 1. uri popoldan. Prosta zabava, sreeolov, kegljanje za dobitke. Tem potom vabimo vsa sosedna društva v Greater New Yorku in okolici, kakor tudi ostale rojake iu rojakinje, tla nas blagovolijo z obiskom počastiti. Točilo se bode izvrstno pivo. Za najboljše keglja ver so sledeči dobitki: I. dobitek $10, II. III. IV. dobitek je ena škatulja dobrih smodk. Društvo je preskrbelo tudi našim obiskovalcem za zabavo srečolov z lepimi dobitki. Torej na svidenje na dan 1. junija ! ! K-i l Že v naprej se naše društ vo za-{ c hvaljuje za mnogobrojen obisk in se priporoča odbor. Spoštovanjem Peter jMihelič, tajnik. 226 Suydam St., Brooklyn, j (2x 24&2T—5) Pri Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., je dobiti sledeče zanimive knjige po znižanih cenah: "Rodbina Polaneških." Roman iz življenja, spisal slavno-zuani poljski pisatelj II. Sienkie-wicz. Knjiga obsega 1065 strani in ima več lepih slik. Cena b poštnino vred $2.20. "Mati." Socijalen roman, spisal Maksim Gorkij. Ta času primeren roman je vzet iz delavskega življenja. Velja s poštnino vred 80c. "Trije rodovi." Dogodki iz nekdanjih dni. Zelo zanimiva povest ; spisal Engelbert Gangl. Velja s poštnino vred 30e. Dalje je dobiti tudi po znižani ceni pero, nnpoljeno s črnilom (Fountain Pen). Velja ?6ino 25c s poštnino vred. FARMA NA PRODAJ. 40 »krov velika farma. 10 a-! krov za kositi in nekaj je obde- j lanih, je na prodaj. Na farmi je hiša, hlev, senik in kokošnjak. i »d česa na stare Ves prostor novoograjen JOSIP BKILHJ, po domače Planine i/. Planinske vasi na Spodnjem Štajerskem? Pla-ninzdorf. Montpreiz.) Podpisani prosimo, če kedo ve. kje se nahaja, da nam naznani, ali naj se pa sam javi. — Frank Zupančič. Frank Meh in Fran-chieh. 2f»:; Reed St., Milwaukee, Wis. 122-29—5) njemu bratu pomagati iz zadrege, zdihujejo o slabih časih. Tega sleparja pa, ki ga niso nikoli videli, ki po svoji narodnosti kot strupeni sovražnik Slovencev niti našega jezika ni bil zmožen, tega sleparja so pa skoro povsod sprejemali z odprtimi rokami, mu — v Beli Krajini — prirejali kar večdnevne krokarije. ne da bi on za nje plačal vinarja ... Se svojega slovenskega denarja so mu tako-rekoč ponujali v sleparsko malho. Naš mali trgovec, če si hoče danes pomagati, mora beračiti od Ponei-ja do Pilata, da v najhujši zadregi dobi trohico na vse strani omejenega in zavarovanega kredita. Xe s škodoželjnim, ampak le s težkim srcem konstantiramo suho dejstvo, da naj bo izmed tolikih tudi ta slučaj dobra šola tistim žrtvam, ki slepo zaupajo vsakemu tujemu pHtepencu. dočim nasproti bližnjim dostikrat nimajo srca. Tramontini je bil nekaj časa res akordant pri nekem podjetju na predvsem: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu desnega trebuha med popkom in kolkom; 2. nenadna vročina; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih mišic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Ce se pojavijo ti znaki, tedaj naj bolnik takoj gre k zdravniku. *Le hitra operacija ga reši smrti. Želim zvedeti za svojega očeta VJNCENCA PRIKGEL. Star je 60 let. Pri meni je bil nazadnje oni teden pred Božičem in pozneje sem cula, da je ponesrečil nekje v okolici Pitts-burgha. Prosim cenjene rojake, če kedo kaj ve o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležna. -— Anto-nia Priegel, omožena Golobie, P. O. Box 60, Adamsburg, Pa. (24-27—5) SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoee, da bode imel živeti dni, mora že Dobra i zdaj skrbeti za svojo bodočnost, pitna voda. Posestvo je ob glavni I Ni je lepše prilike, kot vam jo cesti, četrt milje od železniške i nudiva midva. Kupi in odplačuj postaje in 5 minut od tovarne za polagoma zemljo, pa boš kdaj na maslo. Natančneja pojasnila daje svojem. Prodajava svojo zemljo Math. Novak. ^ od 15 dolarjev naprej za aker. K- J. Oven, Wis. j Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo . (23-26—5) | mesečno po deset dolarjev. Če si j 3 • i bolan ali nimaš dela, počakava. Uglas gozdarjem. j Če kupiš 40 akrov, plačava vož- Potrebuje se večje število dobrih gozdarjev za delati drva. Plača je po $1.20 od klaftre, kompanijski šiht njo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva, da pridelate na vsak aker najmanj toliko čistega vsako leto, $2, $2.10—$2.20 na dan, za k»likor plačat« za. ves aker. Iz. belenje od klaftre $2.50 in c,stlte lahko nekaj akrov na te" za razne druge dela na tiru pa po $2.10 na dan. The Cleveland Cliffs Iron Co. Lumbering- Departement MARQUETTE, MICH. Nadaljna pojasnila daje JOHN KNAUS, Box 40 P. O. EBEN, JUNCTION* MICH. NA PEODAJ nekaj den. Do železnic in mest od ene do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega močvirja, polno studencev. Nimava nobenih agentov in zato ne zame« njujte naju z drugimi, ki prodajajo danes tukaj, jutri tam, danes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino ne potrebujete 40 akrov, kot pri nas, ampak trikrat toliko. Najboljša mm sta dve farmi, skupaj 160 akrov, Prilika f« tiste ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne mialiž letos iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo ni stalno, da pridejo krize — pa če imaš svoj košček zemlje, se lahko umakneš in v vsaki krizi napraviš življenje. Piši ali pridi še danes na naslov: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndala 7449. Začni danes, če hočeš kaj imeti jutri. Če pa odlašaš vedno j na jutri, ne bos imel nikdar nič, J dve milji od dveh mest in posta j<-*. Dobro poslopje, rodovitna zemlja in dobra pitna voda. Proda se radi delitve takoj. Cena $2600. Farma približno 90 akrov obsegajoča in z dobrim poslopjem stane $1650. Vse te farme so fine. imajo dovolj pitne vode in veliko sadnih dreves. Rojaki, ki nameravate kupiti fai "me, sedaj jc priložnost. Anton Hren, (24-5 4x v 2 d) Shohaire, N. Y. GLAS NARODA, 24. VEL. TRAVNA, 1913. k Tat. Psihološka črtica. - Priredil fJ. P. Ril H'ji; Hrt iladi :a ofc 0 je sredi poletja, v eni naj- 1 umetniških galerij Italije, ri v Milanu. Iz soparice trga slavnim "Duomo" je bil 1 po ozkih ulicah in cestah v iejše dvorane, kjer visi sli-sliki, umetniški umotvor po-rugega. v vse oblikah: poleg ki pokriva celo steno pa do ne, majhne, katero bi lahko til v žep. ti.ko je ktopal od slike do od dvorane do dvorane. Paz ,o bili utrujeni. Solnčna svet-jirn je legala na trepalnice, i vala jih je v spanje in gaje bila skoro prazna, v veliki dvorani, odmenjeni le "Spozalizio"' nebeškega »La, je sedelo in stalo par Bili so po veČini tujci, Iju-umetnosti, ki so od ogledavali mladostno 1.-11 Že parkirat se je prikazal v vra-t ih te dvorane, a vedno se je na pragu zopet obrnil ter izginil v majhnem stranskem kabinetu, kjer je viselo nekaj, knr ga je mikalo /»• mesece in mesece in k čemur se je vedno zopet vračal. Bila j<- to čisto majhna slika Tiziana portret. Predstavljala je načelnika neke italijanske grofovske dru žim\ T'gajala mu je radi čudovite sposobnosti, s katero je bil uveko-večil slikar krasne poteze tega obraza. Mesece, leta ga ta slika ni pustila mirnega. Rilo je nekako duševno sorodstvo, ki ga je vleklo k tej sliki. Iz zapovedovalnih potez tega grofa je srebal moč, katere mu je primanjkovalo, kajti tudi on je bil umetnik, slikar in postal bi ravno tako slaven kot o-ni Tizian, ako bi ga vedno ne popadala ta slabost. In vspričo te klike, s pogledom, uprtim v zapo-vetlovalne poteze tega grofa, se je čutil močnega. O, ko bi bila ta slika njegova, ako bi jo imel vedno | r? sebi doma, v mrzlem, zapuščenem nt"ln. . Bil ; je oster, praskajoč, a vendar la-j hen ropot! Ostra klina je potegnila po prastarem lesu, prevlečenem s platnom, enkrat, dvakrat, trikrat. . in konečno je zaropotalo kot da je padlo nekaj na tla. A I paznik se v svoji zaspanosti ni zmenil za to in tiho in mirno, kot je vselej prišel in odšel, je izginil obč-udovalec Tiziana. Tatvino so zapazili šele prihodnji dan. Tiziana ni bilo več na nje govem mestu. Na zidu je visel prazni okvir, iz katerega je bila izrezana slika.Slučaja se je poloti-I lo časopisje. Sum paznikov se je seveda takoj obrnil na vsakdanjega obiskovalca galerije, ki je bil vedno največji občudovalec tega Tiziana. Obveščena policija je is kala tega slikarja, a še predno je | prišla do kakega rezultata je dospela na upravništvo Brere anomimna pošiljatev. Vsebovala je ukradenega Tiziana in priloženo ji je bilo sledeče pisemce: "Vračam galeriji njeno last, za katero sem jo zavidal mesece in mesece in katero sem ugrabil v trenutku blaznosti. Posest umetnine mi ne daje moči. 1'bog norec sem, ne pa velik umetnik, posebno pa ne Tizian! Pot me vodi sedaj v nepoznano deželo! Nesrečnež.'* O slikarju se ni v Milanu ničesar več izvedelo. A par dni po izvršeni tatvini v Breri so našli ribiči v Lago di Tomo truplo človeka, kojega identitete ni bilo možno ti goto vit i. Oče Nalgec. Spisal Tone Rakovčan. Da, oče Malgee so bili v vojski, daleč doli v turški Bosni. Od tedaj pa do današnjega dne je priteklo že precej vode v morje, a oče, ki imajo dobro glavo, se Še vedno spominjajo, kako je bilo pod neko korenino, kjer so potolkli kar tri oborožene nevernike. Poznala jih je cela vas — verjel iim je pa malokdo, saj niso dobili nobene svetinje in nikakega zaslužnega znamenja za tako heroično delo. Vaški fantje so se z njih večkrat pošalili., češ, da svetinjo so že dobili, a so jo po poti nazaj zapili. Pri takih prilikah so se oče na vso moč jezili — ako si jim pa obljubil kaj za — pri njih ie vedno suho grlo, so ti radi razodel i skrivnosti svojih hrabrosti. Sedeli smo pod košatim Kovačevim orehom. Iz bližnje gostilne se je slišal gramofon, ta nesrečni aparat, ki pokliče v nedeljah toliko svetlih grošev iz fantovskih žepov. Tulil je oberštajariš, na katerega sta najbolj plesala Tor-nič in njegova boljša — v časi tudi slabša — polovica. Bilo nas je precejšnje številce; v sredi med nami oče Malgee, ki so zalegli po njihovem mnenju kar za dva dru-druga. Tožili so, da niso imeli že tri dni "mokre flaške" v želodcu; zato so bili slabe volje. Prosili smo jih, naj povedo kaj iz iz tistih hudih časov — a vse je bilo zaman. Kovačeva mati so dobro vedeli, kje očeta čevelj tišči.! in ko so poskrbeli za mokroto, se je očetu nenavadno razvozlal jezik. Najprej so hiteli na dan z važno novico: sprli so se namreč na vsezgodaj z materjo Uršo, ker jim ni dala nič okroglega pod palec. Hudovali so se na vse prete-ge, i>oleg pa pridno vlekli vipav-ca. Čakali smo, ker smo vedeli, da bo prišlo kmalu do gotove meje, ko bodo častitljivi očka sami pričeli s svojo veledogodbico. Postajali so vedno zgovornejši; seveda na račun ljube ženke. Obdelovali so jo na vse načine — oh ko bi ona vedela, to bi bil zvečer raj pod domačo, tako miroljubno streho. • "Oče, pustite, vašo Uršo, že vidim, da se je neznansko bojite", je naenkrat pripomnil Kovačev Dore. "Kaj, jaz se bojim! Ha, nikoli — še manj kot nič, veš!" "Seveda ne! Vi se tako vsakega bojite, saj vas je bilo še našega črnega mačka strah! Vsi navzoči so se zasmejali v veliko očetovo nevoljo. "Ha, kdo je pa pobil tiste tri Turčine — a? Mogoče si jih ti — kaj se boš ustil!" "Vi tudi ne! Za tri se dobi že svetinja od čistega zlata, ki jo sam oberst pripne na prsi — kje ima- te pa vi kaj? Gotovo ste jo dali onii^ trem "pobitim", da so vas pustili žive!" Tedaj je bilo očetu dosti! Z ustnicami so namrdavali kakor zajec ; bili so užaljeni. "No, pa povejte, kako je bilo. da jim boste jezik zavezali", so prosili Kovačeva mati. Prinesli so znova napolnjen liter na mizo in slišali pogovor. "Aha, zdaj pa zdaj! Samo preje še en požirek!" Spili so vino do zadnje kapljice iz kozarca, zmajali zadovoljni z glavo in svečano potrdili, da bi bil ta dober za tisti dan po tistem dnevu. Obrisali so se z rokavom okoli ust, posebno po raztresenih brkih in si jih za spoznanje popravili; iz žepa so privlekli svojo "ljubljenko", s katero niso prišli nikdar navskriž, jo napolnili, počasi prižgali in vtaknili med zobe — dasi jih niso nič imeli. "Bilo je leta 1878., meseca avgusta, ko smo korakali iz Sarajeva proti Jajcu. Solnce je pripekalo bolj ko tam doli med zamorci; potili smo se kakor rajnki. Blaž na smrtni postelji, saj pomnite ! Lačni, trudni, žejni smo prišli do vrha gore. Gospod "haupt-man" so ukazali postaviti stražo, drugi smo polegli okoli grmovja in pričakovali pripravljeni turških glav. Vedeli smo zagotovo. da si bodo upale kake široke hlače preblizu do nas in nas motile v ljubem miru. Pridušil sem se, da mora vsakega vrag odnesti, katerega bom jaz na muho vzel. V začetku smo bili vsi zelo pozorni, ker smo se bali za svoje glave, roke, noge, trebuhe—" "A, a. a! Kako to.'" je vprašalo več poslušalcev. "Kaj boste vi, ko še ne veste, kako se kristjanom godi, ako jih dobe ti pasjeglavci v pest." "Seveda vemo: glavo mu odžagajo!" "Kaj še! Celega razmesarijo, celega vam pravim. No, tudi glavo odžagajo, ampak to je najne-' dolžneje, kar si morejo izmisliti; največkrat z živega potegnejo kožo, ali pa živega nataknejo na prišpičene kole." "Ali ste že videli take kole" je vprašal Dore. /'Ha, ne samo kolov, tudi kako jih natikajo sem videl. — Če bi prežagal en Žagarjev šestakin, ga na obeh koncih ostro ošpičil, potem pa zataknil globoko v zemljo, pa bi bil turški kol. Tam se dobi ! v vsaki vasi — no tam jim rečejo kule — enega, ki zna dobro kole špičiti, kakor pri nas stari Raje. Tak o gleda grdo kot sam Lucifer; brke ima dolge do ušes, hlače pa tako nazarensko široke, da bi iz tistega blaga naredil lahko dve obleki. Da, da —" Segli so po kozarcu in ga z veliko slastjo zvrnili v grlo. To je bilo zanje že naravnost junaško premagovanje samega sebe — saj se niso četrt ure dotaknili vina, ko se jim je vendar tako lepo nasproti smejalo. Pa so se tudi zavedali tega in nadaljevali še z večjo resnostjo. "Tako smo pripravljeni čakali. Ko pa le ni bilo od nobene strani nič živega, smo postali bolj brez skrbi; strah za naše lačne trebuhe je izginil. Kaprol Janez si je celo privoščil skrivaj kos komisa, ki ni bil ravno preveč mehak, zakaj jaz sem dobro slišal kako je pokala skorja pod njegovimi zobmi. Zraven njega je eden tovarišev požiral sline kar na glas. In bližala se je huda ura v podobi Turčinov! Naša patrola, ki so jo poslali naprej, se je vrnila in pripovedovala o sovražniku. Bila je prav pred nosom in skoro preštela rdeče kape. Stotnik so razgrnili velik popir po tleh, se vle-gli pred njega kar na trebuh in s prstom kazali po njem. Majali so z glavo semtertja, grbančili čelo in tuhtali in gruntali. Poklicali so " feldbebeljia" Strelo, ki jim je pokazal, kje je videl tiste kape. Oba sta se nekaj časa pogovarjala, nakar je Strela odšel in nam z najgršim obrazom naznanil, da napademo sovražnika." Oče so prijeli kozarec, napali sovražnika v njem in ga vničili. "Vsi smo pozdravili napad z veseljem. Postavili smo se v red. Jaz, kaprol Janez pa še eden smo morali napasti sovranžika od spodaj navzgor, kar je v vojski najtežje. Odšli smo popolnoma tiho; nobenega glasu ni bilo slišati, noben ptič ni začivkal —kakor takrat ko je sv. Anton pridigal. Obkolili smo pesjane od vseh štirih starni in previdno lezli naprej. Tedaj je pa Strela tako nerodno kihnil, da se je kar zemlja potresla. Sovražniki so planili po konci in jo vdrli naprej. Proti nam trem je drl tako muštafar. da sem se ga res bal, ker je bil on gotovo tisti, ki je špičil kole. Ko me je pogledal — prmej, da bi videli kako me je pogledal — sem že mislil, da visim na kolu. Korajže pa le nisem izgubil in bi jo tudi ne, ko ne bi takrat prigr-mel nov kup teh vragov proti nam. Prekrižal sem se in obljubil materi Božji, da pojdem magari v Lurd, ako mi reši življenje. Pod kapo so mi stali lasje lepo po konci, hlače so se mi tresle kakor žolča, ampak korajže le še nisem izgubil — ker sem se tiščal v luknji pod korenino." "Kako ste pa prišli notri?" smo jih hitro vprašali. ".Ja. ko smo tako'čakali sem zapazil na desni strani pred menoj veliko luknjo in ko je hornist zatrobil •"naprej", sem smuknil v njo. Ampak zakaj sem se skril?!. Ne iz strahu! Zato, da bi streljal na sovražnika, če bi ušel po griču navzdol. Slišal sem streljanje, rjovenje naših in Turčinov, korajže pa le nisem izgubil. Ko je postalo tiho, sem bil tako korajžen, da sem pogledal izpod korenine. Oh, kako ine je zazeblo in pogrelo! Pred menoj so trije vragi ležali skriti in so tako ušli smrti. Zlezel sem tiho nazaj pod korenino, a korajž le nisem izgubil. Čakal sem, da pridejo pome." "Kako saj niso vedeli, da ste pod korenino!?" "Seveda ne! Slišal sem, ko so se menili o meni, kako me bodo izvabili iz luknje in ujeli živega — uh!" "Kdo bi vam verjel, ko niste razumeli turško." "Pa ni treba! Toliko sem že znal, da sem vedel kaj hočejo. Vstali so in šli — o, dvanajst a-postelnov — proti meni. — Ti, Dore. bi že davno omedlel samega strahu, a jaz le še nisem izgubil korajže. Obrnil sem flinto narobe, jo trdno prijel —" "— in molili litanije", je posegel Dore vmes. "Jih še znal nisem! — Ko so prišli čisto blizu, sem pocenil na prste, da bi ložje planil nanje. Ti vragi so nažigali pipe prav blizu luknje in pomislite — legli so pred luknjo in se stezavali kakor psi. Samo če se spomnim nazaj, me preletava mraz, a tedaj le nisem izgubil korajže. Prosil sera vse svetnike naj pridejo na pomoč in pokončajo to gadjo zalego — in uslišali sa me, samo zato ker sem bil kristjan. Iz grmovja so naenkrat planili trije naši soldati in začeli mahati po turških glavah. Kako so jo enemu grdo razkali, a jaz le še nisem izgubil korajže — narobe, planil sem iz luknje in pomagal našim." "Ali jih niso že oni trije pobili?" sem vprašal očeta. "So jih že,- ampak Turki imajo trde glave in bi zagotovo ušli, če jih ne bi še jaz pritisnil. Samega veselja, da sem pobil tri pasjeglavee, so me tovariši objeli. Kako so bili veseli gosjpod stotnik, ko so me spet zagledali. Dali so mi roko in rekli, da je lepo, da so me vendar rešili. Jaz sem se jezil in dokazal, da sem jaz Turke poslal na oni svet. Dali so mi še enkrat roko in djali: "Dobro si naredil! Zlate svetinje ti pa je ne morem dati, ker bi jo moral dati potem onim trem ; če bi jih ti sam potolkel, bi ti jo kar zdaj pripel." Pa bi jo tudi dobil, ker v vojski nosijo oficirji zlate svetinje, kar v žepih, če jih pa zmanjka pa svoje odpnejo. Da, da, ravno tako je bilo! Pa naj še kdo reče. da jih nisem pobil — !" "Ste jih ste!" smo se vsi oglasili. Očetu se je to tako dobro zdelo, da se jim je cel obraz smejal. Pipa je bila že prazna, a oni so še vedno z veliko slastjo vlekli. Pravo sodbo naj pa napravi bralec sam, toda ne prestrogo, kajti glavno zaslugo imajo le o-če Malgee. Ko bi se ne skrili pod korenino, bi jih drugi ne iskali in bi tako tudi zgrešili one tri Turke. "Za smeh in kratek čas. « Dvojno. Zdravnikova dobrota. "Torej tudi Vi. gospod zdrav-i^ uik, za nekaj časa odpotujete?" ! — Zdravnik: ''Kfs. — naj se moji , j bolniki malo odpočijejo!" $ Najhujše. ■ Zdravnik možu. ki ima bolno ženo: "Žalibog, reči vam moram, I da bodite pripravljeni na najhuj- Državni pravilnik: — Za ločitev sta potrebna dva vzroka. Klient: — Tako Pri ženitvi me ni nikdo vprašal za kak vzrok! Na cestni železnici. še!" — Mož: ne mislite, da "Pa vendar menda bo še ozdravela!?" Gospod: " etova barka še ni notri ; Ali je že polna No-— Voznik: "Osla car vstopite ! " Dobro priporočilo. Lastna hvala. Postarana devica svoji prijateljici: "Ja, ja, radi mene se je pred leti že nekdo ustrelil." — Prav je imel. Ce bi dobil tebe bi se sploh moral ustreliti. Snubec. — Ali imate kako službeno spri čevalo ? — Najmanje dvajset! Želodčne 1 bolezni. Vsi zdravniki pvavij.), da ima večin:: bolrikov želodčne bolezni. Ne pustite, da vam želodec zboli ter pripravi pot za Ivolj resne 1-e-K-zni, rabite Severov v Želodčni grenčec (Severa s Stomach Bitters) £ r , 59 j«! i I g f* S* i* L! ter se vzdržnjti- zdr.j- | vega. Okrepi želodec Sf ter v red i prebavo. Po-vrne vam tudi zdravo j slast. < ena .PO. ®Revmatizem, it a rekel: — "t kn tii dobro samemu biti." Gospodična: — Saj imate ven- i I I dar psička! SEV EDA. l j nevralgija. odrge. otek line. bolečine hrome i-ri. otekle žl ze, ok >r -li sklepi in mišice, poko-sniea, krči, bolečine v hrbtu, prst h in boki:« rabijo k a ko zdr.nilo za vnanjo rabo. Severovo Gothardsko Olje i (Severa s Gothard Oil) j* se priporoča za zdrav-Ijenje gor-j!:jii» i:, njim | podobnih nepriiik. Cena "><• centov. --J A* V vseh lekarnah. Zahtevajte r Severova Zdravila in ne vzemite .drugih. Ako jih j Vaš lekarnar nima, jih lah- ^ ko naročite od nas. W.F.S CEDAR RAPIDS. IOWA Pozor! Mati svoji, za ženitev zreli hče- Profesoi me omen il Kaj je prišlo gospodu baronu na misel, da se je poročil? Dolgovi! ri: Pa li ni o ženitvi. Ilči: Ko sva korakala ob železniški progi je pač nameraval od-j kriti svoje sive; konečno se je pa j velikega napisa "Pozor!" na kri-I žišču tako prestrašil — da je od-1 jenjal ofl svoje namere. Frank Sakser Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. S Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. T 1 1 8 rr^z [M m m erei i HOMESEEKERS EXCURSION WAUSAUKEE, WISC. POSEBEN VLAK ZA SLOVENCE NASELNIKE, dne 30. maja. Na ta dan bode razprodano edino Slovencem nad 10 tisoč akrov rodovitne zemlje v bližini cvetočega mesta Wau-saukee, Wise. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno dobro kravo zastonj. Kaj je Wausaukee, kaj so ondotne farme in kak je svet? Vse to najdete popisano v knjižici, katero Vam pošljemo proštnine prosto. Če hočete postati samostojen, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebpo nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Cliieage v AVausaukee,, Wise. Pridružite se rojakom, ki so že naznanili svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam pripomore priti do samostojnosti in neodvisnosti življenja na lastni zemlji. ADOLF MANTEL, % Grimmer, Land. Co. O. N. 133. W. Washington Str., Chicago, HI. GLAS NARODA, 24. VEL. TRAVNA. 1913. Oproščena učiteljica. Iz Novega mesta. Tukajšnji kazenski senat je raz I pruvljal o slučaju, ki mora zani- j mati posebno uciMjstvo na deželi j Znano je, odkf.r so odpravljene iz j ljudskih šol palice, da so vsled j popednosti otrok, še več pa vsl^d i potuhe staris^v, v prvi vi*sti uči-! teljice izpostavljene največjim ši-kanaui od strani strišev in preganjanju od strani raznih oblasti. Prišlo je danes na Kranjskem že tako daleč, da si vsak ^aški paglavec, ki še zadaj platno prodaja, drzne učiteljico v šoli tikati in ji dajati najgrše priimke. (V se učiteljica zateč<» k palici in paglavcu prišvrkne par zasluženih po zadnji strani, tedaj je precej vsej po konci. Tisti stariši, ki sami vz-| gajajo tiiko izprijeno mladino, usti starši, ki (po vzgledu Novaka iz Dobravei tudi v smrtno nevarno obolelem slučaju nimajo 10-j Jikn srca <1m otroka, da bi mu poki i eali zdravnika, marveč rajše pn-ste otroka v bolečinah poginiti,! tisti stariši imajo pa v tem sluča-J ju, če je njih otrok zaradi svoje podivjanosti le malo kaznovan, naenkrat tako mehko srce, da jim ni nobena pot ne k zdravniku ne k sodniku predolga. In ker so naša sodišra doslej sledila večinoma le mrtvi roki zakona, ki zahteva kaznitev učitelja, se je to nepoz-nanj* dejanskih razmer od strani ljudstva začelo izlorabljati tudi v takih slučajih, ko bi stariši v svojem in v interesu svojih otrok bolje storili, da vzamejo tudi oni palico v roko, pa hi takega paglavca poučili, kako se ima obnašati v šoli, kakor pa da z vso nekršean zlasti učiteljice. In ravno v Xo-vem mestu smo doživeli že par slučajev, ko je bil učitelj zaradi si ič ne ga dogodka pred sodiščem e-ksemplarično kaznovan. To pa služi le v potnho otrokom in stari-sem. Zato je tem bolj hvalevredna razsodba, sedanjega kazenskega se nata v naslednjem slučaju. V šoli na Tržišču pri Mokronogu je učiteljica A. P. imela poeg svojega razreda nadomestovati še drugi razred wist one svoje tovarišice. Ker povsod hkrati ni moga biti, so med tem, ko je bila ona v svojem razredu, dečki razbijali v dru gem razredu. Ko je zaslišala hrup in je šla pogledat, je vstopivši v šolo, zapazila strašen prah, ki so ga paglavci povzročili s svojim divjnnjem. Dočim so se se njeni o-po/.oritvi drugi pokorili, jo je e-den, neki Trnek, prav po barab-sko zavrnil. Ker so vsi njeni opomini ostali brezvspesni in drugega pripomočka ni imela, se je zatekla k palici in paglavca parkrat ošvrknila po zadnjici. To pa je paglavca še bolj razkačilo in jo tika vši, ji zabrusil v obraz, da ona nima pravice njega strahovati. če5, saj mi ne daš jesti, če ti ni prav pa pojdi. Poba je seveda potožil svojo kazen. Stariši brž k zdravniku in sodniku. Ta je —dasi dobro ve, da je v tamošnjem o-kraju najbolj popačena mladina (od tukaj so bili doma lOletni roparski napadalci, ki so stali lani pred novomeško poroto) je učite ljico obsodil na 5 K globe. To sicer ni veliko, ampak učiteljici se je šlo za kazen kot tako. Po tukajšnjem odvetniku dr. Globevni-ku se je pritožila na vzklicno sodišče zaradi krivde kazni. Odsto-no učiteljiio je zastopal koncipi-jent dr. Vasic. Opozoril je senat na vse razmere tega slučaja, v katerem ul>ogi učiteljici res ni drugega preostalo, kakor si s palico ohraniti potrebno avtoriteto. Zlasti je senat opozarjal na poslednje izvajanje zdravnika, ki je fanta preiskal in konstatiral, da to strahovanje s palico ni imelo prav nobenih posledic za dečka. Drž, pravdnik dr. Kremžar je bil nasprotnega mnenja in predlagal kaznitev. Senat pa je uvaževal lite meljeiio izvajanje zagovornika ter v razlogih oprostilne razsodbe še naglasa!, da za sodišče dotični paragraf šolskih predpisov (pragraf 24.) po katerem je strahovanje s palico prerovedano, ni meroda-jen. Ampak tu se gre edino za v-prašanje, če je strahovanje s palico zapustila take posledice, kakor jih una zakon v mislih. Takih poledic pa po zatrdilu zdravnika samega ni. Torej se prva razsodba v Mokronogu razveljavi in učiteljico oprosti vsake krivde in kaz ni. Senatu je predsedoval dež. sodni svetnik Žmavec. — Dasi voh Jugoslovanska B ' = Katoi. Jednota B H Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik IVAN GERM. 607 Cherry Way or Box 67, Br&ddock, Pa. Podpredsednik: IVAN PRIMO&IC. Eveleth, Mtnn. Box 841. Olavni tajnik: OF.O. L. BIIOZICH, Ely, Minn., Box 424. Pumoinl tajnik: MIHAEL M RAVI NEC, Omaha, N«b., 1214 So. tftb St. Kla*ajnlk: IVAM OOUZE, Ely. Minn., Box 105. Zaupnik: ALOJ8 VIRANT, Lorain, Ohio, 1700 B. 2Stb 81 VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN J IVEC. Jollet. III., 930 No. Chicago NADZORNIKI: ALOIS KOSTEL1C. fialldo. Colo , Bo* 63«. MIHAEL KLOHUCHAR, Calumet, Mich.. 116 — 7th St. I "Err Ell gl'EHAR. tCanaa« City. Kana., 422 No. 4th »t. POROTNIKI: rVAN KERZlftNIK, Burdine, Pa.. Box 122. FRANK GOU'ZE, Chlsholm, Minn., Box 716. M AKTI N KOCUEVAR, Pueblo, Colo. 1219 Eller Arc Val dopisi raj ce po£llja]o na rlavn«Ba tajnika, tm denarne poBllJatv* pa da glavnega blagajnika Jednote. Drufitveno glasilo: "GLAS NARODA". t Suspendirani: | Margareta Korbar 1882 »043 $500 2 Sv. Peter in Plvet št. 51 Munv. Utah. ' „., ] „i: ♦ ; i. John Zala r 1878 3882 »1000 3j Umrla dne 3. maja 2912 vzrok smrti Dne -s. ila I'll" (1 110 ,la »ellMIl. all tlskilllO V |10- Frank Hrešcak 1886 5201 »1000 11 prehla jen je v Jednoto pristopila dne I stavnih kllii"all j Anton Zevnik 1893 12472 »5«0 1 januarja 1906. • • Suspendirani • Anie Zalar 1868 8255 »500 5} --; — " " Društvo šteje 30 članov in 15 slanic. 1. Našinasprotniki si domis-ljujejo <1a ni denar našp Jednote sedaj varno naložen; resnica pa j t1 da nima nobena Jednota svojega denarja bolj varno naložnega ka-i kor ravno naša. Vsaka banka na j kateri s«' hrani Jednotin denar I nam je dala še posebno "Surety" 1 poroštvo za varnost istega, in ka-„ : dar banka položi tak bond, ne pri- spritniI:o:a ic oeiviano i z napa-1 , 1 . . . . / , , ..... .... , de v postov nie kapital; omenjeno dov ki so slednji ras pnsh nele 1 . ' , » pa nai bode da unaio vse te ban- sanio na nekatere uradnik«1 paeI ' .. , • t t i * ti ti ke kapital, kakor pm ga predpisu pa na celo Jednoto. Da pa bodejo I . . 1 ' v'., . i jejo državno postave po številu naš, cenjeni člani vedeli zakaj se pi:(.bivalstva v ]neslUj kjer se na_ pre. si šte jeni v dolžnost da stvar I }iajajo. Naš denar je sedaj nalo-malo pojasnim. žen kakor sledi: IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K J. Cenjenim društvom in članom J. S. K Jednote v pojasnilo: Dolgo je vladala lepa sloga in mir med uradniki in člani naše slavne .Jednote; da pa je bila ta slosra in mir trn v peti našim na- lm<* Banke: Mesto in Država : First Xationa.1 Bank, Ely, Minn. First State Rank, Ely, Minn. Calumet Stat*- Rank, Calumet, Mich. Miners State Rank, Cliisholm, Minn, liraddork National Rani;, Rraddock, Pa-Minne'iua Bank, Pueblo, Colo. I 'I age: $?O.Omi.i*l $30,0n0 Oil $4(1,000 0') $10,000. f'O $10.000.00 $10,000.00 »1(1,000.00 Zgoraj omenjeni bondi so ravno | pada tam je jasno povedal Probat taki, kakoršne zahteva država [Minnesota za svoje uloge. Nekateri kritiki so mišljenja da bi se ta denar lahko naložil na bonde različnih korporacij, kateri bi dona šal večje obresti, to je scer resnica, toda pomisliti je treba, da tudi taki bondi niso vselej tako pripravni kakor gotov denar; vsi oni naj tudi vedo. da se je o tem govorilo na zadnjem zborovanju naše Jednote in se je sklenilo, da se ne kupuje bondov dokler ne doseže naša blagajna višje svote. Uradniki toraj ne smejo drugače delati, kakor jim predpisujejo pravila, vsled tega je kritika tukaj neumestna. 2. Nekateri zopet predbacivajo da se tiskajo Jednotine tiskovine samo v eni tiskarni in sicer za veh ko večjo ceno kakor drugje da ni to resnica se bode jasno pokazalo na prihodnjem zborovanju. Dokazalo se bode ravtio nasprotno, da plačamo za tiskovine danes ma-nje kakor smo jih plačevali pred liekaj leti; ni tudi resnica da se tiskajo samo v eni tiskarni. 3. Na.š največji nasprotnik od kar Jed obstoji je bil in ostane Rev. John Kranjec. On se sedaj baba kako je zmešal Medoševo j afero. Da bodejo člani spoznali tudi njega, naj služi sledeče v po- 1 jasnilo; Kranjec je bil postavljen za Administratorja za pokojnim Medošem, in kot takemu so prišle njemu v roke Jednotine knjige in denarne nakaznice od denarja ki se hrani v Zaupnikovem uradu naše Jednote. Kranjec je skušal uvrstiti to premoženje Jednote v Me-došev inventar; da pa to ne pri- ni sodnik v Ohieagi ko je odklonil Jednotino premoženje in ga ni dovolil uvrstiti v Medošev inventar, toda vkljub temu ni hotel Kranjec izročiti Jed noti nega pre-možnja, zakaj tako pospota. ni teško uganiti. Od strani se čuje da je Kranjec sam v tem intere>;i-ran, ker je baje podoisal več bondov za pokojneca Medoša in bi sedaj seveda rad. da pride jednoti no premoženje v Medošev inventar. toda to ne bode šlo tako glad ko. Nedvomno in gotovo je tudi, da drži Kranjec ta denar tudi zaradi tega. ker dovolju.ie lllinoiška postava 6 odst. plačila vsakemu Administratorju od vsega pre-.mnženja, ki pride njemu v roke. on bi toraj gotovo rad tukaj "zaslužil ' nad 5*480.00 za svoje "delo". Prav značilno ,ie, to za katoliškega duhovnika. Vso zadevo i-majo sedaj nadzorniki Jednote v rokah in gotovo se kmalu reši, če drugače ne pa sodnijskim potom ker Kran.iec noče odgovoriti na nobeno še tako prijazno pismo. 4. Glede vseh družili stvari pn naj hndeio naši člani nonolnoma brez skrbi. Uradniki bodemo že dali odgovor za naše delo na pri h od n jem zborovanju, naš odgovor bode lahak. kajti do sedaj se ni storilo ?e absolutno nič Droti pravilom Jednote in se tudi ne bode: tisti na ki želiio preoir tam. kier ie bila vedno sloga in mir, se bodejo dobro spekli. .T. S .K. Jednota T>a bode delovala naprej po stavljenem si cilju vkljub vsem njenim nasprotnikom. Geo. L. Brozich, tajnik. IZ URADA GLAVNEGA TAJNUCA J. S. K. JEDNOTE PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Čirll In Metod itev. 1, Ely, Minn. Dne 1. maja 1913. Pristopili: Leona nI Slobodnik U»J 510«) u Jože Brodnik 1S83 16322 »10it Delivery"'. ____f Naročnik 1907. V. t.." j,- bi- OPOMBA: Poleg članovepa imena na- f tillska beseda lil /liaei po liaše: ; Fenl. Lipov^ek I .A loiz Kozlevčar Društvo S t j 18 8 ~> 127'i 1SS1 6nlB S10"0 2! 1S61 57(iS >1000 6 j tnov in 21 članice. J vedene Številke značijo: Prva leto roi-i--,.,....................... , ,. , .. j" stva. druga rertifikatno fitevilko. tr- ! P1 »'pOM Ill ali [)! epO\ (M tja zavarovano svoto. četrta razred. Geo. L: Brozich. t >jn!k Suspendirani: Xi(k Perko 1!>93 laoSl $100<» 1 Društvo šteje 53 članov Sv. Alojzij št. 13, Baggaley, Pa. Dne 1. maja 1913. Pristopili: Anton Kramžar 91 16412 »li.OO 2 Društvo šteje 47 članov. Umrli: Miha Mene) 1885 1 3516 »1000 2 1'mrl dne 22. aprila 1913 vzrok smrti ubit > ;_________„_„;i ■ ,, Iv rudnikuv Jednote pristopil dne 21. ce nismo zagovorniki palice v s_o- j aurusta 1!)10. li, ampak v takem izjemnem slučaju bi palica v šoli ne «mela biti prepovedana, ampak naravnost zapovedana. Žensko volilno pravica je v Av straliji v veljavi že "od leta 1902. Frank ši^ij Sv. Barbara štev. 3. v La Salle lil. Dne l. april 1913. Pristopili: Gregor Mesojedec 189316358 »1000 1 Mihael Velegošek 1872 16358 »500 6 Terezija Ojster 1893 16285 »500 1 Zopet spreleti: Frank Joklič 1&74 580 »1000 4 Jožefa J oklic 1874 8173 » 500 4 Jožef Kuhar I860 3977 »1000 6 Terezija Kuhar 18«4 8186 $500 6 Društvo šteje 89 članov in 39 članic Sv. Barbara štev. 4. v Federal, Pa. Dne i maj« 1913. Pristopili: Ferd Hanks 1837 1C40 $1000 1 Društvo šteje 57 f-Ianov. ,Sv. Peter in Pavla štev. 15. Pueblo, Colo. Dne 28. aprila 1913. Pristopili: John Marold 1869 16361 »1000 6 Društvo šteje 95 članov. Sv. Ciril in Metoda štev. 16. Johnstown. Pa. I)ne 1. maja 1913. Ivan Modic Pristopiti: 1876 16389 »50« 5 Pristopili: 1888 1C421 »1000 2 Prestopiti. Josef Lozar 1S79 2034 »500 3 Marija Lozar 1876 9130 f50o 3 k društvu sv. Mihaela štev.4i> Claridge, Pa. John Likon i &6S l00 2 Društvo šteje 1«7. članov in 52 članic. Sv. Jožefa štev. 17. Aldridge. Montana. Dne 1. maja 1913. Prestopila: Frank PreSiren 1S75 2876 $1000 3 Alojzija Preširen 1882 8635 »500 2 K društvu sv. Mihaela štev. 88 Iloundup, ^ lontana. I. ilr. št^je 33 članov in 19 članic. II. dr. šteje 3» članov in 12 članic. Sv. Alojzi! št. 18 Rock Snrings.Wyo. Dne 1. maja 1913. Pristopili. Valentin Rubic 1X0 1 Jacob Homec 1887 16414 »lOOo 2 Suspendirani. John DebeVc 18b0 1»500 1 Matez RamauS 1873 1394 »1000 3 Ivana Ramau.š 1883 8707 S500 2 Frank Zovršnik 1891 7523 $1000 1 John .Jenko 1877 5348 »lOOO 3 Jhn T filler 1SS1 11129 $lli00 3 Frank Kolon 3 877 1376 $5n0 3 Katarina Jenko 1875 8677 $5o0 4 Zvišala zovarovalnino ?5»i0 na »100O iz 3. v 5 razred Marv Bozovičar 1875 8650 $1000 5 Društvo šteje 220 članov in 85 članic. Ivan P.. Jchnstcwn. Pa. Nova • naturalizac ijska postava / dne 187I> 2024 $1000 3 septembra li'ai»ir veljaven članov In S3 članic j , , samo sedem let: t<» se ozira na papirje, ki so bili vzeti po ^7. septembru 1!M>6. lirezdvonino st- morate sedaj požuriti za drugi etos pred 127. septem- Odstopi„ j brom. iliaUo oni prvi državljanski Frank Kacin 1893 14924 S5n0 1 papil'ji. ki SO bili i/.delaili preti ."',r ,"" ~''"'"' ' Matevž I" a tur 1872 14113 SloOO 5 , . 1(„w. J ... loceil termin. K i Društvo šteje 131 članov in 72 članic. Septembrom I'KHi. 1'oroelio Ako torej predsednik kako predlogo vetira, je znamenje, da iste noče potrditi ali podpisati. Radovednež, Saginaw, Mich. V deport arijo obsojena oseba ima prosto vožnjo samo preko vode ali na parniku. Vsaka parobrod-na družba je pristavim primora-na. da odpravi deportiranega naseljene« zoj>. t v ono pristanišče, kjer se je ukrcai. Od tam «ja no- Sv. Barbara štev. 33 Trestle, Pa. Dne 1. aprila 1913. Pristopili: . Louis Mavra nek 18!«5 16422 $"»00 1 papir še sljejo dalj,- po že!«- znici na o )čin- !Sk:* Si oik*' ali |m> n dgomu ak > ni- tllll lit •narja. Aku lllil V t fill si ii- •'•iijll < kH z; l^jwrtirana » >cb;i plač; in ti- anu'1'iško ž eleznieo. tlolii >V(lto po izvršeiifin pivkliti i ti- ki ta / nazaj: iružba mu od- t«'0;ilt> ol)i«*;ijno 104 za kan *ela- — Varščino ali liond s f i/.- leluje navadno za gotov, ali do- eva pri Sv. Alojzi| št. 36 Conemaugh, Pa. Dne l. maja 1913. Pristopili: StefanLubič 16302 »lOOrt 2 oz. pojasnilo onega lista v tej za- so,,|,i.ii 1"» pn teku termina en-tlevj ne odgovarja povsem resni- poravna, se bond "reali/a" ei. Našo trditev lahko dokaženio1 ali prekliče. Suspendirani: A loiz Adamič 1S6S 2331 $1000 3 I Jožefa Adamič 1S80 H^HG sr.uO 2} DruStvo šteje 88 članov in članic' „,.„.. « , - i Sv. Janeza Krstnlka St. 37 Cleveland. O Dne 1. maja 1913. Frank Zorlč Martin Ilepar Frank Zeiniltf \'ii:ti»r Krajci' Jožef Sklllj Josip Urdiiia Pristopili: 1887 16393 »lOnO 3 1872 16394 $10no 6 1874 16395 $1000 5 1885 16311 SlouO ^ 1896 16212 $5oo 1 1892 16313 $500 2 Sv. Alojzija št. 19. Lorain. Chio. .....Dne i. maja 1913....... Ciril .Tevc Pristopili: 1893 1C416 $1000 1 Suspendirani. Anton Kozlevčar 1866 12527 »500 5 Društvo šteje 91 članov. Sv. Jožef It. Iu Clitert Mlnn. Dne 2. maja 1913. Zopet sprejeti: John Strah 1879 13461 $1000 4 Društvo šteje 58 članov. Sv. Jurija št. 22. So. Chicago, 111. Dne 1. maja 1913. Pristopili. Dne 1. maja 1913. Louisa Tekautz 1888 16401 $1000 2 Nikola Pleša 1894 16362 $1000 1 Mate JamičiČ 1891 16363 $1000 2 Društvo šteje 125 članov in 50 članic. Suspendirani: Louis Xovak 1890 14923 $1000 2 Ivan Valentič 1880 12108 $1000 3 John Gornik Odstopiti. 1881 5519 $1000 2 Sv. Jožef št. 23 San Fresco, Cal. Dne 1. maja 1913. Josef Clemens Peter Šterk Anton Fink John Pevše Matijo Suvalko John Zelko Pristopili. 1882 16417 $1000 4 1883 16418 $1000 3 1872 16305 »1000 5 1893 16306 »1000 1 1894 16307 »1000 1 1888 16308 »1000 3 Suspendirani: Nikola LuČič 1894 15151 $1000 1 Premenifci zavarovalnino iz $500 na »1000 iz 2. rafcreda v 4. razred. Ana Golobic 1832 8883 $1000 4 Društvo šteje 135 članov 46 članir. Sv. Ime Jezusa št. 25 Eveieth, Minn. Dne 1. maja 1913. Filip Fister Anton Kušlon Pristopili: 1887 16290 »1000 3 1889 16391 »1000 2 Suspendirani: John Kuljn 1888 45S2 »1000 1 John Pav lovi č 1884 12379 $1000 2 Frank Porenta 1S79 10568 »1000 3 John B. Smrekar 1873 15350 »1000 5 Prestopil k dr. -Slovenec" štev. 114 Ely, Minn. I- dr. šteje 140 članov. II. dr. šteje 15 članov. Sv. Stefan it. 26. Pittsburg, Pa. Dne 28. aprila 1913. John Frank John Jurčič - Kari Robic-h Pristopili: 1885 16309 »500 3 1880 16310 »10OO 4 Suspendirani: 1880 7499 »500 Zvišata zavarovnino iz »5o0 na $1000 Iz 4. razreda v 6. razred Marija Salomon 1K69 SS69 »1000 6 Društvu šteje 78 članov in 21 članic. Mihaela Arhangela št. 27. Diamondville Wyo. Dne 28. aprila 1913. Pristopili: Anton Skušček 1887 6373 »500 1 DruStvo šteje 40 članov in 13 članic. Louis ftkerjonc Louis Mehle John Jonežlc John Gruden Louis Hučar Martin Perušek Josef Grndišar Frank Dijak Frank IJoHffoJ Sv. narbaia štev. S, Soudan, Minn. »ne L maja- 1913. Pristopili: | ^^ 1894 18382 11000 1 Suspendirani: 1886 16383 »!00« 3 i John Nemonich 1893 1461 »1000 1 1872 ,16384 »lonO K I Anic Kočevar 1882 8222 » 500 Z 1&&8" 16385 $1000 3 Društvo šteje 39 članov in 16 članic. 1872 16386 »1000 « - 1879 16387 »100«t A , 1884 16388 »1000 3 18900 3 i Josip Meden 1&75 4858 $10<>0 4! i. Ivan Pluth 1877 4*i23 $li»0n 3 ! Ana Brinovec 1875 «365 »500 4 1 Frančiška .Mkden 1875 9365 $500 3 Zopet sprejeti: Martin Brinovec 1872 5432 $1000 Ivan Plut „ 1877 4023 $100'» 3 Jožef Meden 2 875 9365 $500 4 Ana Brinovec 1875 9365 $5o0 4 Frančiška Meden 18~75 938C $5i(0 3 Društvo Štej.- 221 članov in 97 članic. "Sokcl" št. 38, Pueblo, Colo. Dne 2S. aprila 1913. Zopet spreieti: Ivan Boitz 1888 12880 S1000 2 Društvo šteje 58 članov in 14 članic. Sv. Barbare štev. 39. Roslyn, Wash. Dne 28. aprila 1913. Jo.sip Benčič Frank Benčič Paul Vučak Juro Bonetič Pristopili. 3868 16314 $1000 6 1895 16315 $1000 1 .Črtani: 1878 10097 $1000 3 1868 477S $1000 5 za vsako slovensko društvo v zj edin jenih državah oh tem časi: splošne draginje je. da naša slovenska unijska tiskarna računa so vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili , nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolni.ške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor.koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska linijska tiskarna Suspendirani: f Marko Bender 1890 6831 $1000 1 ! f* Louis Aristovnik 1878 7136 $10o0 3 Tomo Pleše 1866 11316 $1000 6 Terezijo Aristonik 1886 11316 $1000 3 Društvo šteje 93 članov in 35 članic. Sv. Jožefa štev. 41. E.Palestine. O. 1. maja 1913. Pristopili: Jacob Istenič 1884 16364 $500 4 Društvo šteje 31 članov. Marija Pomagal št. 42 Pueblo. Dne 1. maja 1913. Cola Pristopili: Filip Papež 1888 16423 51000 2 Tomaž Vidmar 1880 16424 $1000 4 M A t* A ari m I P CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ute- y r 43 —Sol—$—icli—•—inS— Aloiz Jeršin Suspendirani: 1878 11742 $1000 4 Ugodna prilika za nakup ur! Umrli: Alois Fortuna 1S79 10246 $1000 3 Fmrl drie 26. marca 1913 vzrok smrti rak v Jednoto je pristopil 16 maja 1908. Društvo šteje 73 čUtnov in 25 članic. Sv. Jožefa štev. 43. Midvali Utah. Dne 28. aprila 1913. Pristopili: Nik Poljak 1892 16365 $1000 2 Društvo šteje 31 članov. Sv. Alojzija štev. 43. East Helena Mon.. | Dne 1. aprila 1913. Pristopili: rtudolf Lukezič 1886 16289 $1000 3 Veronika Lukazič l&s»4 16290 $1000 1 Društvo šteje 30 članov in 16 članic. Sv. Martina štev. 44. Barberton, O. Dne 28. aprila 1913 Pristopili: Jožef Ster 1875 16366 $1000 5 Jožef Jermon 1873 16367 $1000 5 Anton Ogrinc 1SS0 16368 $1000 2' Jožef Avsec 1S&0 16369 $1000 2 Društvo šteje 36 članov. Sv. Martina štev. 44. Barberton. Ohio. Dne 1. aprilu 1913. Suspendirani: Jacob Lenarčič- 1884 1258S $1000 Društvo šteje 32 članov. M. Pogorele, V ZALOGI LE ŠE 25. Posrečilo se mi je nakupiti od svetovuoznane urarske tovarne Waltham večjo množino "Gold Filled" UR z močnim in trdnim dvojnim pokrovom. Kolesovje je na 17 kamnih najboljše sestave. (Adjusted) pokrov garantira tvrdka celih 2$ let. Popreje se je prodajalo slične ure po $20 Jo $25. Jaz jih pa prodajam po izjemni ceni s* $14.0 O. & Močne ure s enim Silverine pokrovom in 17 kamni (Hampden). Znižana cena ^ $9.00 ^ svoječasno so stale jednake ure od $12.00 do $15.00. 29 E. Madison St., Room 1112 Sv. Jožefa it. 29 Imperial. Pa. Dne 1. maja 1913. Pristopili: Victor Hodnik 1895 16419 $1000 1 JosK-f Orel 1879 16420 $1000 4 Društvo šteje 58 članov. "Sv. Jožef" štev. 30. v Chisholm, Minn. Dne 5. maja 1913. Umrli: Katarina Mu£ič 1876 9054 $500 3 tTmrla dne 22. aprila 1»13 vzrok smrti operacija poroda v Jednoto pristopila dne l. januarja 190«. Sv. Jožefa štev. 45 , Indianapolis, Ind. Dne 28. aprila 1913. - Pristopili. Jacob Perenič 1890 16370 $Hno 2 Suspendirani: Matija Kovač 1881 12282 $1000 3 Društvo šteje 75 članov in 37 članič | Anton Vertačnik 1884 13791 $1000 3 •v Juri] it. 40 Kansas City, Kan«. Dne 1. maja 1913. Pristopili: Ivan Skradskl 1881 16291 $1000 4 Mary Spitenagel 1870 1 6292 $1000 6 Susoendiranl: Tvan Palčnr 1S77 247 $1000 3 Neža Palčar 1885 9701 $500 2 Miha Tabac 1S8S 15193 $1000 2 Drufttvo Šteje 74 članov in 10 članov. Sv. Peter St. SO Brooklyn, N. Y. Dne 1. maja 1913. -Suspendirani: ! Franc Martlnčle 1887 13831 S&OO 2 Prane Otolnik 1881 14963 $500 4 Dru&tvo št«je 23 članov. CHICAGO, ILLINOIS. —*—a"~$^ — Phon« 346. FRANK PETKDVSEK, lavni notar - Notary Public, 718*729 Market St., WAUKEOAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje žganje is-izvrstne str. o tke — patentov ui tdra vila PRODAJA voice lisi« rteb prekooaor skih Crt. POŠILJA denar v star kntj »anesljlve in pošteno UPRAVLJA vse v notarski posel spa-a-jofadcla._ -V Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SL.MevYork. M Vil UI !<■■)■ M ' VI 01 M ... GLAS NARODA, 24. VEL. TRAVNA. 1913. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Srbski dijaki v Ljubljani. Te dni je prišlo v Ljubljano 25 srbskih dijakov iz Sremskih Karlov-cev. Na kolodvoru jih je sprejel in pozdravil prof. dr. Ilešie. Pri sprejemu je bilo tudi mnogo slo- polagoma kradel iz zaklenjene mizice denar, katerega je potem zapravljal po gostilnah. Tatvini, ki znaša okrog 100 K, so pa prišli slednjič vendarle na sled. Odlikovanje. Cestar Fran Iste-nič na Črnem vrhu je dobil čast- veuskih dijakov, ki so jih potem no svetinjo za 401etno zvesto slu-peljali v hotel "Tivoli". Drugi j žbovanje. dan so šli srbski dijaki na Bled in Viutgar. Ko so se zvečer vrnili nazaj v Ljubljano, so jih na kolodvoru sprejele gospodične in jih obsule s cvetjem. Dne 1. maja so šli dijaki v spremstvu go-spodičen in ljubljanskih dijakov na grad. kjer so se divili lepi legi Ljubljane. Ogledali so si tudi realko, kjer so jim razkazali aparate potresne opazovalnice. Tudi mestni dekliški licej so si ogledali. Popoldne so šli gledat na Dolenjsko cesto javno telovadbo Sumljiva ciganska tolpa. Dne 1. maja se je potikala okrog JSt. Jurija v litijskem okraju neka ciganska tolpa, ki je obstajala z dveh mladih mož v starosti 17 do 2'S let. neke ženske in dveh mlajših deklet. Ko je tolpa zagledala nekega orožnika, ki se ji je bližal. je pobegnila proti štajerski meji in je izginila v tamošnjem gozdu. Na begu je ciganska tolpa izgubila naslednje stvari: 56 kron ."»ti vinarjev, kar je bilo večinoma le v drobižu petič in de- "Sokola 11."* S telovadbo so bili setic. rujavo usujato denarnico, nad vse zadovoljni. Ob slovesu se zlat ženski prstan, črn inožki pas. je na kolodvoru zbralo mnogo troje možkih srajc s svilenimi na-ljubljanskih dijakinj in dijakov, prsniki, sedem metrov blaga za Srbski dijaki so zapeli nekaj na- žensko obleko, bel telovnik, nik-roduih srbskih pesmi in že v va- Ijasto žepno uro, staro kolo, eitre gonu v slovo: "Hajte bračo. haj- in več živeža. Vse omenjene stva-te sestre s nama!" Ob pol sed- ri so najbrže ukradene, vendar so mili zvečer so se odpeljali v Za- doslej njih lastniki neznani, greb, od koder so nadaljevali pot Otrok utonil. Pred nekaj dnevi v Sretnske Karlovce. je padel dveletni deček Jakob Namesto v zaper cdšel v Ame- Logar iz Srednje vasi v neki ne-riko. "Dan" piše: Kakor smo zagrajen studenec, ki je bil dva svoječasno poročali, je dobil Loj-1 metra širok in kakih 30 cm glo-ze Bobek iz Savelj 1 mesec zapo-; bok in ki se je nahajal blizo Lo-ra radi divjega jazca. katerega garjeve hiše, in je v njem utonil, je ustrelil. Ker je pa Lojze, ako-j Prijet tat keles. 191etni dninar ravno kmečki fant, v tem oziru Pavel Cvetko iz Ihana je prišel s veliko bolj prebrisan, kakor sta j kolesom v Domžale, kjer je hotel kolo prodat v neki tamošnji bila gospoda Polajnko in Sajo-vic, jc sklenil, popihati jo, kar se mu je tudi posrečilo. Rekel je namreč: Velike goljufe in sleparje, kakor tudi ubijalce se pri nas oprosti vsake kazni, ali pa se jih celo za norce spozna, naspigitno se pa mene zaradi enega zajca, katerega sem ustrelil na tujem lovišču, kaznuje kar z 1 mesecem gostilni. Orožništvo je dobilo o tem obvestilo in je Cvetka prijelo. Ta je skraja trdil, da je kolo njegova lastnina, pozneje pa je priznal, da ga je ukradel v neki gostilni v Ljubljani. Kolo je vredno kakih 200 K. Dolgoprst-neža Cvetka je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Kam-zapora. Lojze, ne boš sedel v za- niku. poru, ne! Lojze bode rajši v A- Sleparka. Te dni je prišla k po- meriki zajce streljal, ker tam je ! sest niči Tereziji Bukovec iz Oo- ga \k'Aavca iu S'd izročilo sodišču lov prost. — Kar je sklenil, je vejeka pri Medvodah neka ne- v litiji, ker je tamošnje rudarje tudi storil. Lojze je imel svoj de- znana ženska, ki je omenjeni po- nabiral za inozemske premogoko-lež 1000 K katerega je prodal za sestnici pripovedovala, da je gotovih 300 K. Torej je zgubil j njen brat. posestnik v Lanišah, pri njem polovico, samo da jc nenadoma težko obob'1, da leži na mogel takoj oditi. Z omenjeno ! smrtni postelji in da jo hoče še svoto se je torej odpeljal iz Tr-1 enkrat v svojem življenju videti. nekim polenom s tako močjo po glavi, da se je posestnica nezavestna zgrudila na tla. Med bo-jem ji je odbil tudi eu prst. Meneč. da je žena že mrtva, je šel ropar v dolenje prostore, kjer je ukradel denar, uro in še več drugih stvari. Nato je šel zopet na podstrešje, da bi odnesel ukradeno obleko. Ker pa je našel posest-nico še živo. jo .je še parkrat u-daril, nakar je pobegnil. Posestnica. o kateri se sodi, da ne bode ozdravela, je imela še toliko mo-ei, da je začela klicati na pomoč. Domači ljudje so takoj obvestili o tem orožništvo, ki je začelo zasledovati roparja. Dozdaj se še 11 e v.e' ye Jt! Prišlo. Kržišnik je bil že večkrat kaznovan in je prišel Šele pred kratkim iz 41et-nega zapora. Zanimiva pre skušnja se je vršila dne 4. maja pred Mestnim domom v Ljubljani z aparatom Thea v slučaju ognja. K preskusil ji se je zbralo mnogo občinstva in gasilcev, ki so ta dan prišli počastit svojega patrona sv. Florjana v Ljubljano.. Preskuš-nja je pokazala, da aparat 'Thea' res pogasi brez vode vsak ogenj, vseli gorljivih stvari in da bode radi tega potreben pri vsaki večji hiši. Občinstvo je z zanimanjem opazilo, kako je preskuše-valec mahoma pogksil do 3 m visok plamen od bencina, petroleja itd. Voda tak plamen včasih celo pospeši. Zadovoljni z uspehom so se ljudje razhajali, češ, Ameri-kanci so res umni, ko celo ogenj brez vode pogase. Aparat 'Tliea' je namreč ameriški izum. Iz Bizovika poročajo: Zadnje dni smo imeli pri nas razne dogodke in nesreče. Na dan 1. maja so se začele šmarnicc. Pri po-božnosti pa se je vnelo na oltarju. Začel je go--ti pajčolan in je tudi pogorel. Poleg tega pa še nekaj suhih cvetlic. Dne 27. apr. je udarila strela v neko jablano sredi Bizovika s tako silo, da so pri dveh oknih popokale šipe, pri Babniku in Jagerju. Aretacija. Dne 5. maja je orožništvo v Zagorju aretiralo neke- sta v Ameriko, kamor je tudi srečno dospel. Od tam je tudi že domov v Savi je odpisal. Tako je torej veljal Lojzeta eden zajec celih 500 K, s tem se je pa zaporu odtegnil. Kdor zna, pa zna, kakor tisti, ki je s svedrom kravo drl. Nesreča. Rudar Ivan Oblak iz Itlrije se je te dni v tamošnji rudarski jami težko poškodoval na dcMiem stegnu. Otrck se opekel. Triletna hčerka železniškega čuvaja Elizabeta Kink je padla te dni v spanju na razbeljen štedilnik in je zadobila pri tem težke opekline na obrazu in na rokah. Smrtna nesreča. 581etui občinski sluga Jernej Kimavec iz Za-gorja se je pred nekaj dnevi vsled lastne neprevidnosti polil z vročim J epom in je zadobil pri tem tako težke opekline, da je 2. maja na njih umrl. Vlom in tatvina. V hišo posestnika in gostilničarja Valentina Samotorčana iz Sinje gorice pri Vrhniki sta vlomila najbrže dva storilca in sta odnesla iz zaklenjene omare, v katero sta ravno tako vlomila, denarnico z 200 K in čez 100 K drobiža, dvoje prstanov, dve srebrni verižici in kaka dva kilograma sladkorja. O vlomilcih in tatovih manjka doslej vsaka sled. Častilci sv. Florjana v — loži Iz Bizovika se poroča: Ko so se v nedeljo 4. maja vračali bizovi-ški gasilci na vozu domov, se jim je zgodila huda nesreča. Za vozili »o namreč z vozom v jamo in so se zvrnili v slabo dišečo lužo. Gasilci so bili prej zelo veseli, ta kopelj jih je spravila v slabo voljo in so drug drugega dolžili, kdo da je kriv. Vozil jih je Miha Babnik, pa on se je zgovarjal na slabo pot, brizgalni vodja je dol-žil cestnega paznika, cestni paznik pa je rekel: "Bom že jaz kmetom pokazal, kakšen je vaški red! ' Nato so gasilci brez večje nesreče zlezli na suho in so tudi voz ven potegnili. Pravijo, da je vse skupaj smrdelo in da ni bilo nikomur prijetno, da se je zgodila ta nesreča. Tatinski učenec. J31etni Franc Tri tier je služil že dve leti pri čevljarskem mojstru Franu Na-godetu v Kranju kot učenec. Med tem časom je večkrat porabil od-svojega mojstra in mu je Obenem je tujka Bukovčevo prosila, v ime njene svakinje, naj ji posodi žalno obleko. Bukovčeva je sleparki verjela in ji je dala dvoje črnih, židanih rut in eno krono za pot. Nato je tujka odšla. Pozneje je šla Bukovčeva obiskat svojega brata, ki pa je bil na njeno veliko začudenje čisto zdrav. Kakor se je dognalo, je sleparka 1873. leta rojena pote-puška Katarina Jereb, ki je brez stalnega bivališča. Nesreča. Iz Domžal poročajo: Dne 3. maja zjutraj se je pri novozgrajeni stavbi Kurehtalerja v Domžalah ponesrečil nek delavec. Padel je z odra 12 m visoko ter si zlomil nogo. Oder jc bil tako slabo napravljen, da je čudo, da Se jih ni že več ponesrečilo. Tukajšnji zdravnik Hočevar je bil takoj na mestu ter ga za prvo silo odvezal, poteui so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Pripomniti moram, da je bil po-lir velikokrat opominjan zaradi odra, pa je vselej grobo odgovoril, da je še premočan ter da to nobenega nič ne briga. V takih slučajih bi bilo potrebno, da bi se obrtna oblast malo pobrigala ter tudi nemške stavbenike videla, kako delajo. Zakaj mora pa slovenski stavbeni mojster vse bolj močno oder napraviti? Kdo bode sedaj odgovarjal za" ubogega slovenskega delavca ponesrečenca ? Gotovo ta kunštui in priliznjeni "polir". Poskus roparskega umora. Vdova po posestniku, znana pod imenom "Pri Pirkovcu:' iz Klad-na pri Žireh je zaslišala nekega večera okrog desete ure v prvem nadstropju svoje hiše neki sumljiv ropot. Hitro" je šla gledat, kaj je. V prvem nadstropju je našla ne kega Ivana Kržišnika iz iste vasi, ki jo je prosil, naj mu da kaj jedi. češ. da je tako lačen. Rekel je tudi. da nese svoje čevlje na podstrešje, kar mu je posestnica tudi dovolila. Ker pa se Kržišnik dolgo časa ni vrnil s podstrešja, se je to posestnici čudno zdelo in je šla pogledat gori, kaj tam Kržišnik dela. Ko je prišla na podstrešje, je našla Kržišnika, ko je ravno spravljal ukradeno obleko na kup. Posestnica je zahtevala, naj pusti obleko tam, kjer je. Tu pa je Kržišnik nenadoma planil proti nji, začel jo daviti in jo je udaril z lafiL pe m jih pod pretvezo, da se mu mora dati nekaj denarja na roko, za zdatne svote ogoljufal. ^ Poneverba. Mesar Maksimiljan Bačar je bil kot pomočnik uslu-žben pri posestniku in mesarju Štefanu Hribu v Vipavi in je u-žival pri njem popolno zaupanje. V poslednjem času jc prodal Bačar na račun svojega delodajalca par volov za 900 K, katere pa je večji del zapravil. Te dni je zapustil Bačar v družbi Frana Kodra. ki je bil istotako uslužben pri Hribu, službo, ne da bi dal gospodarju izkupiček za vole. Tudi več kož sta dolgoprstim pomočnika prodala v Gorici za 100 kron, ne da bi dala izkupiček gospodarju, katerega last so bile o-menjene kože. Denar sta seveda zapravila. Hrib ima sedaj škode 1000 K. Kodra so dne 30. aprila v Gorici aretirali in izročili sodišču, dočiiu je Bačar pobegnil. ŠTAJERSKO. Iz Kapel pri Brežicah. Pred par dnevi je gnal posestnik Zupančič iz Trebiča v Kapele na semenj par mladih volov, za katere skupil 500 K. Ko je nato menjal v neki trgovini bankovec za 10 K, ga nagovori neki neznanec, da mu naj pomaga pri nakupu živine, čemur je Zupančič privolil. Ko sta nato prišla na samoto, je dejal neznanec Zupančiču, naj pazno pogleda bankovce, ker kupec. kojemu so bili prodani voli, rad plača s ponarejenim denarjem. Zupančič je res vzel iz žepa bankovcev za skupaj 490 K, a že v prihodnjem trenotku je bil od tujca udarjen z vso silo v obraz. Hkratu pa mu je neznanec iztrgal bankovce iz rok in neznano kam pobegnil. — Zadnji čas je že, da se varnostne oblasti malo bolj zanimajo za brežiško okoli-' co. Saj postane kmalu ves okraj razupit, če pojde še kaj časa tako dalje. Iz Ormoža/ Klerikalna zahteva, da naj vlada da slovenskim denarnim zavodom na razpolago svote za podporo kmetom in vinogradnikom. ki so bili prizadeti pri zadnji vremenski nezgodi, že rodi med klerikalci samimi nepričakovane sadove. Iz naše okolice že sedaj pripovedujejo ljud-, je največje gorostasnosti in ne-čuvenosti o par znanih klerikalnih agitatorjih, ki love že sedaj, ko o denarju še ni ne duha ne sluha, kaline, z več ali manj odkritimi grožnjami, da se bo — po klerikalnih posojilnicah — naj-preje jemalo ozire na klerikalce. Ali se to vjema s klerikalno mo- j ralo o onem K r isto vem nauku : "Ljubi svojega bližnjega bolj | kot samega sebe *' Iz brzovlaka je skočil Bern-hard pri postaji Lebring ter se smrtnouevarno pobil na glavi. Vrhu tega jc zadobil še mnogo drugih težkih poškodb in so ga prepeljali v Gradcu z rešilnim vozom v bolnišnico. Sumijo, da jc v vlaku zaspal in mislil, da je že preko Vildona, do kamor je imel vozili listek. Ni pa tudi izključeno. di! se hotel usmrtiti. PRIMORSKO. Samomor kapitana. Na I sol i se je ustrelil s samokresom vpoko-jen Llovdov kapitan Costanco. star 71 let. Samomor vseučiliščnika. Na ■ Sušaku se je ustrelil zaradi neozdravljive bolezni slušatelj zagrebškega vseučilišča Josip Mer-gan. Vcjak zblaznel, v Trstu je zblaznel 231etni prostak 97. peš-polka Friderik Valentinčič. 'Padel je v zmedenosti z nabrežja Careiotti v morje, neki pilot ga.-je rešil, nakar so ga odpeljali v bolnišnico. Valcntinčičev odde lek je nastanjen v Bazovici. Pot k Kje je moj brat JANEZ VESEL, doma iz vasi Travnik, Loški potok na Kranjskem? Do 38. marca lanskega leta bila sva še skupaj in potem pa ni več slu- • ha ne duha o njem. Večkrat jc j pripovedoval, da bode šel v: Montano. Prosim cenjene rojake širom Amerike, če kdo ve j za njegov naslov, da mi ga na- j znani ali naj se pa sam oglasi, da ne bodem v vednih skrbeh. Anton Wesel, Box 808, Ciiis-holin, Minn. (24-28—5) Rad bi zvedel za svojega soseda JOŽEFA CIMPERMAN. Doma iz Robarske fare pri Velikih Laščah. Pred enim mesecem je bil na Humbert, Somerset Co., Pa. Ker sedaj ne vem za njega, zato prosim cenjene Mesto.,.. Revmatizem ledvico, Jetra in mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznoet, gubltek žlvljenukcga soka, , * , ali zastrupljena kri, nalezsns ali podedovana, tripor. nočr.l gubite^, atrofija, strlktura, v. A. Sokolovni, 525 E 72. St. v New Yorku. DruStvo Sv. Petra priredi PIC-NIC \ nedeljo 22. junija v Henry Walter Etne-rajd Parku, Glendalle, L. Isl. In d rutinsko zabavo v soboto 30. avgusta v dvorani bratov Vogrič v Brooklynu. N. Y. DruStvo "Orel priredi letnt PIC-NIC dne 20. Julija 1913 -„ Slov. pevsko In dramatično druStvo "Domovina" priredi veHki koncert v nedeljo dne »8. septembra v 'Arlington-Hall' na 8. ulici blizu 3. Ave. V New Yorku. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALLIE. ZNAKE, KAPE PEČATE JN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTEJ Delo prvo vrste. Cone nl%k», __F. KERŽE CO. 2616S. L,AWNDAi,K AVR., CI1SCAUU IL.U «Tf)VFNSFF f FNIKF Pi^IIJAKO ZASTONJ, & Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi nas delalo zdrave in močne. Noben naših or-jjanov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. A tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da sc delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja sc. da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo po-trebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je težka konstipacija. V takih slučajih, ko so aficirani prebavni organi, .ie najboljše sredstvo TRINERJEVO Ameriško Elixir grenko vino. & & ELIXIR. PIT7ER-Y/IHE TR1K£ROVO HORKEVmO "■W/ut.red byJOSEPH TmNEJ? 759 SAiilJand Ave. Ta Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. |Oj.ači Vam tudi prebavne »organe in s tem celo telo. USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI SEKRECIO IN OLAJŠA KONSTIPACIJO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE, Vspešen je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodcc in pri kojih opazimo zmanjšanje teka. konstipacijo in slabost. Pri-t»oročamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri boleznih ženskih spolovil, povzročenih po kronični konslipaciji. V LEKARNAH & « * m z m « S JOSEPH 1333—1333 SO. ASHUND AVE., TRINER, CHICAGO, 111, - . V. ., ... v' • - 4 - * GLAS NARODA, 24. VEL. TRAVNA. 1913. gt Spisal o. Sfamavfc. — Za "Glaa Naroda" poeloTenil J. T. ^ (Dalje.) Zapadna stran neba se je odela v škrlat in /lato. Stanko je pomislil, kako bi bil srečen, če bi imel kak kotiček na zemlji. Ta čudežni, lepi kraj bi zapustil in šel bi z Mado tja daleč na svoje posestvo, kjer bi bila tudi ona tujka: samo njega bi imela in samo njegovo ljubezen. Hitro bi pozabila vse, na kar je sedaj navezana. Pripovedoval bi ji svoje otroške in mlade-niške spomine, in ti spomini bi se tudi njej priljubili, ker so njegovi. Toda tukaj mu vse nasprotuje, vse je drugače.. . Nebo in morje sta se zmračila, v daljavi je zazvonil inal zvonec in klieal k molittvi. Stanko je poslušal, in ko so zazvonili tudi drugi zvonovi po mestu, se je prekrižal, vstal in začel moliti. — Ali bi se jaz ne mogel veselili njenih spominov, ali bi jaz ne mogel vživati lepote njenega doma ' Jaz bi hotel, da bi bila v vseh stvareh odvisna od njene, toda to je nekaj drugega, to ni ljubezen . .. Neizmerno jo ljubim in zato Želim. da bi bilo tako. Mahoma mu j«* prišla na misel šivilja, ki jo je videl v neki delavnici. Imela je velike plave lase in krotke modre oči. Imeti je n.orala mnogo d*'la, toda v njenih kretnjah se je videlo, da je voljna storiti vse, karkoli se ji za pove. V glavi se mu je zasvetilo: kaj, ali ona ni mogoče človek, ki ima svojo lastno voljo. Pogledala ga je prestrašeno, ubogljivo, in prepričan je bil, da bi se vzdignila, če bi ji samo s pogledom zapovedal. Ta ideja ee mu je zdela zelo znamenita, hitel je domov in sklenii napisati cel roman. In res j»* bil napisal nekaj vrstic, toda v svoje veliko začudenje je zapazil, na je napisal ravno nasprotno kar je mislil. Razen tega so se vili po papirju taki stavki, v katerih koncu je čisto zgrešil začetek. Na ta način se je končalo tudi to delo, kakor ko se končali vsi njegovi literarni poskusi onega časa. ZaČel je hoditi po kameni tih Daueah. gledal je na mesto in morje, katerega je že pokrivala tema. Gospodinja, pri kateri je stanoval, je bila že zelo stara, ra-zentega je pa imela tudi dve neporočeni hčeri, ki sta mu vedno kaj takega ponujali, kar se mu ni dopadlo. Ko sta ga videli tako žalostnega in potrtega, sta mu takoj skuhali nekaj zelišč. Utrujen se je vrgel na posteljo in takoj zapazil, da ne bode mogel zaspati. Celo noč m* bom zaspal in vstal bom slab, bled. s kalnimi očmi in s črnimi kolobarji okoli njih ; za deset let. bom videti starejši; takega me bo videla Mada v pokrajini, kjer vse cvete in poje. Vlah se bo pa prespal, prebudil so bo krepak, svež, kakor vedno, on takoj zaspi, kakor hitro se vleže in nima nobenih brez-potrebnih misli. "Stanku bo seveda škodovalo, ko ga bo primerjala z drugimi. Bojazljiv jc, drugi so pa odločni, brezbrižni in šaljivi, kar se dekletom tako dopade. Bojazljive prezirajo, ker so same bojazljive. —One imajo brez dvoma navado primerjati, ker drugače bi ne mogle izbirati j to je naravno. Spomnil se je doktorja Mirka in njegovih primer iz naravo-, slovja, ki inu jih je pravil v Ljubeču: sanici ptic in rib sc na vse mogoče gizdajo, samo da se bolj dopadejo samicam. Na oči mu je začel legati spanec in za nekaj hipov je v resnici trdno zaspal. Ko se je prebudil ni bilo v njem več niti sence tesnobe prejšnjega (hie. Žarka jutranja svetloba mu je pregnala iz duše zadnje sledove žalosti in jo napolnila z veselo novico: — Danes pride Mada! Zaradi zgodnje ure in jutranje rose je sklenil stari Mato pričakati doma svoje žene in hčeri. Pavla in Stanko sta se dogovorila, da se dobita pri maši v cerkvi "Male brace'", odkoder bosta šla s kočijo v Gruž. Cerkev je bila tmačna in Stanko ji- le s težavo zapazil Pavlo, čeravno ni bilo veliko ljudi. Klečala je s skonjeno glavo pred oltarjem, za njo je pa stal Vlalio. resen, miren, kakor da bi hotel reči: nikogar ne bodem motil; poglejte, kako dober znam biti. Stanko se ga je srčno razveselil. Ko jc bila maša končana, so se ljubko di*ug drugemu nasmejali in odhiteli na Pile, ker je bilo že nekoliko pozno. Pavla se je nemirno ozirala na Kono, in kregala Vlaha, ker se je pridružil, čeravno se je jasno videlo, kako je vesela, da je pri njej. Stanko je vt del, da se ona boji očeta, nekoliko tudi matere, Vlah s*' je pa brezbrižno vsedel z njima v kočijo, kot da bi ne o-pazil njenega nemira. Dobro je vedel namreč, kaj mu razodeva njen smehljaj in njen jasni pogled. — Kaj bo rekla mati. ko naju bo videla skupaj? je spregovorila Pavla: —Nič! Ona niti vedela ne bo, da smo prišli skupaj. Znašel se bom tam kakor slučajno, pristopil bom zraven in pozdravil. Še vesela bo, boš videla! — Nikar ne misli, da bo tako! Kako vendar vsako stvar hitro pozabiš. Ali ne veš, koliko sva že pretrpela! — Seveda, a se mora pozabiti. .. če je treba. Ona se vrača z M »do, in jaz jo bom Se poprosil, če me vzame v kočijo. Malo sc bo začudila in ničesar drugega. Pavla je umolknila. Verovala mu je vsako besedo zaradi njega samega in zaradi prekrasnega jutra. Konji so veselo peketali proti gruški luki. Dolino jc bilo že obsvetilo solnce, gozd na obeh straneh ceste jc dišal po borovini in po listju, ko je bilo odpadlo prejšnje jeseni. Na cesti ni bilo nobenega človeka. Ko.sc je končal gozd. se je prikazala pred njimi morska površina. Na obali so sc zbirale gruče ljudi, vse je molčalo, ker je bel parnik že plul v pristanišče. Čeravno se na njem šc ni nikogar ni razločilo, so ljudje držali robce v rokah in Stanko jc jelo srce močnejše utripati. Parnik je zašutuel. morje se je za penil o. Čim bližje je prihajal, tembolj so se razločevali različni predmeti na njem. Naenkrat so opazili staro Maro in Mado, ki sta mahali z rob-ei % pozdrav. Starka je kmalo prenehala in si obrisala oči. kot je delala vedno pri enakih prilikah. Mada je stala ravno kakor sveča. Stanko se je zagledal v njena prekrasna usta, katera je tako občudoval pri ljubeškem potoku, v temne valovite kite in v drobne roke z gibčnimi kretnjami, ki znajo tako objemati kot nobene druge na svetu. Tudi čc bi hotela, bi ne mogla skriti teh svojih lepot. Ozrl se je na Pavlo in Vlaha, lioteč videti, če sta tudi onadva presenečena. Pavla je opazovala s solzami v očeh Mado, Vlah je stal malo vstran in pozdravljal kapitana, miren, vesel in lep, kot vedno. Nova jahalna obleka in skornji so se mu izvrstno podali. Nazadnje so spustili most, in Mada je z materjo stopila na breg. Ona je bila to jutro središče njihove pozornosti in njihove ljubezni; zdelo se je vsem, kakor da bi vstala od mrtvih in prišla sera na čudežen način. Ljudje so se zbirali okolo nje zaradi njene bolezni in junaštva, ki ga je storila iz ljubezni. Na njenem obrazu ni bilo niti sledu kake bolezni, samo nekoliko bleda je bila, najbrže od dolge poti in zaradi tega se je zdela ste bolj zanimava, ae bolj ljubka. " * " " v sebi izvanreden ponos, ker je to o -........- ' • kle njegovo, ker drugi ne vedo, pa se zaradi ljubezni ni bala smrti. Najprej je Pavla skočila k nji in jo objela, potem je objela mater. Stanko je bil nekako v zadregi, toda Mada sc ga je ognjevito oklenila kakor otrok. Tudi Stanko jo je objel. Ker se je sramovala ljudi, je odstopila za par korakov, a gledala ga je še vedno s zaljubljenim pogledom. Stanko je zadrhtel, ko se je dotaknil njenega mladega, gibčnega telesa in je skoraj po/abil. da se nahaja na gruški obali. Mislil je, da stoji na zaračaranem prostoru, katerega je bil naslikal v svoji duši za Mado. da je daleč od vse vsakdanje istine. Dodobra sc je šele takrat zavedel, ko je stopil Vlah k njej in ji stisnil roko. Mada je zardela kakor mak, in zopet postala bleda. Tudi Stanko je začutil ogenj v svojih licih. Vlah je stopil odločno k stari Madi. se priklonil, toda roke ji ni podal. Prosil jo je vseeno, če sme prisesti. Starka se je začudila, nazadnje pa vendar dovolila, in ker ni bilo prostora v kočiji, se je vsedel k kočijažu. — Ali si že pozabil, da sem morala zaradi tebe preživeti dve leti v prognanstvu? — mu je zašepetala Pavla. — Držal sem svojo možko besedo in nisem hodil za teboj. Toda tukaj — Medtem se je vrnila starka. Mada se je pa zopet privila k Stanku. Stisnil ji je roko. rekel pa ni ničesar, ker se mu jc zdelo, da se j»> dogodilo nekaj zelo važnega, kar je ž<> oil nekdaj slutil. Smejala sta sr. vpraševala, odgovarjala; on nikakor ni mogel >.brati svojih misli. Zimsko solnce je mirno in veselo obsvetljevalo Gruž, Uipad in morje, kakor da bi bilo spomladi. .imue uriomlnjlA.) Hamburg-American Line. Velika zaloga vina In žgan)«. <*V9 Marija Orill Prodaja belo via« po..............70c. fall o a Črno vino po.............SOc. " Drofalk 4 galone ia....................fll.ee Brinjcvoc 12 steklenic za...............«12. M 4 gaL (sodček) sa.................»16 M Za obilno aaročbo ae prlporoCa MARIJA ORILL, S3OH St. Glair Avo., IV. E.t Cleveland, O NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjati o, di bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Briiijevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropin j evec Slivovka...... Cognac ....... Kneipovo grenko vim> ** n 12.00 12.00 12.00 6.00 $2.75 2.75 2.75 2.00 .50t. Cena na galone. Slivoyka galoni Tropinjevec 44 Cognac Whiskey " Vino domače rdeče " Ako bi kdo izmed*rojakov rad zvedel cene dragih pijač, ktere niso tukaj pnobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust POSTREŽBA TOČNA.! 11 Zm o bila naročila ae priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. 6102—04 St. Clair Ave, Cleveland, O. Pozor slovenski farmeiji! V»led občne zahteve, «mo tudi letos naročili večje število A* J* pravih domačih J? Jf . KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kote so izdelane iz najboljšega jekla r znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritruiio na kosiŠČe z rinkcami. *- Cena 1 kose je $ 1.10. - Kedor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla ; farnitnri jc $1.00. . Edina direktna proga med NEW TORKOM in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena s parni Iti na dva vijaka: KaUeria A ognite Victoria, Amerika, Previden! Grut, President Lie cola, Cleveland, Ciochuali, Pretoria, Patricia, Penatjlvaaia, Graf Valdcrs*e, Priaz Oskar ia Prini Adalbert, katerim sledi v kratkem nov" parnik na štiri vijake in turbino impkrator 019 čevljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za *9e podrobnosti obrnite se na: flamburg-Americais Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. MlllA.>4tliA.l*iHA liii^ RED STAR LINE" Plovitba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND 18,694 ton FINLAND 12,185 ton ZJCLLAND 12,186 ton. KROONLAND 12,186 ton VADKRLAND 12.018 ton Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljno informacije, cene in vožue listke obrniti se je na: RED STARjUIINE. Pozor, rojaki ! Dobil aem lz Washington« za svoje zdravila aerialno, Številko- k te- > ra jajr.fl. da so a n r a vi ia prava in koristna. Po doltrem "asu Be mi je "osrečilo iz najti pravo illpcn tinkturo in Pomado orooi isnada- nin in u rut >eia nt bilo. od katere modklm ln ftaoaaun KOatl in dola I UjsretnK^ no popolnoma 'snutejd ln ne bodo reč Upadal), ter ae oelveH. Kavno tako moškim tr«. tednih kr*anl brki pooolooma inutejc. fieaoattaem v riksb nošah Id krtflčsb v 8 dneh popolnoma oz-drMvtm.tarja odeaa bradavice, potne noče In aca-bline ae popolnoma odstranijo. Da je to resnica Jamčim e «500. FNUta po cenik kateram Miljam zastoj n. JAKOB VAHClC Fin. 9 Braadwav NEW YORK. M Slite Street. BOSTON, MASS. 7M ?od Ave.. SEATTLE. WASH. 1319 Wilnnt Strict. PHIIADELTH1A, IN* "P* Strwt. N. W. WASH1NGTOWN. D. C. 219 St. Ckarfn Street. NEW ORLEANS. LA. N. W. car. W..b»(t«a * U Sail. CHICAGO. ILL. 900 Locuif Stmt. ST. LOUIS. MO. ?*5 Mc Dermal Ae.., WINNIPEG. MAN. 319 CMryStMt. SAN FRANCISCO. CAL. t?1 Sa. 3rd Street. MINNEAPOLIS. MINN. 31 H^aiul Stre*. MONTREAL. QUEEN. P. O. Box «8 Cleveland, a KO JAKI, NAROČAJTE SE NA '(J LAS NARODA VEČJI TN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NAJ- C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. Postni Eksprea parnlkl a0i[ .A PROVENCE" /LASAVOIE" 4«LA LORRAINE" -FRANCE" na dva vtJaka aa«TCTttak» aa t etfrf vijaka HARMONIKE bodisi caKorinekoli vrste izdelujem u popravljam po najnižjih cenah, a dele trpežno in zanesljivo. V popravo -une sljivo vsakdo pošlje, ker sem ic nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojec lastnem domu. V popravex vsamezp kranjske kakor vse druge harmonike te račuuam po delti kakortno kdo zahteva bres nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr.. Cleveland, 01 VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., New Yotk, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste 1 sobe in dobra domača hrana po nizkih ccnah. Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovenlc Publishing Compnny, 82 Cortlandt Street. New York Poštni parnlkl aoi "CHICAGO" * LA TOURANE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK* corner Pearl St., Chesebroozfa Bolldiaf. Parniki adplaieio od sedaj naprej vedno ob četrtkih b pristaaiiča Hov. 57 •North Hirer tn ob sokolih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. *LA LORRAINE 29. maja 1913. *LA LORRAINE 19. junija. t FRANCE 5. junija 1913. t FRANCE *LA PROVENCE 12. junija. *LA SAVOIE 26. junija. 3. julija 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. maja 1913. ob 3 popold. t ROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 31. maja 1913. ob 3 pop. •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. FLORIDE odpl. s pom. št. 84. dno 21. junija 1913. ob 3 popol. Paralki i ivezdo taznacnovcal loafe pojiva rtiaki. Parniki z križca imajo pa itiri"vijaka. Avsts1© « Amerika os k a vrt j preje tiratje Cosullch; naipnpravnejSa to najcenejši parobrodna črta n SUvence tn Hnrjfc * Pristne "Ber farno" brusilne kamne po 30c* kos. Pri naroči tri nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno felezniSko. . ^^ Naročilo priložiti jo denar nil Postal'loneyjOrder. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, & New York, N. Y. '£ Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEP! L TRSTA .......................................... $34.00 LJUBLJANE .................................... 35.18 REKE ........................................... 34.00 ZAGREBA ....................................... 35.08 KARLOVCA ..................................... 35.25 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več. II. RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. $65.00, drugi$60 do $65. MM uM^1* ■ A* * Bros, & Co., & n. Agent*, 2 Washington Stmt; NEW YORK;