Za rojstni dan, nebeška Mati, presrečni Ti čestitamo; Ti dražja si ko vsi zakladi., zato se Te radujemo, Ti cvet, Tl biser najkrasnejši, si vseh deklet in vseh žena, po _ Tebi* Jezus najsvetejši prišel v dolino je solza* Brez madeža si Ti spočeta, rojena v žaru čistosci, vsa v sonce milosti odeta, odličnejša ko angeli. Na Tebi senco ni nobene, vsa lepa ? čista, sveta si, ni žene se bilo rojene tako brezmadežne kot Ti. Begunstva muči nas trpljenje, zagrinja morje grešnih zmot, Marija, upanje, življenje, Ti vodi nam življenja pot. Beguncem luč rešilna bodi, zavetje, sonce upanja, tolaži, spremljaj nas na poti do večnega zveličanja! Radi bi premišljevali. Marija je v Fatimi izrecno omenila, da naj se njeni^častil* ci ob rožnem vencu nauče miselne . (premisije * valne) molitve. Tudi sv. pismo jo večkrat pri* poroča. Omenimo samo preroka in pevca kralja Davida* "Blaženega imenuje moža, ki premišlju* je postavo Gospodovo . Je kakor drevo, zasaje* ho ob potokih voda, ki rodi sad ob svojem času. Zaradi tega prosi prerok Gospoda* "Podeli mi^ razum,, in preiskoval bom tvojo postavo in držal jo bom iz vsega svojega srca. Saj, ko bi ne. bil premišljeval tvoje postave* tedaj bi bil pač poginil v svoji bedi. (Ps 118,2). Da, molitev brez premišljevanja po=_ staja vedno bolj mlačna. Premišljevanje pa pri* nese več ognja. 2 Štev. 36..Leto III. 2 - 5. septembra 1948, Spomin postavi pred duhovne oči skrivnost, s katero, 9 e ho¬ čemo daviti med molitvijo. Razum, pretehtava in razglablja, kar v je naj bolj pripravnega, da > nam gane voljo. Za tem pridejo dejanja-volje in- čustev. (Tako nas uči premisijevalno moliti sv. Ignacij.) M Ki si ga Devica od Sv. Duha spočela.” Izničenje v sv. Režnjem Telesu. 1. Spomin.bo spremljal kneza, iz nebes, kako prinaša v Naza= ret, eni izmed Evinih hčera, najvišje odlikovanje: "Zdrava, - milosti pplna, .Gospod je s Teboj, blagoslovljena ti med ženami" (Lk 1,28). "Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu"(Lk 1,30) "Sv.Duh bo'prišel nad te^in moč Najvišjega te bo obseneila" (Lk 1,35) - Nekaj trenutkov angel čaka. Nato slišimo.miren dekliški glas: "Glej, dekla sen Gospodova, zgodi se..." (Lk 1,38). .Angel, predno odide, nemo po* .u sti Besedo, ki je pravkar meso postala. Angelski razum le sti-mi ob .Izničenju Boga - človeka. Njegov kralj, kralj nebes je postal tudi človek. Sprejel je nižjo naravo od angelske. "Samega sebe je' izničil" (Lip 2,7). Po nekaj trenutkih, s katerimi smo počastili Besedo, naš spomin zaplava v eno izmed katoliških cerkva in opazuje človeka - du= hovnika, ki je v največjem molku sklonjen nad belim kruhom. Oči opa= zujojo njegove ustnice, ki. trepetaje, izgovarjajo besede: "To je moje telo". Jezus pride in se daruje za grešnike. Zgodil se je večji čudež in večje izničenje, ko v Nazaretu. Beseda je kruh postala in med na¬ mi prebivala. Le nevidni angeli str-rae ob oltarju, kjer leži Jezus ko nemo Jagnje. 2. Razum razglablja. V učlovečenju je bilo sicer božje ve¬ ličanstvo skrito v človeški narava, pa ne tako, da ga ne bi bilo mo¬ goče vsaj včasih spoznati v kakem čudežnem znamenju. ^Včasih gre moč celo iz njegovo obleke. Ukazuje naravi in dela čudeže. Njegov pogled spreobrača duše. Poveličano telo s svojo močjo odvali nagrobni kamen, ki zbega vojake in potolaži apostola. V sv. Rešnjem Telesu ni nič drugega ko preprosta podoba. Če gledamo Jezusa, ko se je v svojem umrljivem življenju najgloblje ponižal, ko je ubog otrok, povit z revnimi plenicami, za= ničevan obsojenec, zasramovan, krvav, ko umira sramotne smrti, se nam ■ne zdi tako ponižan ko v sv. Rešnjem Telesu. Kot otrok ima vsaj roke, Le. se pred napadalci brani, glas, s katerim pokliče mater, in čeprav reven, očara s svojo ljubkostjo pastirje in kralje. Kot obsojenec ga¬ ne in daje zgled s svojo junaško potrpežljivostjo. V sv. Rešnjem Te= lesu so udje zvezani, nema usta ne morejo klicati Očeta na pomoč pro* ni Skrunilcem, in ne vidimo, kako se ljubeznivo in vdano žrtvuje. ''Tip, okus iri vid na tebi moti se" (Himna sv. Tomaža). Največje izničenje je v skrivnosti sami in v načinu, po ka= norem se izvrši, Pri učlovečenju je sodelovala prečista Devica. A v Evhari* stiji sodeluje človek, mlačen, včasih tudi odvraten. Jezus-se pri tej skrivnosti d;,.j 3 vsem, celo sovražnikom, ki se mu drznejo nuditi gostoljubje v .omadeževanem srcu. 3. Razglabljanje teh dejstev ganejo voljo in čustva. Čustva spoštovanja in ljubezni do ponižanega, Jezusa pridejo do izraza, ko .kleče-, z močno voljo obudimo globoko' ve:-'o v najsvetejši Zakrament. Koliko ljubezni je v tvojem izničenju. Nič ti ne morem od* reči, ker mi ti toliko daješ. Velikodušen .hočem biti. Če si se ti, Jezus, tako skril,"tudi jaz ne bon razkazoval svojih prednosti. Ti me učiš, naj skrij um samega sebe. Sklenem, naj živim samo še zate. Marija, pomagaj mi, da bom ostal zvest svojemu sklepu. "Tvoje rojstvo, Devica Bogorodica, je naznanilo veselje vsemu svetu: v iz Tebe je namreč vzšlo sonce pravice, Kristus naš Bog. Ta nas je rešil prekletstva in nam prinesel blagoslov, uničil je smrt in nam dal življenje", tako poje Cerkev na praznik Marijinega rojstva* Jezus je zares sonce, ki je odtajalo zamrzli poganski svet, prineslo luč v temo, in zbudilo iz smrti novo življenje krščanske svetosti* Marija pa je mati tega božjega sonca. Danes se spet zdi, da je svet omrznil za Boga, za krepost, da. ga je spet prekrila ledena skorja mrzlega, temnega poganstva«Tre« ba nam je.spet^božjega sonca. Jezusa. KOo nam ga.bo spet posredoval, če ne Marija? Ce so se kristjani v vseh časov vnemali V ljubezni do Bo« ga po Mariji, kje naj se sedaj? Ce je omrznil čut za krepost in no« tranjo lepoto, kje naj spet oživi, če ne ob vzoru vseh kreposti in les pote, pri Mariji? Prav na kratko naj orišem korist ljubezni do Marije z be« sedami velikega Marijinega častilca sv, Bernarda. Tele resnične stav« ke je zapisal: 1* "Marijin.otrok živi čistejše". Ko bi današnji ljudje •bili zares vneti in resni častilci Marijini in Njeni posnemalci, ko« liko bolj vzvišena in lepša bi se- jim zdela čistost in koliko lažja bi bila. 2, "Marijin otrok pade redkeje”. Koliko manj bi bilo pad« cev in^koliko hitreje hi mogli vstati ob Marijini roki, če bi bili vnete jši Mari jini ‘ častilci s srcem iii'ne le z usti. 3» "Marijin otrok umrje mirneje". Nad vsakega bo prišla ta ura prej ali slej. Koliko lažja in mirnejša bo za tistega, ki bo ču= til,, da ga bo pred sodni stol pripeljala sodnikova mati, kateri sod« nik ne bo mogel odbiti nobene prošnje. 4* "Marijin otrok bo hitreje rešen iz vic". Svojega častil« ca Mati naša ne bo pustila v trpljenju. Saj je materina ljubezen ta« krat največja, ko si otrok v trpljenju sam ne more nič pomagati. 5* "Marijin otrok bo v nebesih bliže Bogu.” Nič. čudnega. Kolikor višje je Mati, toliko: višje bo tudi njen. otrok. Tako govori sv. Bernard - in je tako in bo ostalo, pa naj se svet norčuje in smeje nad častilci Marijinimi kolikor hoče, te resnice ne bo mogel odpraviti. Praznik Marijinega rojstva naj nam bo spet nova poživitev otroško zaupnega in res pravega čaščenja Marijinega, ki se odraža zlasti v tem, da skušamo svoje vsakdanje življenje čim bolj napravi* ti podobno Njenemu. Angleškega matematika in fizika Izaka Newtona je nekoč nekdo vprašal tole: človeško telo se bo spremenilo v prah. Ce bo za« res vstajenje, kdo bo zbiral za te duše milijarde teh^praškov? Nev/«, ton ni nič odgovoril. Vzel je prgišče prahu in ga- zmešal z železnimi opilki in dejal: "Kdo ho sedaj te opilke- zbral ven?" Nihče mu ni od« govoril. Potem je vzel velik magnet nad mešanico -in glej.z rahlim šumom so zleteli vsi železni opilki na magnet in tam” obviseli,.Uee= njak je spregovoril z resnim obrazom:"Ali ne bo ta., ki je, mrtvi sno« vi dal tako moč, dal naši duši še veliko večjo moč, ko bo po vstaje« nju potrebovala telesa. ■ Štev. J6.,Leto III, - 4 - ■ Xiir ■■■'■'■■ 5. septembra I9 l \ Sveta Cerkev se svojega mi« sijonskega poslanstva dobro zaveda. 'rod njo lebdi veličastno Kristusov načrt* združiti mora v svojem objemu vse narode. Nihče ne sme biti izvzet. Ona jih. bo v svoji ljubezni objela in jih kot mati otroke, pripeljala v hišo svojega ženina Kristusa. In če poslu« šamo besede papežev 20. stoletja,zla= sti besede Pija Xi. in Pija XII,, zve« ni iz njih naravnost koprnenje po tem, da se ta cilj čim prej doseže. Pij XI. se je kakor videc zasanjal v ta čudovit prizor in nekoč vzkliknil svojim romarjem: Prišel bo čas, ko boste vi najmlajši doživeli velike stvari, čudovite stvari! A zavedal se je tudi, kot se moramo zavedati tudi mi vsi_ ga ne bo prišlo v kratkem času brez naših resnih naporov. Zato je .bilo danih v zadnjih tridesetih letih od Svete Stolice bo« liko aalekosežnih načrtov in smernic za misijonsko delo. Vse je pa usmerje« no v ta veliki cilj: čimprej dovršiti misijonsko delo! Najprej je treba misijonar« m v. da do te« ji in ne I S I J 0 N f- F E 0 I T II J C P T I ’ ’ ' Nadaljevanje pisma misijon« skega brata g. Kramar Joška, iz Burme.) y - Kake pol ure po k.on= čanem bombardiranju je bil naš misijon ves nabit z ranjenci,ki so od strahu in bolečin obupno' klicali na pomoč,. Ni bila lah« ka reč, spraviti vse po bolniš« nicah, saj večina jih ni mogla . oditi in so jih morali nositi na svojih rokah naši krepki in požrtvovalni kristjani. V nekaj urah smo porabili* vsa desinfek« cijska sredstva. Bil je ravno veliki petek in v cerkvi je bi« lo izpostavljeno v češčenje sv. razpelo, pa je bilo vse oblito s še toplo krvjo neštetih ran« jencev, ki so se h križu zate« kil po pomoč. Kasneje smo doživeli še deset drugih bombardiranj, potem so pa 1, maja Japonci za« sedli naše mesto Mandalay. POD JAPONSKO ZASEDBO. Saj vse. misijonsko delo ved« -O najbolj trpi zaradi tega, ker ni zadosti misijonarjev. Kajti teh dva« rndvajset tisoč misijonarjev - duhov« ni-.uv, 11.000 misijonskih bratov in 57.000 misijonskih sester se izgubi 'kakor kaplja v morju. Na vsakega iz« med 4.800 duhovnikov na. Kitajskem pri« de približno 630 vernikov in okoli 120.000 poganov. V Indokini na vsake« ga izmed 2.000 duhovnikov 1.000 verni« nov in 10,500 poganov, Na Japonskem na vsakega izmed 420 duhovnikov 260 ver« nikov .in-175,000 poganov. Na Koreji, Formozi in Karolinih na vsakega izmed 270 duhovnikov 680 vernikov in nad 100.000 poganov. V Indiji s CeyIonom na vsakega izmed 3*400 duhovnikov 1.230 vernikov in okoli 100.000 pega« nov. Na Sundskih obokih na vsakega iz« med 450 duhovnikov blizu 980 vernikov in nad 100,000 poganov. V Afriki na t;- akega izmed blizu 5*000 duhovnikov '.400 vernikov in 30.000 p.oganoy, in v ji Takoj prvi večer so j se naselili v našem misijonu, ji V šoli jih je bilo okrog 700 . ijIzpraznili so nam že itak pičle ji zaloge krompirja in drugih ži= !vil. Imeli so prostora dovolj jtudi drugod po mestu, saj je jskoraj vse.prebivalstvo zbežalo, ‘toda bali so se, da so drugod ;vodnjaki zastrupljeni. Za drva i;so jim služilp naša vrata, klo« 1 ni in stoli. Se hvala Bogu, da J|so ostali samo tri dni, ker dru« iigače bi ničesar ne mogli reši« j! ti pred njimi. Po nekaj dneh je ij prispe la v Burmo tudi tajna po« Iličija, ki je prinesla s seboj strašno gorje in spravila v več« nost nešteto žrtev. 0 . njihovih '''čednostih'’ boste dobili zl.nh.in j primero v boljševiški GPU in ■nemškem GESTAPO. Žrtvp te japon« Iške tajne policije so bili tu« Idi nekateri katoliški misijonar« otev. 36:., Leto III.> - -5 - 5. septembra 1948. vsakega misijonarja, ki 800 vernikov in 8.500 Oceaniji na jih je 430, poganov. Seveda je to vzeto povpreč* no.Ponekod je razmerje še bolj kri* čeče. Mnoge dežele kot Sibirija,Mon* golija, Tibet, Nepal, Butan, Afgani* stan sploh nimajo misijonarjev, ker so zaprte. Potrebovale jih bodo na tisoče in tisoče, ko se odpro. Pa tudi v dostopnih krajih je poznanja tkanje naravnost kričeče. So kraji, kjer kljub temuj da so že dolgo od* : >jprtij misijonarjev skoro ni. N.pr. v okrožju Patna v Indiji je bilo pred leti med 17 milijoni prebivalcev le 17 misijonarjev. Na vsak milijon en misijonarJ Toliko kot nič. Zato zahteva Pij XI. v svoji misijonski okrožnici, “da si morajo škofje in vsi katoličani slo= žno prizadevati, da se število misi= jonarj.ev poveča in pomnoži”. Brez njih misijonsko delo ne more napre* dovati. Pa sveta Cerkev ni zado* voljna s kakršnimikoli misijonarji. Ne zahteva izrednih talentov. Niti ni treba, da bi bili vsi na vrhuncu svetosti. Da so le dobri duhovniki, A od misijonarjev zahteva še neke posebnosti, (Nadaljevanje). ji, ki so bili osumljeni, da imajo zvezo z angleškimi vohu* ni, a je dejansko njihovo delo obstojalo le v požrtvovalni skrbi za kristjane. Se 148 bombardiranj... A kmalu so se druži* , ne začele vračati v mesto,kjer pa mnoge niso našle več svojega prejšnjega doma, in tako se je naš misijon kmalu napolnil z brezdomci? mnogokrat je bilo kar po 800 ljudi pri nas, iz* med katerih jih je mnogo dobi* valo od nas tudi hrano. Tri mesece se je vse lepo mirno razvijalo, mnogo ljudi se jo že povrnilo v mesto, kjer so si postavili 'slamnate barake.Tu* di trg je bil že kar običajno živahen, že smo mislili, da je za nas konec vojne. Toda brid* ko smo se zmotili. Dne 26,ju* lija smo doživeli prvi ameriš* ki napad, kateremu je v nasled* njih dveh letih sledilo še 147. V začetku, takole do meseca marca 1943. so začeli postaja* ti vedno slabši. Dne 6. marca je n.pr. padlo na naše dvorišče i ! .kar 8 bomb, dve tik poleg cer* kve, ena za glavnim oltarjem, druga' pa pred vhodom. Cerkev Življenje sta pri tem izgubila, le je bila to pot precej prizadeta dva begunca. 0 teh neprestanih bombardiranih in njih razdejanjih Vam ne pišem, ker bi vas s tem dolgočasil. Ker so se napadi vrstili zelo pogosto, podnevi in ponoči, je g. ravnatelj sklenil, poslati še pre* ostale v begunstvo. (Dalje prihodnjič)., (Nadaljevanje). Iz Fatime sva šla nazaj proti Cova da Iria, in nekako na sredi'poti med Fatimo in Cova dr. Iria zavila na levo, v Aljustrel (Alžustrel), rojstno vas treh pastirčkov. Vasica stoji kakih 5 minut daleč od ceste, raztresena po hribčku, kakih 40 hiš obdanih z oljka* mi, .i, figami in južnimi hrastii*, ■ i', 1 ', Fatima Aljustrel ' l'l _ > j //.J/ . \ \ Cova da Iria ;esta V//' <4 kapela" prikazovanj V Aljustrel-u sva se najprej ustavila v hiši Hiacinte in -^ranceka, ki stoji ob desni stropi ceste, takoj med prvimi hišami. Ogledala sva si (jaz, ker je tovarišu že vse znano, saj je doma iz Štev 36. ,Leto III. - 6 - 5. septembra 194-8. tiste vasi!) -majčkeno sobico, v kateri sta se rodila Hiacinta in Franček, v kateri sta bila bolna, v kateri je Franček imel prikazen Device Marije in v kateri je umrl (Hiacinta je umrla v Lisbohi).Po= stelja je še popolnoma ista. V poslopju zdaj stanuje Hiacintin in Frančkov brat s svojo družino. Hudi "Hiacinto in Francka" sva vide¬ la, a sta nečaka prave Hiacinte in Francka., sta otroka Hiacintinega in Frančkovega brata. Hiacinta ima skoraj 7 let, Franček pa 9» sta torej^v istih letih kakor prejšnji Franček in Hiacinta, ko se jima je začela prikazovati Marija. Oče in mati pokojnih Hiacinte in Fran= cka ne stanujeta več v tisti hiši, v katerih sta s svojimi otroki stanovala ob času čudežnih dogodkov, ampak 'v poslopju, ki stoji na drugi strani ceste, nasproti pre jšnjemu stanovanju. Prejšnje stanom vanje sta prepustila sinu, očetu druge Hiacinte in drugega FEanckai To udar tvorijo pravzaprav se vodno eno samo družino. Oba, oče in mali, sta bila na srečo doma. Starčka sta še živa in zdrava, pravi hribovski korenini. Zlasti oče "ti, Marto" (stric Marto) je še poln ognja, čeprav šteje že preko 70 let. Starčka sta naju z vso ljubez= njiv ost j o in prisrčnostjo sprejela. Oče naju je povabil v sobo, na= ma dal vsakemu stol, sam pa še je vsecel na mizo zraven mene in za= čeli smo se razgovarjati. Mati Olimpija so ta čas že šli v kuhinjo po sadje in kruh, da nama postrežejo, pa nisva hotela ničesar vzeti, ker sva malo prej imela zajtrk in se je tovarišu mudilo domov. Oče Marto silno- rad pripoveduje o svojih srečnih otrokih, ki ju je ne= beška Mati tako zgodaj vzela k Sebi. Tako živo se spominjata svojih otrok, kakor da je potekel le en dan od njujine smrti. Oba sta nepi= smena, oče zna prav zanesljivo narisati nekako zvezdo, ki služi za podpis. Sta pa dobro poučena o r4«ničah sv. vere in govorita nad vse lepo portugalščino* Vprašala sta S tudi, odkod sem. Tako sem jima na^kratko^opisal usodo naše domov sne in ju obenem prosil, naj priporočita naše slovenske begunce svojima svetima otrokoma Hiacinti in Frančku, kar sta oba vidno ginjena obljubila, zlasti ker sta že njuna otroka (in Lucija) videla v prikazanju velike množice brezdom= ce.v, lačnih in umirajočih. Prav rad bi se ves dan ustavil v dobri hiši, a me je^tovariš silil, da sva šla naprej, v Lucijino in njego= vo rojstno hišo, ki stoji kakih 50 korakov dalje, na levi strani ceste. V Lucijini hiši stanuje zdaj njena sestra Marija, mati naše= ga Jožefa Valinho. Lucijini-starši so že umrli, kakor tudi mož Lu= cijine sestre, ki gospodari v poslopju. Padel je z visokega figove= ga drevesa in se smrtno poškodoval. Tudi Lucijo imajo 4 leta staro, nečakinjo prave Lucije. Sicer pa, kakor so mi pravili, v Aljustrel-u ni najti več hiše, v kateri ne bi imeli Lucije. Lucija sama živi .zdaj pri karmeličankah v Coimbra. Prej je bila pri redu "Dorotejk", pa je po dovoljenju iz Rima prestopila v red karmeličank, ne da bi . ji bilo treba ponoviti noviciat in druge običajne pogoje, Zadnjič je bila doma 1946 , prav zato, da 'se je poslovila za vedno od svoje rojstne vasi. Prišla je bila tajno, sicer bi se iz vse Portugalske množice zgrinjale v Aljustrel, da bi videle zaupnico Marijinih razo= detij. Pri karmeličankah je na varnem, klavzura ji prav pride. Tu= di v Rim bi morala iti 1946 , bilo je že vse pripravljeno.in celo na ladji določen prostor, pa nazadnje iz nam neznanega vzroka ni šla. Sli smo v Lucijino sobo. V s e je se stelja na istem mestu, posteljnina lezno, medtem, ko je prejšnje bilo statva, na kateri je tkala Lucija. tako Lot nekdaj. Lucijina po= ista, le ogrodje je drugo, že= leseno. Na levo ob vhodu je tudi V hiši prodajajo tudi svetinj:' r o žni venec in kakih S 6 v rožne vence, podobice itd. Kupil sem tinjic ter 6 podobic. Nato sem si na dvorišču ogledal zanimiva Ln- žeča figova drevesa, na katerih deblih so se neštetokrat igrali o- troci Lucija, Hiacinta in Franček. Od tam sva šla malo v naprej k stu¬ dencu ali bolje kapnici, pokriti z veliko cementno ploščo z okencem I Štev. 36,,Leto III. - 7 - 5» septembra 1948. za. zajemanje vode. Pri tem studencu se je trem pastirčkom v drugo prikazal angel. Zajela sva z vedrom vode in pila nekoliko iz pobož= nosti, nekoliko pa tudi radi žejo. Pot-n sva šla na kraj, kjer se je otrokom prvikrat prikazal angel. Kraj’ se slove Caboco (Kabeso),je kakih 10 minut na desno od Lucijine hiše. Zevejo ga tudi Loca do Cabeco ali preprosto "Loca”. Je to skupina kakih 6 skal, visokih 2-3 me= tre, med njim je kotlinica, par korakov dalje; nekdaj je bila še bolj temna kot zdaj, ker so jo obdajala drevesa, oljke in hrasti. Na.eni od teh skal se je prvič prikazal otrokom angel ter jim podelil sv. obhajilo, Luciji hostijo, Hiacinti in .Frančku pa sv, Rešnjo Kri iz keliha. Le malo oseb je, razen Lucije, ki bi vedele, na kateri od skal je stal angel. Za spomin sem si (tistih skal) osmukal nekaj ve= jic oljke, ki tam rase, in vzel liste s seboj. - Kakih 5 minut da= Ije je kraj, kjer se je otrokom prikazala Marija 19. avgusta (ker so bili 13. avgusta zaprti pri okrajnem glavarju v Vila Nova de Ourem in radi tega niso mogli iti v Cova da Iria, kjer se je presv. Devica redno prikazovala). Na tistem kraju je kakih 60 cm visok kip Matere Božje, čisto navaden, okoli pa nizka ograjica iz kamenja. Na spodnjo stran enega izmed kamnov sem napisal s svinčnikom: Spittal, Canada, Ar= gentina, da bo Naša Gospa Fatimska imela vedno pred seboj glavna središča naših beguncev. Za spomin sem si osmukal nekaj listov hra= stičja, ki tam rase. Pri vsaki od teh postaj sva, kakor se razume, tudi molila. Nato sva se po drugi poti vrnila v Valinho-vo hišo, kjer so nama bili Valinhova mati in sestra ta čas pripravili odlično kosilce. Prav vesel sem bil, da sem imel srečo v Lucijini hiši je= sti od Lucijine sestre pripravljene božje darove. - Po kosilu sva spot šla v Cova, da Iria, nakupila razglednic, si ogledala cerkev, zvonik in krasen razgled, ki se nudi iz zvonika. Potem sva pri Valinho-vih sorodnikih v Cova da Iria pisala pisma in karte nekako do 5 ure, ko sva spet šla na kraj prikazovanj, k rožnemu vencu in blagoslovu, ki se da vsak dan v bolnišnici, ki stoji nasproti kapelici prikazovanj. Večerjat sem šel k očetom od Consolate. Po večerji sem spet šel mo= lit v kapelico do noči. Naslednji dan sem ob 7,30 spet maševal v kapelici (votivno mašo Kraljici Presvetega rožnega venca) in podelil kakor prejšnji dan, kakih 15 sv. obhajil. - Po maši sva šla prosit očete od Conso= late, da nama posodijo fotografski aparat v Aljustrel-u, da fotogra= firava važnejše osebe in kraje. Dali so nama neko škatlo, a ker 'ne Valinho ne jaz .nisva vajena fotografiran-ja, sva po domače rečeno vse '*zafušala". Tudi prav, bom vsaj imel več razlogov, da bom še dru= gič skušal priti v F a timo! Dopoldne sem nato v Aljustrel-u v Luci= jini hiši pisal karte in pisma, nato pa je prišel čas odhoda. Valin= ftova mati so mi dali kosilo in mi še za na pot dali zavoj "krofov" (se vidi, da je ta odlična iznajdba že znana po vsej Evropi j čisto taki krofi so bili, kot so v naši prekmurski!). S^težkim srcem sem se . ppslovil od dobrih ljudi.- Še enkrat šem priporočil Lucijinim ter Hia= cintinim in Franckovim sorodnikom, naj molijo za nas begunce, nato pa sem hitel v Cova: da Iria, da si zagotovim prostor v avtobusu. Ob 13.45 smo že brzeli proti Chao de Mansas, od tam pa z* vlakom na= zaj proti Lisbohi, kamor sem prišel ob 19} ob 20.15 sem bil že spet v Estovilu. Hvaležen sem Bogu-in Naši Gospe Fatimski za to romanje.Ze dolgo sem si želel tja, pa med letom ni bilo mogoče. Najprej sem se hotel zahvaliti Prebl. Devici in naši Materi za velike milosti, ki jih je izkazala.meni in vsem beguncem} da nas je večina vztrajala kljub silnemu pritisku • In kljub raznim zahrbtnim nakanam'- če bi mi vedeli, kako je bilo naše pravno stanje leta.1945» in 1946, bi morda skoprneli od groze, le čudežu moramo pripisati,če smo obstali tako, kakor smo. Velika milost je tudi, da je večina be= 5. septembra 194-8, Štev, 36., Leto IH. - 8 - guncev ohranila vero v Boga, pridnost, 'poštenost, čeprav je bilo toliko težav; milost je tudi, da je silni pritisk’repatriacije iz« čistil vrste beguncev vseh. manj trdnih elementov, ki bi nam utegni= li v tujini le škoditi. Mislim, da so družine, ki so vztrajale v be« gunstvu, nazadnje le vesele, da se niso dale zagnati v rdeči pekel, Vihar bo minil in z veseljem se bodo vračali domov; kolika milost božja je tudi, da niso v taborišču izbruhnile nevarne kužne bolezni, : ki bi utegnile pobrati večino 'beguncev, zlasti ob dobah, ko je bila prehrana res pod ničlo. Za v še te dobrote, ki smo jih po Mariji« nem Brezmadežnem Srcu prejeli, sem se Mariji zahvalil, kolikor sem mogel* Hvaležen sem s svoje strani Mariji, da mi je bilo dano pre« živeti nekaj čaša v taborišču, se truditi z mladino, ko je najbolj potrebovala pomoči, Bog plačaj z dobrim vsem, ki so mi pripomogli, da sem sicer s krvavečim sroern, vzel slovo od Spittala in po čudnih naklučjih zašel nazadnje v to prijazno in lepo deželo Fatimske Kra= ljice. Sicer me tu čakajo, kakor kaže, nove preizkušnje - morda nič manjše od prejšnjih. (Lucija je izjavila - in to je brez dvoma res« nično, da je Brezmadežna Devica napovedala hudo socialrio katastro« i'o tudi za Portugalsko in sicer pred vsem za Lisbono, v kateri bo "pravi pekel"; pogoj za odvrnitev nesreče je bila pokora, a do se« daj se Lisbona še ni veliko spremenilo. Rdečkarjev je dosti. Dežela je dobra, mesta so okužena. Če ne bi bilo v ozadju Španije in .Fran- co-ve armade, bi že imeli revolucijo. Zb’ lani je bil narejen poizkus na severu, ko se je uprlo vojaštvo v Porto - a je ostala'večina voj¬ ske Zvesta vladi in je bil upor zadušen, letos so bili sojeni^ofi= cirji in drugi, ki so sodelovali. Ni bila sicer izključno rdeča zadeva, a kjer se enkrat začne,'pridejo na površje rdeči!). Pa se ne bojim preveč, ker nobena revolucija ne skrajša božje roke in ne 'zmanjša božje dobrote. - Imel sem Nebeško Mater tudi veliko prositi: zase, za Vas svoje sobrate v begunstvu taborišča,- za mladino, ki nam jo je božja Previdnost izročila v varstvo, za duhovnike, za begunske družine, za može in fante, s katerimi smo •preživeli toliko^lepih večerov. Upam, da je dobra nebeška Mati sprejela moja priporočila, ne radi mojih- zaslug, ampak.radi trpljenja in žrtev naših beguncev po taboriščih, radi njihove zvestobe Bogu, radi neštetih rožnih vencev, ki so se premolili v taboriščni kapeli, radi številnih sv. obhajil in lepih pesmi, s katerimi naš narod časti Marijo. (Iz pisma salezijanskega duhovnika g. Bruneca). Sf >, /\ rv V francoskem pristanišču Marseille je pred časom srečal usmiljenko, ki je bila na potu k bolniku, mož, ki jo je prav pro« staško ozmerjal. Sam se je izdal za komunista. Gotovo sta ga do te divjosti pripeljala redovna obleka, križ in rožni venec, ki jih je opazil. Sestra je mirno obstala, se obrnila k divjaku in mu prijazno rekla: "Zdi se mi, da ne poznate nas in našega dela. Naš poklic je ta, da ljudem delamo dobro. Strežemo in zdravimo bolne!" "Tako", je zaničljivo rekel mož* "če ranjence zdravite, potem to lahko tudi na meni poskusite. Na nogi imam prav hudo .no." "Prav rada, če hočete", se je. sestra dobrohotno nasmejal? . "Le pojdite z "menoj do prve le«. j karne. Tam bova dobila potrebne c.bveze ir če lekarnar ne bo imel^nic proti, bom kar tam preiskala rano, jo umila in obvezala. Potem, če ni prehudo, Vam bo kmalu pomagane." Mož, ki je sestro se malo^prej na grd način zmerjal in grdil, je šel za njo kot otrok.. Na račun samostana je sestra v lekarni poskrbela za vse potrebno. Lekarnar je dal na razpolago malo sobico, v kateri mu je sestra s ■'•'pomoč jo le kar« nar ja preiskale, rano, umila in obvezala.