Cjufiljanslt ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. nri zvečer.
Uredništvo ln upravnlfitvo: Kolodvorsko ulioo Stov. IB. — Z uradnikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Bokopiai ao uo vračajo. — Inaeratl: Sostitopna potlt-vrrta 4 kr., pri večkratnem pooav Ijanji dajo ao popust. — Volja za Ljubljano v npravnifitvn: *a colo loto 6 gld., r,a pol lota 8 gld., »a čotrt lota 1 gld. 50 kr., na moaoo 60 kr.t poiiljatov na dom velja moaečno 8 kr. več. Po poiti V®lja ■» oelo
loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt lota 2 gld. 50 kr. In r.a joden moaoo B5 kr.	_ ________
Štev. 211.	V	Ljubljani v Četrtek, 17. septembra 1885.	Tečaj	II.
Angleško-ruski prepir končan.
. Prepir zaradi Karolinških otokov, ki nekaj ^asa sem obrata vso javno pozornost, nase, kriv je, da se je tako malo govorilo in pisalo o dokaj važnem dogodku zadnjih dni. Angleško-ruski pre-P'r v afganski zadevi je končan, obe velevlasti P°dpisali ati danes osem dni zapisnik tikajoč se 1:6 zadeve in s tem izgine vsaka bojazen, vsak strah, ki je zaradi te stvari toliko časa vznemiril dva dela sveta. Ako se v poštev jemlje, s čim 'la se je končala vsa ta zadeva, ako se čita, da vsled sklenjene pogodbe dobi Rusija na pol, a na Pol afganski emir ob zulfikarskem prehodu ležeči °eplodni kos zemlje, potem se mu pač skoro smešno zdi, da je Evropa leto dni trepetala boječ se svetovne vojske.
Iu vender je bila stvar muogo resneja, nego se sedaj vidi. Kaj je itak uže tako širni iu tako ^.prostrani Rusiji ležeče samo na malem delu Zfi,nlje, in kaj je Angleški na tem, naj je kos Pustinje priklopljen Afganistanu ali Rusiji 1 Na tem 0su zemlje zares ni bilo mnogo ležeče! Šlo se je za vse kaj druzega. Nastalo je bilo vprašanje, J0-li prišel sedaj uže oni trenotek, ko imata vkup trčiti oba tekmeca na azijskem pozorišči, je-li ta košček zemlje bil odločen v to, da da povod k dolgotrajni, uničujoči vojski med mogočnima državama in njenimi zavezniki ? Zaradi tega je ta l>eat prsti, ki se sedaj razdeli med Rusijo in 8at»istanom zgodovinske važnosti. V javnem me-UenJi utrjena je uže dolgo časa ta misel, da An-8 lJa in Rusija jedenkrat morati trčiti vkup na az'Mih planjavah. Ako Rusija res misli še na daljno prodiranje proti vzhodu, ako res misli na *’ato Indijo — in o tem je skoro ves sedanji svet
Listek.
Gaston de Vannier.
(Prizor iz francoske revolucije. Po francoskem —c.)
Gaston in Isabella videla sta se po tem skoro v«ak dan. Vkupno govorila sta o nesrečni kraljici, vkupno posvetovala se o sredstvih, kako bi mogla kraljice, kako bi jej povedala, da še živ6 pri-jatelji, ki čuvajo njeno življenje in so pripravljeni braniti. Posledica medsebojnega občevanja bila I * !',Va ne*‘no prijateljstvo, iz katerega je skoio •as a a tem globlja ljubezen, čim večje je bilo 'Medsebojno spoštovanje. Po preteku nekolikih dnij ^ ln dnevi bili so tedaj sila dolgi — Gaston in , Sabella n's*a mogla več prebiti drug brez dru-*ef?a. Videla sta se zjutraj, videla sta se zvečer, dostikrat prebila sta ves dan skupaj. Toda do-8°dek, v teh nevarnih časih kaj običajen, razdr ■|R Vso srečo dveh mladih src.
Zaradi jednega objavljenega članka došel je **kaz, da se ima Gaston vreti v ječo. Ukaz se je di takoj izvršil. Sedel je sedaj uže tri dolge dni v zaporu. Vrelo mu je po glavi; nikogar ni imel,
uverjen — potem je tudi prepir o še tako malo važnem in malo vrednem delu zemlje sposoben postati vzrok velike vojske.
A v tem času, od kar je trajal angleško-ruski razpor, prigodilo se je res mnogo kaj, kar je budilo misel, da Rusija misli uže zdaj stegniti mogotno svojo roko po angleški posesti. Ko je počil ob reki Kušk prvi strel, ko je po Evropi raznesel se glas, da je ob afganski meji pojila tri zemljo, tedaj bilo se je teško ubraniti prepričanju, da rusko vojstvo v kratkem zasede Herat, „ključ“ do Indije. Kako smešno so se nad onim čiuom generala Komarova Angleži togotili, kak hrup so zaganjali, kako so z orožjem rožljali, je še vsakemu v spominu. Klicali so na boj, a v svoji onemoglosti niso ničesar storili, kar bi bilo zamoglo imponovati severni nasprotnici. Zahtevali so od cesarja, da naj samovlastno postopanje generalovo kaznuje, da ga od vojstva odpusti, a glej, Komarov prejel je za svoje energično postopanje krasen meč, obit z dragocenimi kamni. A ravno to opravičevalo je še bolj strah pred grozno vojsko. Angleška pokazala se je v vsakem oziru slabotno, na boj nepripravljeno, Rusija odločno in samozavestno. Kaj je Rusom branilo prodirati naprej ? Angleškega vojstva ni bilo v obližji, a afganske čete razkropile so se v divji beg, komaj da so čule par gromov in strelov ruskih topov.
Stvar postajala pa je še kočljiveja, ko se je dogodil ob reki Temzi nenadno prevrat v vladni zistemi. Dokler je Gladstone, poznani prijatelj miru, stal v Londonu na krmilu, tako dolgo pač še ni bila ugasnila zadnja zvezda upanja, da se ohrani mir, da se doseže sporazumljenje. A dostikrat se vlada ne more protiviti burni volji sploš-njega prebivalstva. Angleški ponos bil je po do-
komur bi mogel potožiti bolečine svoje in svojo srčno bolest; niti jedne knjige ni imel, kjer bi si utopil svojo žalost. Med tem pa ukretne nožiče Isabelline niso stalo pri miru. Hodila, iskala in povpraševala je toliko časa, da je zvedela za njegov zapor, da je dobila dovoljenje, da ga smo obiskati.
Tudi ona mislila je skozi vse tri dni jedino le nanj, le njegovo ime bilo ji je na ustnih. Kaj in koliko imela sta si zopet povedati pri tem prvem sliodu, pri prvem zopetnem objemu!
Počasi prišla je jima zopet beseda iz ust. Vsela sta se na ležišče, roko v roki, iz oči v oči jela sta kramljati.
— Povejte mi, dragi moj Gaston, so se li ti trije dnevi, ki ste jih preživeli oddaljen od mene, vam zdeli dolgi V
— Trije celi veki, ljubljena Isabella! No ne obračajte proč lepih svojih oti, moj llog, poglejte, kako vas ljubim, Saj mi dovolite, da vam to povem po teh treh vokih vaše odsotnosti, po treh dneh skrbi in bede. Sedaj ste vi tu, in sreten sem; moja jeta se mi vidi raj.
godkih ob afganski meji hudo zadet, ljudstvo vpilo je po maščevanji in ko je še sir Peter Lumsden prihitel iz Azije v Evropo in, še predno je stopil na angleško zemljo, povzdignil svoj srditi glas v obtožbo angleške vlade, ko je kmalu na to Gladstone moral ostaviti premierjev stol, tedaj bil je položaj res kritičen, tedaj prikipela je nevarnost do vrhunca.
Na Gladstonovo mesto stopil je Salisbury, mož, ki se je kazal, dokler je stal še opoziciji na čelu, zakletega sovražnika Rusiji, ki je v jedno mer obsipal svojega prednika z očitanji zaradi njegovega neodločnega postopanja, ki je prej vedno klical na boj. Lahko je umljivo, da je ta prevrat v Londonu svet napolnil z novim strahom, in ob-žalovali so ga skoro tudi taki, ki so bili drugače odločni nasprotniki svobodomiselne, in odkritosrčni prijatelji sedaj na krmilu stoječe konservativne stranke. Vender svet čakalo je veliko iznenadenje. Salisbury, ki je sedaj sedel na premierjevem stolu, ni bil več oni, ki je prej stal na čelu opozicije. Komaj je zavzel vzvišeno mesto, videl je vse drugače, nego prej, ali se je vsaj delal, kakor bi videl drugače. Sicer ni opustil tudi izgovarjati se, da je sedaj navezan na to, kar je uže ukrenil njegov prednik, in da je prisiljen hoditi po poti, katero je bil nastopil oni, ali vsaki previden na take izgovore ni mnogo dal. Govoriti je ravno mnogo lažje, nego delati, in Salisbury, ki je imel sedaj priložnost, izvršiti vse, kar je prej od svojega prednika zahteval, a tega vsled obstoječih razmer storiti ni mogel, bil je srečen, da se je zamogel na prejšnjega premierja izgovarjati.
Dasiravno pa se je takoj dalo sprevideti, da bo tudi Salisbury navzlic prejšnjemu svojemu programu skušal mirnim potem končati prepir z Ru-
— Skoro došel bo čas, ko bom morala oditi; da boste pa ložje in bolj potrpežljivo pričakali jutrajšnjega dn<5, prinesla sem vam knjig in novin.
— Isabella vi ste dobra, vi ste lepa, jaz vas ljubim.
In pritisnil je vitko devojko nase, poljuboval jej je lase. Ona pa mu je vrnila ljubkovanje z ljubkovanjem ter pristavila:
Jutri se povrnem, in potem tako naprej vsak dan. Med tem pa ko boste sami, kratili si boste dolgčas s čitanjem. In pri tem izvlekla jo celo kopo raznih političnih listov, katere je bila nakupila poprej. Ob jednem prinesla je tudi papirja, peres in črnila. Za vsako stvarico zahvalil se jej je s poljubom. Ko pa je nazadnje izvlekla velik kos platna, katerega je pričela prišivati pod posteljo, ki bi imelo služiti za skrivališče vsem prepovedanim stvarem, je Gaston ostrmel in od občudovanja ni skoro mogel priti do zavesti.
— Blaga Isabella izgovoril je, za vse to ste preskrbeli, vse to ste videli v duhu naprej? —
Komaj da je končala šivanje, uže je prišel Gracchus in jo je opouiinal, da je čas oditi. Nje-
sijo, vender cela zadeva do zadnjega časa ni bila toliko jasna, da bi se bil zamogel svet otresti vsake bojazni. Tem z večjim veseljem mora tedaj pozdravljati vsak prijatelj miru vest, da je sporazum med obema mogočnima državama faktično dosežen in tudi formelno zapečaten. Želeti je le, da bi ta sporazum bil trajen in da bi se ne vnel zopet tako kmalu kak prepir, ki bi svet navdajal z jednakim strahom, kakor se je godilo to pot.
Turčija in evropske vlasti.
Pod tem naslovom poroča se v „Pol. Corr.“ z dne 12. t. m. naslednje:
Misija sira Henryja Drummouda Wolffu dala je priliko, opaziti velike spremembe, katere so se zvršile v otomanski politiki, odkar je vladarstvo nastopil sultan Abdul Hamid. Za njegovega prednika Abdula Aziza se je ta politika menjala, kajti otomanska vlada opirala se je zdaj na Angleško, zdaj na Francosko, zdaj na Avstrijo, Evropska diplomacija v Carigradu bila je tedaj popolnoma v Blužbi intrig. Dandanes se turška politika ne naslanja več na spremenljivo dobro ali slabo voljo, marveč ima trdno podlago glede interesov države.
Da marquis of Salisbury ni nobeni kontinentalni vladi nič poročil o namenu Drummond Wolf-fove misije, dopalo se v toliko ni turški diplomaciji, ker je bila nevarnost, da bi te posebne razprave med Turčijo in Angleško mogla katera vlast napačno umeti. Pred vsem sta se turška pooblaščenca, Assym paša in Kiamil paša, izjavila, da imata pooblastilo samo gledč Egipta ter da ne smeta razpravljati o nobenem vprašanji. Razen tega je sultan Assymu paši in Kiamilu paši, katera nista imela splošnih instrukcij ter sta bila tako primorana korak za korakom slediti Drum-mondu Wolffu, naročil, naj se po vsaki konferenci sestavi natančen zapisnik o dogodkih ter naj se predloži ministerskemu svčtu.
Pred vsem pa se živahno menjajo depeše med tukajšnjo vlado in turškimi poslaniki, osebito med onima v Berolinu in na Dunaji, in sploh se misli, da je predmet tem depešam napredek posvetovanj z Drummondom Wollfom. Če je to resnično, potem je skoro gotovo, da se tudi v tem slučaji hoče držati čisto evropskega okvira, v katerem se turška politika giblje in se še dalje gibati hoče. Zdi se, da Turčija želi, da bi se mislilo, češ, da se turška politika hoče še bolj v zvezo spraviti s splošnimi evropskimi interesi, nego se je to do zdaj godilo. Tukajšnja vlada bi najbolj želela, da bi se zopet sešla mednarodna konferenca, katera je tam zborovala ter se preložila, ko je angleško brodovje bombardovalo Aleksandrijo. Sicer pa je v merodajnih turških krogih znano, da se more moteno ravnotežje v Egiptu polagoma in soglasno
gov pogled ni bil več tako osoren, njegova beseda zdela se je mehkejša.
Izabela obiskavala je potem ujetnika, kakor je bila obljubila, vsak dan, in vselej je prinesla celo kopo novih listov in knjig. GaBton prenašal je odslej potrpežljivo ujetništvo.
V	navzočnosti Izabele pozabil je vse, ječo, ječarja, in sanjaril je le o ljubezni. Kadar pa Izabela ni bila pri njem, čital je knjige in novine, pisal ljubezenska pisma svoji ljubi in slavil jo je v verzih.
Preteklo je bilo tako uže 10 dni. Srečni muf premagal je dosedaj vse ovire; od dne do dne pridobila si je pa tudi ona sama veče spoštovanje pri ječarjih.
Toda prišel je grozen dan, ki bi bil skoro razdrl vso srečo. Izabela in Gaston sedela sta zopet drug poleg druzega v ozki celici, ko nenadoma Gracchus stopi v celico. Prišel je, da po običaji vsak mesec jedenkrat pregleda postelje. Ni možno opisati, kar sta čutila ljubimca pri pogledu Gracchusa, in ko sta videla, da se pripravlja pregledati posteljo. Izabela bila je prva, ki se je zopet pomirila. Videvši pretečo nevarnost, po- j
med Turčijo in vsemi vlastmi zopet doseči. Saj je danes v istini tako nemožno, turški vpliv zopet v Egiptu, kakor je nemožno, da bi se dežela izročila Angleški, ali da bi se angleško čete kar nemudoma poklicale nazaj. Kaže se, da egiptovsko vprašanje ostane še brez definitivne rešitve, kakor sploh orijentalsko vprašanje, katerega je jeden del. Niti turški pooblaščenci, niti Drummond Wolff, niti oba faktorja združena, ne bi mogli napraviti v Egiptu trajen in gotov red. Zdanja politika Turčije dela na to, da se egiptovsko vprašanje pred vsem odtegne jednostranskemu vplivu Anglije ter se potem združno in soglasno z Evropo polagoma reši.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Čim bolj se bliža čas otvorenja državnega, zbora, tem bolj se bavijo listi z vprašanjem, kaka bode njegova bodoča sestava, kar pa je vse samo ugibanje, kajti do zdaj se še ni nič gotovega sklenilo, ni na desnici ni na levici. Nekateri listi celo hotč vedeti, kak bode prestolni govor in koliko se je prihranilo v državnem gospodarstvu, kar je tudi se ve da samo ugibanje.
Predvčeranjim sešli so se na Dunaji vodje štirih frakcij desnice, da se posvetujejo o postopanji v bodočem državnem zboru. Posvetovanja trajala bodo baje več dnij; razpravljalo se bode osebito o tem, kako naj se desnica krepkeje orga-nizuje. Henrik Clam-Martinic se zaradi bolehnosti ne more udeleževati posvetovanj; bolezen je baje tako huda, da se vso zimo ne bode po nasvetu zdravnikov mogel udeležiti parlamentnih sej.
Levovska trgovinska zbornica obrnila se je z nujno prošnjo do trgovinskega ministra, naj posreduje pri pruski vladi gledč iztiravanj tujih podanikov, ker vsled tega trgovina sploh, osebito pa trgovina z lesom hudo trpi.
Ogri postopajo v jezikovnem oziru zel6 strogo; kadar gre magjarščini pridobiti primerno mesto, tedaj ne poznajo nobenih ozirov. Ministerstvo razglasilo je pred kratkim ukaz, naj se brezpogojno izpustijo iz službe vsi železniški uradniki, kateri si do 1. avgusta 1886 ne pridobijo popolnega znanja magjarščine v besedi in pismu.
Tuje dežele.
Nemškemu državnemu zboru, kateri se otvori najbrže v drugi polovici meseca novembra, predložile sc bodo tri predloge, katere se bodo bavile z razširjenjem zavarovanja proti nezgodam. Najprej predloži se postavni načrt o razširjenji zavarovanja proti nezgodam pri kmetskih delavcih. Drugi postavni načrt se tiče oskrbljevanja državnih uradnikov in oseb vojaškega stanu, katero je zadela nezgoda pri prometu. Tretja predloga pa se bode bavila z razširjenjem zavarovanja proti nezgodam pri pomorščakih.
rodil se ji je bil tudi uže odločen sklep, kakor je to možno le pri ženskah v odločilnem trenotku.
(Daljo prihodnjič.)
Prekleta!
(Roman Spisa! Krnilo Richobourg; po E. Vftcanovi prodo-lavi prosto poslovenil Janko Loban.)
(Dalje.)
„ Vi jokate, gospodičina ?“ reče Leon potihoma.
—	„Da“, odgovori ona ganena. »Jokam, ker ste govorili o svoji materi, katere ni več...“ — »Zaradi mene ste jokali?" povpraša kakor omamljen ter deklico žarno pogleda.
Blanche zapeče čez in čez po lici ter v zadregi povesi oči.
»Todaj vam je žal zaradi mene?" povpraša dalje mladenič. — „Da“, odgovori deklica ter ga zopet iskreno pogleda. »In mislila sem si sama pri sebi: Bog vas ne zapusti!"
V	tem trenotku vstopi gostilničarjeva hči spregovorivši: »Vaš boter je (ukaj, gospodičina Blanche. Pojte k obedu !“
Blanche pozdravi oba tujca ter se odstrani.
»National-Zeitung" svari nemško vlado, naj ne iztirava iz Poznanja ruskih podanikov, ker s tem škoduje državnim interesom. Na mesto izgnanih politično brezpravnih Poljakov nastopili bodo zdaj Židje, katerih počenjanje le škoduje deželi.
V	Srbiji se pridno gradijo železnice; gradnja proge Niš-Vranja zelo dobro napreduje. Ddlenja gradnja je uže gotova, in kmalu dovrši se tudi gorenja. Tudi na progi Niš-Pirot se pridno dela
Najnovejša poročila iz Španije pravijo, da je španska vlada pripravljena dati Nemcem zadoščenje za žaljenje njihovega konzula, nikakor pa neče nič vedeti o nemških pravicah do Karoli tiskih otokov; ti so in ostanejo španski, kdor jih drug zahteva za-se, postopa le nasilno.
Iz Carigrada se poroča, da bode ekumensk' patri ja rh Joahim IV. najbrže moral zaradi bolezni odstopiti. Imenuje se uže več mož, kateri naj bi prišli na njegovo mesto.
Dopisi.
Z Gorenjskega, 15. septembra. (Izv. dopis ) (Iz učiteljskih krogov.) Mnogo se je čitalo letos v raznih slovenskih listih o učiteljskem kurzu na vinarski šoli na Slapu. Priznati moramo, da so se vsi prav pohvalno izražali. In kako bi se tudi ne! Gospod vodja It. Dolčnc sam nam jB uže porok, da njegovo delovanje v obče, osebito pa v učiteljskem kurzu brez vspeha biti ne more-On kot strokovnjak v sadjarstvu, trtoreji in kletarstvu predava tako zauimljivo, da slušateljem mora vzbuditi ljubezen do predmeta. In s tem je uže mnogo doseženega. Navdušeni, z nnjvočjo pazljivostjo smo ga poslušali in splošna sodba je bila, da tako more predavati le za stvar uneti strokovnjak. Le škoda, da se njegovo delovanje in znanje v naši ožji domovini v gotovih krogih še prezira. To ga mora žaliti!
Slušatelji letošnjega tečaja smelo trdimo, da nismo bili zastonj na Slapu. V tem primerno kratkem času pridobili smo veliko. Naloga naša in dolžnost bi bila zdaj, to tudi vporabljati. Kdor šolski vrt, lehko bo delal v prid svoje občine 'n trud njegov gotovo ne bo zaman. Kako pa hote oni slušatelj postopati, kateri nima šolskega vrta’ Naš kmet je jako konservativen. Težko pusti svoje navade, saj gospodari in obdeluje svoje polje edin° le iz navade in ne misli pri tem čisto nič, kako bi delal vspešneje. Edino z besedo ga poučevati; ne bo dosegel nič. Vspeh, vspeh umnega obdelovanja hoče kmet videti in posnemati bo začel! Zato je pa tudi delovanje naših potovalnih učiteljev jako dvojljivo.
Nič bolje se ne godi onim slušateljem, koji službujejo po večrazrednicah. Tu so šolski vrti izročeni starejšim nadučiteljem, koji o umnem sadjarstvu niti pojma nimajo (s častnimi izjemami);
»Ona se imenuje Blanche", zamomlja Leon sam zd-se.
Uro pozneje, ko sta Blanche in Rouvenat zapuščala gostilnico, hoteč stopiti v voz, srečata Leona, ki ja pozdravi.
»Ali poznaš tega mladega moža?" povpraša Rouvenat. — »Tega ne. Govorila sva le nekaj besed med sabo. .. .“
Rouvenat se obrne še enkrat za njim. »Brhek mladenič!" reče.
Blanche se je zamislila. Njeno srce je prO' cvitalo.
13.
Pravijo, da je tudi nekov bog za pijance. * istim pravom lehko trdimo, da imamo boga tud1 za zaljubljence.
Bodi si temu tako ali tako: dva dnij po sei»' nji v Grny-u, to je v soboto, pride Leon oko*’ druge ure popoludne slučajno v Saint-Irun.
Pustil je bil Goša v Gray-u, kateri se je h|V vil s tem, kako bi si napravil novo gledišče, *{l bi se lehko nosilo od kraja do kraja. Na nasvet kočijažev izstopi Leon pred neko gostilnico, ntt
a vender jim še v spanji na misel ne pride, udeležiti se učiteljskega tečaja na Slapu. Uže leta in leta obdelujejo svoj vrt, a če pogledamo le malo po najbližji okolici, ne vidimo niti jednega pošteno vzgojenega drevesa, Vsi stroški za vrt so zgubljeni. Zato se tudi občine tako težko sprijaznijo z mislijo, napraviti šolski vrt. Če hoče zdaj takega nadučitelja njegov drugi učitelj opozoriti na napake pri sadjarstvu, vname se prepir in sodba nadučiteljeva: Vi ste še mladi, vi te stvari ne razumete! in po stari šegi gre naprej. Vpra-se more li temu v okom priti? D&, čisto 'chkol Slavni deželni odbor naj s porazumljenjem javnega e. kr. deželnega šolskega sveta učitelje kar pokliče v učiteljski kurz in to v prvi vrsti one nadučitelje in učitelje, katerim so izročeni šolski vrti v oskrbovanje in so ti zelo zanemarjeni. Ako bi pa to ue bilo mogoče, naj se vsaj po večrazrednicah takim nadučiteljem oskrbovanje šolskega vrta odvzame in se izroči onemu učitelju, koji se zamore skazati b spričevalom, da se je udeležil učiteljskega kurza na Slapu. Le na ta način se bo naše tako zanemarjeno sadjarstvo malo Povzdignilo.	—	e —
Iz Trsta, 1 li. septembra. (Cesaričina Štefanija v Trstu.) Cesaričina Štefanija odpeljala Sfi je na jahti „Fantasie“ v soboto popoludne v Poreč. Pred njo je tja odšel namestnik na vladnem Parniku „Pelagosa“. V Poreč je dospela, kakor P°roča „Ed.“, nekoliko pred 4. uro. Sprejeli so •1° na bregu g. namestnik, namest. svetovalec in glavar v Poreču, dež. glavar dr. Vidulich, razni
odborniki, mestni svet, na čelu mu župan g- Sbisa, in pričakovalo je visoko gospo na bregu skoro vse prebivalstvo poreško, ki je klicalo na-Vflušeno »evviva11. Nagovoril jo je najprej najstnik, potem dež. glavar in mestni župan, de-Put.acija krasnih gospodičin je potem izročila visoki Bospej šopek cvetic, na kar se je visoka gospa s spremstvom odpeljala proti glavni cerkvi, na pragu katere jo je čakal poreški škof msgr. Flapp s ka-Pitolom. Po kratkem nemškem nagovoru spremljal ai v‘s°k° gospo pred glavni altar, potem pred ar sv. zakramentov, pred katerim je cesaričina Povila kratko molitev, ogledala si je potem še lu8e znamenitosti glavne cerkve in se peš nabila po mestu zopet na breg in se tam med e&tuj-jjastičnimi klici vsega prebivalstva zopet vkr-Cala na jahto ter se odpeljala v Miramar, kjer je bila uže ob G. uri zvečer.
(Konec prihodnjič.)
Razne vesti.
~~~ (P ar dal uskočil.) V jutru duo 12. t. ra. '•skočil jo v Lilttichu iz neke monažorijo pardal, no da Jl Ml lastnik isto o tora kaj zapazil. Ko jo bilo ravno »ajvoč ljudi na costi, prikaže so divja zvor. Vso so je ^alo v divji bog prod grozno živalijo. Ta zapodi so
atero je bilo zapisano z velikimi črkami: „Ber-aux> gostilničar. Prenočuje pešce in konjike."
Leon koraka proti vratom gostilniškim, na aterih je Btal mož, ki ga s kapo v roci lepo popravi.
Naenkrat se mladenič zgane ter debelo poseda velika kamenita psa, katera sta bila postavka ob stopniških straneh.
Leonu se je čitalo z obraza, da je silno iz-ne»aden. z obema rokama si prime čelo, kakor bi si hotel pridržati nestalen in zmeden domislek. . a'8i mu spomin nič gotovega ni pravil, vender Je Ve(lel natanko, da je uže nekdaj videl ta dva ki s*a ga gledala s prevzetno povzdigneno
^VO.
, Ni bilo dvomu: uže kot otrok je moral biti P*(1aj tukaj! Tožen nasmehljaj se mu poziblje ^ Ustnicah. Potem pa naglo stopi gor po kame-'h stopnicah v gostilno.
»Bi-li radi kaj jedli, čestiti gospod?" vpraša ga gostilničar. »Povejte, česa želite." - »Pozneje, P°zneje!“ odgovori mladenič. „Ali ste vi tukaj ?°stilničar?“ — „Da, gospod moj. Jaz se imcnu-
Bertaux, kakor moj strijc, po katerem sem
najprej v hlapca neko pivovarne, ki je nič hudega sluteč ravno stopil iz neko prodajalnico, tor ga takoj raztrga in razmesari. Na to skoči na necega 81etnega otroka in ga tudi takoj usmrti. Splošen krik nastane vslod toga groznega prizora, in pardal skoz to nekoliko ostrašen, zbeži v neko hišo in se mu posreči celo dospeti na streho. Tu sprohajal so jo kako pol ure gori in doli, prodno se je posrečilo ustreliti ga. Vso prebivalstvo v Liittichu jo vslod toga dogodjaja zelo razburjeno.
— (Škof ob dolžen tatvine.) Nok armensk nadškof naznanil jo patrijarhu v Carigrad, da mu jo izginilo 30 000 forintov iz njogovoga stanovanja, in dolži to tatvino svojega namostnega škofa msgr. Ayhoba tor prosi, da so mu dovoli izročiti ga turškim ob' lastnijam.
— (Naslodki ranjonja.) Gospod: „Kakorsto čitali, mora imeti oni, ki hoče dobiti razpisano mesto, spretno poro, a kakor jo razvidno iz vašo prošnjo, no umoto niti dobro pravopisja 1 “ —Prosilec: „Žali bože, vaša milost! Bil som namreč v vojski v dosno roko ranjen in od tistoga časa mi s pravopisjem nič več prav no gro!“
— (Kako jo v poklu?) Na to vprašanje odgovarja učoni Hieronim Droksol v daljši razpravi, katera jo prišla na svitlo 1431. lota. V toj razpravi se čita: Poklo ima 7 soban in 3 vrat; v vsakom stanovanji jo 7 ognjenih rok in 7 rok, kjor so protaka toča; v vsakom stanovanji je 7000 lukonj; v vsaki luknji 7000 razpok; v vsaki razpoki 7000 škorpijonov, izmed katerih ima vsak 7 členov in vsak člen 1000 ton strupa.
—■ (Krava — s hoduljami.) Neko krasno kravo angleške kraljico zadola jo nesreča, da jo pala v propad tor si zlomila sprodnjo nogo. Joden prvih zdravnikov jo dejal, da se mora kravi odrezati noga in na njogov nasvot, napravila se jo potom kravi hodulja (borglja), s katero zdaj noovirano ponosno stopa po pašnikih.
Domače stvari.
— (Zagreb in Ljubljana.) Da nas kodo krivo no ume, naglašamo, kar smo uže včeraj poudarjali, šo jedonkrat, da so no zlagamo popolnoma z nazori, izrečonimi v članku, ki smo ga včoraj pod gorenjim naslovom posnoli iz „Resnih Glasov", o razmeri Ljubljano k Zagrebu in izjavljamo izrecno, da o rnate-rijeluih in kulturolnih razmorah v Ljubljani nismo istoga menenja, kakor navedeni list, pač pa se ujemamo popolnoma z mislijo, ki je izrečena v tem članku, da se blagor ljudstva v socijaluom, gospodarstvenem in političnem oziru pospešujo le todaj, ako ljudstva no vodi njega masa, ampak ako mu na čelu stoji njegova inteligenca in v socijalnom in gmotnem oziru višje stoječe osebe.
— (Šolstvo.) Na tukajšnjom učiteljišči oglasilo so je za I. razrod 24 kandidatov in 48 kandidatinj. V otroški vrt vpisalo se jo 31 gojencev. Za
gostilnico prevzel.'1 — ,,Prav tedaj, gospod Ber-taux; ali imate časa, da mi darujete nekaj tre-notkov?“ — ,,Jaz sem vam popolnoma na razpolaganje !“ odgovori krčmar živo.
Oba stopita v bližnjo izbo gostilniško. Ber-taux ponudi tujcu naslonjač; sam pa sede na bližnjo stolico. „Zdaj mi pa povejte, česa želita, čestiti gospod", spregovori Bertaux. — „Ravnokar ste povedali, da ste po svojem strijci prevzeli gostilnico Ali je uže dolgo tega?“ — „Tako-le kakih petnajst let.“ — „Potem se morda še lehko spo-minate — le pomislite, gospod Bertaux — ali ste pred kakimi trinajstimi leti necega dnč meseca decembra prenočili neko gospo z otrokom ?il — »Ti moj ljubi Bog!“ posmeje se gostilničar. „Tu prenočuje toliko popotuikov! Sicer — počakajte malo! Mislim, da se spominam! Da, da, tako je! Necega dnč decembra meseca pride le-sim mlada potovalka, imela je sabo otroka, štiri ali pet let starega. Gostilnico je zapustila zvečera, ko se je uže nočilo; bil je strašen mraz. Jaz sem jo hotel vstavljati, a ni bilo mogoče; hotela je odpotovati na vsak način. O, zdaj se spominam prav natanko! Otrok je bil fantič, prav majhen hudiček. Posedal
industrijelni oddelek oglasile so se 4 učenke. Kot učiteljice za otroške vrtove hoče se izobraziti 8 učenk.
— (Izpred porotne sodnije.) Pri predvčerajšnji prvi porotni obravnavi bil jo zatožen J. Hribernik zločina uboja. Dne 19. aprila t. 1. je pri nekem prepiru zabol kmetskega fanta sedemkrat z nožem; ranjeni jo kmalu za ranami umrl. Hribernik je bil obsojen v štiri lota hude ječe, poostrene s postom, temnico in trdim ležiščem v 19. dan aprila vsako leto. — Pri drugi obravnavi bil je zatožen vlačugar France Ulaga iz loškega okraja zaradi tatvino. Ukral je nekemu trgovcu iz zaprto miznico 344 gld., razen tega pa je izvršil šo več tatvin. Zatožonec bil je obsojen v petletno hudo jočo. — Pri včerajšnji obravnavi bil je 411etni delavec Luka Modic iz G6ronjih Goric zatožen zločina požiganja. Dne 10. julija opolunoči zažgal je šupo Magdalono Ložar v G6renjih Goricah. Pogorelo je več poslopij. Zatožonec je bil obsojen v petnajstletno jočo. — Pri drugi obravnavi bil je 401etni delavec Martin Hribar zatožen zaradi zločina tatvine. Hribar bil jo uže sodomkrat zaradi zločina tatvine in šestkrat zaradi prestopka tatvino obsojen v večletno ječo. Včeraj jo bil zatožen, da je bil pokral nokaj obleko in denarja. Zatoženec je bil obsojen v petletno hudo ječo, poostreno s postom.
— (Porotne obravnavo v Rudolfovem.) Vrsta porotnim obravnavam v Rudolfovem jo naslednja:
V	ponedoljok 14. septembra Alojzij Blatnik, uboj. V torek 15. septembra Franc Hrovat iz Gabrovšče, uboj; isti dan popoludne, Jože Matko iz Močvirja, uboj. V sredo 16. soptombra Anton Hribar, uboj; potem ravno ta in Matija Tratar, rop. V četrtek, potek in soboto (17., 18., 19. septorabra): Franc in Janez Tomažin in Martin Vrčok iz Poddulc zaradi razbojnoga umora. V ponodeljok 21. soptombra Grogor Zidar, tatvina. V torek in sredo (22. in 23. sopt.) Janez Leške, rop. V četrtek, potek in soboto (24., 25., 2G. sept.) Anton Jaklič in tovariši iz Zgornjo Vasi, goljufija. V ponedeljek 28ega soptombra Neža Lopatič, obrekovanje.
— (O zadevi razstavo goveje živine v Kranjski Gori,) ki bodo v ponedeljek 12. oktobra, javi odbor kmetijsko družbe, da je slavni deželni odbor kranjski vslod prošnjo c. kr. kmetijske družbe blagovolil za povišanje premij pri tej razstavi darovati 100 gld.
— (Nevihta.) Iz logaškega okraja se nam piše z dne 12. septembra: Včeraj zvečer okolu 7. ure pridrvila so je zopet huda nevihta v naš okraj in je skoro do 11. uro zvečer razsajala. Okolu 8. ure treščilo jo v s krmo in žitom napolnjeni kozolec Jakoba Petkov fi e k a v Rovtah, kateri je v kratkem času pogorel. Škoda pogorelega ceni so na 2000 gld. — Dne 5ega t. m. ob 11. uri dopoludne pa je treščilo v dimnik Margarete Zakraj šok v Lepem Vrhu in je užgalo streho, vender se je posrečilo ogenj takoj pogasiti. Ubila pa je strela tudi jednega prašiča, vrednega 30 gld.
— (Zeljo) se letos na Kranjskem ni posebno dobro obneslo. Začetkom ko se je zelje sadilo, bila je
je zmerom na kamenita psa zunaj pri vratih. Moral
sem celo kričati nanj, da sem ga dol mogel vzeti, kajti bal sem se, da ne bi padel s psov ter si roko ali nogo zlomil."
Leon je gostilničarja poslušal kar brez sape. „Ali sta gospa in otrok dolgo tukaj ostala ?“
—	„Ne, samo štiri ali pet dnij, ne vem več natanko. Gospa je imela sobo v prvem nadstropji, baš nad nama tukaj gor.“ — „Ali je ta soba prosta?11 — „Slučajno.“ — „Ker hočem ostati nekaj časa tukaj v Saint-Irunu, tedaj bi to sobo rad vzel
v najem za en mesec.4* — ,,Imam še lepšo sobo, gospod moj.“ — „Ne, ne, hotel bi baš to.“ — „Dobro. Umem vas; vi ste ono gospo poznali.*4 Mladenič zastoče. „Poznal sem jo; a žalibog premalo! Sicer čemu bi vam zakrival? Jaz sem nje sin; jaz sem oni otrok, mali hudiček, ki je jezdil na vaših kamenitih psih ter bil v nevarnosti, da si zlomi vrat." — »Kaj! To ste bili vi?“ povzame gostilničar začuden. „Pri moji veri, če vas tanje opazujem, zdi se mi, da vas spoznam?"
(Dalje prihodnjič.)
huda suša, pozneje pa je bilo zopet preveč dežja. Na nekaterih krajih objedle so gosenice popolnoma zeljnate glave. Ker je pridelka le malo, je tudi cona zelo visoka. Sto zeljnatih glav volja v Ljubljani 2 gold. do 2 gold. 50 kr.
— (Sodni dan.) Grozen strah imeli so prostati pred nekaterimi dnevi prebivalci male vasi blizu Ogleja. O poludne pooblačilo se je nakrat nebo, na stala je nevihta, grozno so švigali bliskovi in grom je preteče bobnel; dež lil je curkoma, nakrat bila je vasica polna vode. To bi se še prestalo. Nenadno pa prineso valovi s seboj krsto, kostnjake, človeške kosti, mrtvaške oglodano glavo. Ljudi polastila so je groza; popadali so na zemljo, sklepali roke tor kričali: „Sodni dan!“ Ko jo ponohala nevihta, vidoli so, dajo vihar in dež razdojal pokopališče tor da je potem voda iz grobov odnosla mrliče.
— (Tržaške novosti.) V smetilnici neke hiše na „Piazza del sale“ so v nedeljo našli par dnij starega, na hrbtu razrezauoga otroka. Prišla jo komisija ali našla ni še do sedaj brezsrčne matere. — Napadla je neka Dalmatinka svojega moža z nožem, da bi se nad njim maščevala. Na srečo so bili blizu ljudje, ki so zabranili večjo nesrečo. Maščevalno ženo je policija v nedoljo prav ob istem času in skoro na istom mestu na „Piazza sale“ prijela in odpeljala v zapor, kjor so našli truplice umorjenega otroka. — V nedeljo so našli piloti v takozvani „Sakoti“ poleg morsko proluko truplo nekega Feliksa Ercolessi, 401etnega mornarja iz Ravene, očeta štirih otrok. Vzrok samomora jo noznan. ,Ed.‘
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora dne 6. septembra 1883.
Soji predsodujo družbini prodsednik gospod baron Wurzbach. Navzoči so podpredsednik gospod J. Pr. Seunig, tajnik Gustav Pirc in odborniki gg. Brus, Kastelic, Nevveklovski, Robič in Witschl
Obravnavalo se je sledeče:
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo dovoli štipendistu J. Uelč-ta na klosterneuburški vinarski šoli štipendijo za leto 1,885/86.
Tajnik g. Gustav Pirc poroča, da ni bilo mogoče do sedaj izvršiti vse dovoljeno popravo v poslopji na vrtu kmetijske družbe, ker so bili v posilni delalnici, katera je izvršitev poprav sprejela, z delom preobloženi.
Glavni odbor sprejme ponudbo „ Vinarskega društva" v Štanjelu na Krasu zaradi zamene družbenih poročil, knjig, časnikov itd. tor ob enem naroči tajništvu, imenovanemu društvu naznaniti radovoljno podporo od strani kmetijsko družbe, kolikor bodo le v njoni moči.
Na odborovo vabilo „Kranjsko-primorskega gozdarskega društva" za osmi redni občni zbor v Pulji so primerno ukrene.
Glavni odbor pritrdi predlogu vodstva podkovske šole, da se stipondija zaradi vojaščino izstopivšega učenca Jožo Poršota odda ona polovica Janezu Štornu, druga polovica pa Jožetu Grudnu.
Na znanje vzame glavni odbor vabilo g. župnika Mesarja v Bohinjski Bistrici k posvečevanji nove cerkve ter zahvalo za podporo, kojo je v svojem času naklonila bistriški cerkvi kmetijska družba.
Tajnik gosp. Gustav Pirc poroča, da jo tajništvo vsled osebne prošnje nekaterih ljubljanskih čebelarjev in vsled nujnosti predmota dalo prošnjo na sl. ljubljanski mestni magistrat, da prepovč nekomu tukajšnjemu obrtniku tako manipulovanjo z medom, pri katerem zamorojo čebele prosto k modu dohajati tor na pokvarjenem medu brati, vsled česa so ljubljanske čebele uže splošno zbolele.
Družbeni pravni zastopnik g. dr. M Wurzbach poroča o neki tožbi, kar glavni odbor naznanjo vzame.
Vis c. kr. deželna vlada javi glavnemu odboru z dopisom z dno 12. avgusta t. 1., št. 7871, ministorski odlok z 28. julija, vslod katerega je pogodba z deželnim potnim učitoljom podaljšana
O uspehu razpisa štipendijo za obisk kake višje kmetijske šolo so s primernimi predlogi poroča na vis. c. kr. poljedelsko ministerstvo.
Vis. c. kr. deželna vlada poživijo s svojim dopisom kmotijsko družbo, da naj svoja mnonja izrečo o predlogih potovalnega učitelja, katere je stavil ob priliki pokladanja računa o svojem delovanji
Deželna komisija budapeštanske razstave vabi glavni odbor k korporativnomu obisku razstave.
Visoka c kr. deželna vlada naznanja družbi ukrepe vis. c. kr. kmetijskega ministerstva, vsled katerih jo po trjon program živinsko razstave v Postojini dne lOega oktobra, vslod katerih je nadalje sprejet predlog kmetijske družbo o porabi subvencije za mlekarstvo. Vi soko c. kr kmetijsko ministerstvo ob enem zahteva ra/.-glašenje načrta in popisa kakega umnega gnojišča, na katori podlagi naj so potom razpišejo darila takim občinam ali vasem, kojih večina gospodarjev si proskrbi umna gnojišča.
Prošnja vipavske kmetijske podružnico za podporo poškodovanim pri veliki povodnji 29. septembra 1884 so toplo priporočena odda vis. c. kr. doželni vladi.
Prošnja gosp. učitelja Ranta sklono se podati s potrebnimi razjasnili na vis. c. kr. ministorstvo.
Gospod centralni odbornik in inženir Witsclil po roča o stroških, koje bode prouzročila poprava streho na poslopji podkovsko šolo.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 17. septembra. Za dobo prihodnjega zasedanja imenovan je predsednikom gospodske zbornice grof Trauttraannsdorlf, Schiinboru in Czartoryski pa podpredsednikoma. — „Fremden-blatt" poroča, da je bil stotnik baron Potier pri najvišjem sodišči odstavljen ter še obsojen v jedno-letno hudo ječo, ker se ni držal službenih pravil oznanivsi tajne naredbe nepoklicanim osebam.
Budimpešta, 17. septembra. Cesar dospel zdrav danes v jutro v Godollo.
Požega, IG. septembra. Cesar odpeljal se je ob 3. uri popoludnč, poslovivši se od ministrov, bana in cerkvenih dostojanstvenikov. Narorl ga je neprestano pozdravljal z živio-klici.
Brod, IG. septembra. Mnogobrojna množica vsprejela je navdušeno cesarja. Na kolodvoru pozdravil ga je župan in mnoge deputacije. Na to se je vozil po krasno razsvitljenem mestu. Ob 7. uri odpeljal se je po železnici.
Rim, IG. septembra. Od včeraj opolunofii do danes opolunoči obolelo je v provinciji Palermo sedem oseb in tri umrle, v provinciji Parma obolelo osem in umrlo šest, v provinciji Reggio-Emilia obolela jedna in umrla jedna oseba na koleri.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 17. septembra.
gld
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................83 ‘35
»	»	►	»	srebru..........................83'75
Zlata renta...............................................109-75
5°/o avstr, renta......................................100-16
Delnice n&rodne banke.................................. 868- —
Kreditne delnice....................................... 288 -60
London 10 lir sterling.................................125 • 10
20 frankovec........................................... 9-916
Cekini c. kr............................................... 5-88
100 drž. mark..............................................61-40
Tuj oi.
Dnž 15. septembra.
Pri Maliči: Zerkovvitz z Dunaja. — Karlitzki iz Pečuha.
— Vitez Špindler, gen. tajnik graške vzajemne zavarovalnice, iz Gradca. — Millicich, tovarnar, z obileljo, iz Zadra. — Kobler, umirov. uradnik, z Reke. — Seitz, trgovec, iz Lašk. Vidma. — pl. Szicts, uradniška vdova, iz Gorice. — Sirnik, duhovnik, iz Celovca. — Rabič iz Beljaka. — Peče, trgovčeva soproga z obiteljo, iz Starega trga.
Pri Slonu:	Pavlač, inžener, iz Nimburka. — Pospischil,
inžener, iz Novega Bidžova. — Lorenz, c. kr. stotnik; Ka-minek in Schonau, trgovec, z Dunaja. — KaindlizNeu-zeuga. — Mayer, kapitan dunavske parobrodne družbe, iz Turn-Severina. — Jessenko iz Trsta. — Nardini, trgovec, iz Gorice. — Krajnc s soprogo iz Siska. — D°‘ mladiš iz Ilir. Bistrice. — Dr. Mally, c. kr. okr. zdravnik, iz Kranja. — Laurič, posestnik, s soprogo, z Rakeka.
Pri Južnem kolodvoru: Schelesnikar s soprogo iz Gradca.
— Schniderschitz z Krškega.
Umrli so:
Dn6 10. septembra. Urša Terdina, gostinja, 71 '■> Marije Terezije cesta št. 4, plučna tuberkuloza.
Dn6 16. septembra. Bernard Petrič, sin okr. tajnik9' 3 tedne, Rimska cesta št. 20, driska.
Tržne cene.
V Ljubljani, 16. septembra.
Hektoliter banaške pšenice velja 6 gld. 94 kr., domače 6 gld. 34 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; t»r-žica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 59 kr. i leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr-— Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Špeh p° 54 kr., prekajen pa 6(5 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2% kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 34 kr, — Piške P° 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slan>e 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr,; mehkih 5 gl«. 40 kr. — Vino, rudečc, 100 litrov (v skladišči) 24 gld-i belo 20 gld.
Srečke
z dnč 16. septembra. Praga; 70 7G 57 38 53.
Meteorologično poročilo.
	8 n o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompo- raturn	Votrovi	Nnbo	Mo-krintt v mm
	|l6. septbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	748*26 742-30 742-08	110 bzv. 24 6 1 izpel. sl. 17 0 i bzv.		megla jasno *	0jXL
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na dožolo; daljo
salicilno ustno vodo,
aromatična, vpljiva oživljajoče, zapreči pokončanje
zob in odpravi slab duli iz ust. 1 volika steklonica 50 kr.,	(115)	9
wr salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpljiva zcl<5 oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 30 kr.
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
»il»lj ann
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli, na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih
v naj novejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zel6 aa-izlsili cen.a,lx.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddaje se brezplačno. 3P4
(137) 16
I
Odgovorni urednik J. Nagli?.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fe d. Ham berg v Ljubljani.