— 124 —
Književnost.
Mjescčnik pravničkoga družtva u Zagrebu. 1888., letnik XIV., izhaja mesečno v obsegu 8 do S'/^ tiskanili pol ter stane na leto 8 gld. Lastnik lista je ..pravničko družtvo u Zagrebu", urednik vseučiliščni pro-
— 125 —
fesor dr. Blaž TvOrkoviC. List se odlikuje po izbornih svojih člankih, in kdor ga pozna, povsem pritrjuje besedam društvenega tajnika prof. J. Pli-verič-a v ..Izvješču" za 1. 1887., da gre pred vsem hvala uredniku prof. Lorkoviču za to, ,.što je umio Mjeseeniku pribaviti liepo kolo suradnikali. koji nas ovlaščuju nadati se, da eo pravna literatura u Hrvatskoj odsada neprekidnuto biti njegovana koliko god je to uz razmjerno mali broj stru-kovne publike moguče. Ova ipak okohiost nesmije i nemože biti pravom zapriekom, da se ne stvori i u nas dostojna pravnička literatura. Primjeri Danske i Hollandezke dokazuju da i mali narodi i zemlje, kakova je naša domovina, mogu priličnu strukovnu literatnru stvoriti i podržavati". Priporočamo list slovenskim pravnikom.
Pravnik. Časopis venovany vede pravni i statni. Praga, 1888., 1. XXVII. List izhaja 15. in zadnjega vsakega mesca na 2V.2 tiskanih polah ter stane na leto G gld. 80 kr. Izdaja ga „Pravnicka Je d no ta v Praze-, uredujeta list dr. Jurij Pražak in dr. Josip Stupecky. Kar smo omenili o ,,Mjesečniku" velja še v veliko veči meri o ,.Pravniku'', kajti tudi on se ponaša z velikim številom izvrstnih sotrudnikov ter se odlikuje posebno z bogatimi podatki slučajev iz pravosodja. Zelo zanimiva so v ,,Pravniku'- poročila o tedenskik shodih ..Prsivnicke Jednoty v kateriii se nam pokazuje živo in plodonosno znanstveno delovanje tega društva.
Branič,časopiszapravneindržavne nauke. Beograd, 1888, letnik II. List izdaja „Udruženje javnih pravozastupnika u Srbiji" ureduje ga odvetnik Gjorje A. Nenadovič. Izhaja v Beogradu dvakrat na mesec na dveh tiskanih polah ter stane na leto 24 dinara ali 12 gld. a. v. Kolikor nam je znano je to edini sedaj izhajajoči srbski pravniški list, ker je ..Porota" nehala izhajati. Za slovenskega pravnika je že ozirom na terminologijo važno, baviti se s pravno literaturo sorodnih narodov; zarad razširjenih trgovskih in prometnih razmer, katere imamo s Srbijo, pa je za vsakega avstrijskega pravnika velike praktične važnosti, seznaniti se z zakonodajstvom ter sodno prakso sosedne kraljevine.   Branic nudi lepo priliko za to.
Enttturf eines biirgerlichen Gesetzbuches fiir das Deutsche Reich. Erste Lesung. Ausgearbeitet durch die von dem Bundesrathc berufene Kommission. Amtliche Ausgabe. 1888. Komisija za kodifikacijo občnega civilnega zakonika za Nemčijo dovršila je po mnogoletnem trudu svojo delo ter ga izroča s to knjigo javnosti, naj se poklicani krogi izrazijo o njem, da se zaslišijo vsa mnenja, preden se vzame v konečni pretres. Mi ne nameravamo danes — knjiga je izšla še le pred par dnevi — obširneje govoriti o znamenitem tem delu, omeniti hočemo le, kar smo posneli pri prvem pregledavanji knjige.
Naravno je, da so kodiiikatorji zapustili zistem institucij, katerega so se držali kodiiikatorji našega občn. državljanskega zakonika, ko so zakonik urejali po načelu: ,Omne autem jus quo utimur vel ad personas pertinet, vel ad res, vel ad actiones". (Gaius, Instit. I., § 8.). Načrt nemškega zakona vsprejel je obče priznano današnjo znanstveno zistemo, ter se deli v petero knjig: „Allgemeiner Theih', „Recht des Schuldverhilltnisse".
— 126 —
,.Sachenrecht". ..Familienieclit", ..Erbrecht". Knjige so razdeljeno konefno v paragrafe, katerih šteje zakonik 21G4. Znano je, da so razun izvrstnih praktikov (predsedoval je komisiji dr. Pape) sodelovali prvaki med sedaj živečimi nemškimi učenjaki (VVindsclieid in drugi, vsled česar je vpora hijeno tudi vse. kar podaja dandanes pravniška veda. Terminologija zakonika pa je v marsičem nova, viden je vpliv — mnogokrat res pretiranega — pu-. rizma, ki vlada dandanes v Nemcih.
Če pomislimo, koliko časa je treba, da se tako velikanske kodifika-cije konečno dogotovijo. če se spomnimo, koliko let je bilo treba za naš občni državljanski zakonik, Code Napoleon in pruski Landreclit, se ni nadejati, da bi ta načrt kmalo zadobil zakonito veljavo. Podstava je sicer vgotovljena, ali sedaj treba še nadrobnega raziskovanja in kritikovanja. Pridržujemo si o priliki obširneje spregovoriti o predmetu, vsakako bomo svojim bralcem poročali o zanimivejih ocenah, ki se bodo objavljale o tem zakonskem načrtu.