55 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Gordana Šövegeš Lipovšek (Mednarodni) arhivski raziskovalni tabor Mednarodni arhivski raziskovalni tabori so bili med letoma 1991 in 2019 pomemben projekt, pri katerem so sodelovali trije arhivi: Pokrajinski arhiv Maribor, Nacionalni arhiv Železne župani­ je iz Sombotela in Nacionalni arhiv županije Zala iz Zalaegerszega. Arhivisti iz treh arhivov so de­ vetnajst let zapored skupaj z udeleženci, dijaki, prebrskali marsikatero podstrešje, stare omare, se pogovarjali z veliko domačini v Prekmurju, v slo­ venskem Porabju in drugih krajih na Madžarskem, slišali njihove zgodbe, zbrali veliko zanimivega gra­ diva, pripravili veliko razstav ter navsezadnje širi­ li zavest o pomembnosti dokumentov in fotografij, ki jih hranijo posamezniki doma. Jubilejni 30. ta­ bor bi moral biti organiziran leta 2020, vendar za­ radi epidemije koronavirusne bolezni ni bil izve­ den. Epidemija je terjala svoj davek tudi pri tabo­ rih; madžarska arhiva sta sodelovanje zamrznila. Ker tabor več ni mednarodni, se je spremenilo tudi njegovo ime, od leta 2022 dalje je »samo« Arhivski raziskovalni tabor. Začetki tabora leta 1991 in njegovi cilji Ko sta leta 1991 dr. Peter Pavel Klasinc iz Pokra­ jinskega arhiva Maribor in dr. Endre Gyimesi iz takratnega Arhiva županije Zala iz Zalaegerszega priredila 1. tabor, si verjetno nista predstavljala, da bo prerasel v tako pomemben projekt, ki se mu je kasneje pridružil tudi Arhiv Železne županije iz Sombotela. Prvotni cilj tabora je bil na terenu zbra­ ti ter na priložnostnih razstavah prikazati tiste do­ kumente, ki prikazujejo življenje ljudi v obmej­ nih, madžarsko–slovenskih vaseh, njihovo med­ Logotip tabora iz leta 2018 Vir: Pokrajinski arhiv Maribor 56 Prekmuriana sebojno navezanost, povezanost oz. odnos drug do drugega. Prvi tabor je potekal na slovensko–ma­ džarsko–hrvaški tromeji v naseljih Pince, Dolina, Pince Marof in Benica v Sloveniji, ter v naselju Tornyiszentmiklós na Madžarskem. V načrtu je bilo, da bo potekalo raziskovanje vsako leto v dru­ gem dvojezičnem naselju ob slovensko–madžarski meji, raziskovalci bi se pomikali proti severu in bi čez nekaj let prišli na slovensko–madžarsko–av­ strijsko tromejo. Nihče pa ni niti pomislil na to, da bo tabor postal stalnica v programu vseh treh arhi­ vov in da bo na podlagi tega prišlo tudi do zelo dob­ rega sodelovanja med arhivisti v teh treh zavodih. Udeleženci tabora – dijaki Že od prvega tabora dalje so bili njegovi ude­ leženci dijaki iz Slovenije in Madžarske. Njihovo skupno preživljanje časa in raziskovanje so poma­ gali pri spoznavanju in razumevanju jezika drug drugega ter kulture. S pomočjo tabora se je krepi­ la strpnost med dijaki, preko taborov so dijaki pre­ magovali tudi predsodke in stereotipe, razvijali so medkulturni dialog, učili so se strpnosti in dov­ zetnosti do drugačnosti (nacionalne, verske, kul­ turne), postali so previdnejši v izrekanju sodb ipd. Prvih dvajset let so bili udeleženci iz Slovenije di­ jaki Dvojezične srednje šole Lendava, ki so bili ve­ činoma madžarske narodnosti ali pa so madžarsko govorili in razumeli, ker je bil to jezik njihovega okolja. Zadnja leta pa so udeleženci največkrat di­ jaki iz Gimnazije Murska Sobota (redkokdaj tudi iz Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera). Z madžarskimi udeleženci tabora so sprva imeli te­ žave in so se sporazumevali angleško, kaj hitro pa so pričeli spoznavati enostavne besede in fraze. V elikokrat se je zgodilo, da so se isti dijaki udeležili več taborov zapored. T ako so med seboj stkali prija­ teljske vezi in se obiskovali tudi ob drugih priložno­ stih še leta in leta po taboru, tudi ko so že odrasli. Delo na terenu Do junija 2023 je bilo organiziranih 31. taborov . Sledili so si takole: 1. tabor 1991: Pince/Pince, Dolina/V ölgyifalu, Pince Marof/Pince Major, Benica/Benice 2. tabor 1992: Lendava/Lendva, Čentiba/Csente 3. tabor 1993: Petišovci/Petesháza, Pince/Pince, Dolina/V ölgyifalu 4. tabor 1994: Petesháza/Petesháza, Trimlini/ Hármasmalom 5. tabor 1995: Dolga vas/Hosszúfalu, Genterovci/ Göntérháza, Banuta/Bánota 6. tabor 1996: Gornji Lakoš/Felsőlakos, Dolnji Lakoš/ Alsólakos, Gaberje/Gyertyános 7. tabor 1997: Kot/Kót, Kapca/Kapca, Kamovci/ Kámaháza 8. tabor 1998: Dobrovnik/Dobronak, Žitkovci/ Zsitkóc 9. tabor 1999: Motvarjevci/Szentlászló, Prosenjakovci/Pártosfalva, Kobilje 10. tabor 2000: Čičekča vas/Csekefa, Berkovci, Središče 57 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino 11. tabor 2001: Domanjševci/Domonkosfa, Krplivnik/Kapornak 12. tabor 2002: Radmožanci/Radamos 13. tabor 2003: Hodoš/Hodos 14. tabor 2004: V elika Polana, Banuta/Bánota 15. tabor 2005: Dolenci, Čikečka vas/Csekefa 16. tabor 2006: Hotiza, Kapca/Kapca 17. tabor 2007: Gaberje/Gyertyános, Črenšovci 18. tabor 2008: Petišovci/Petesháza, Mala Polana 19. tabor 2009: Čentiba/Csente 20. tabor 2010: Turnišče 21. tabor 2011: Nedelica 22. tabor 2012: Dolina/V ölgyifalu 23. tabor 2013: Čepinci, Markovci 24. tabor 2014: Gomilica 25. tabor 2015: Fikšinci, Kramarovci 26. tabor 2016: Srednja Bistrica, Gornja Bistrica 27. tabor 2017: Boreča, Ženavlje 28. tabor 2018: Bogojina 29. tabor 2019: Križevci 30. tabor 2022: Beltinci 31. tabor 2023: Ižakovci Udeleženci tabora, slovenski in madžarski dijaki 2011, 21. mednarodni arhivski raziskovalni tabor 58 Prekmuriana Že na prvem taboru so bile podane osnovne smernice za delo na taboru: udeleženci tabora sku­ paj z mentorji obiskujejo posameznike v izbranem naselju, pri njih zberejo arhivsko gradivo ter to predstavijo ob koncu tabora na razstavi. Zelo pomembni pa so seveda posamezni­ ki, ki mlade raziskovalce povabijo v svoj dom. Neprecenljiva izkušnja za njih in tudi mentorje je pogovor z lastniki dokumentov, predvsem s starej­ šimi prebivalci. Skozi vsa ta leta smo slišali veliko anekdot in zgodb iz preteklosti. Nekatere so nam segle globoko do srca in jih ne bomo nikoli poza­ bili. Dijaki so preko tovrstnih zgodb spoznali npr., kako so nove meje vplivale na življenje in usodo posameznika, na prijateljske in sorodstvene vezi, kakšna nasprotja so nastala. Na terenu so nepos­ redno izvedeli, kako so veliki zgodovinski dogodki vplivali na življenje, kako so doživeli npr. železno zaveso, začetek in konec druge svetovne vojne ipd. O takšnih zgodbah zgodovinski učbeniki ne pišejo (npr. izselitev Nemcev iz Fikšincev, Kramarovcev, Serdice in Ocinja, prebeg čez mejo v A vstrijo v času Informbiroja). Le kaj se skriva v predalu, v Páki 2008, 18. mednarodni arhivski raziskovalni tabor 59 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Prava zakladnica dokumentov 2013, 23. mednarodni arhivski raziskovalni tabor Ogled dokumentov, ki so jih udeleženci dobili v naselju Nova na Madžarskem 2012, 22. mednarodni arhivski raziskovalni tabor 60 Prekmuriana Poleg raziskovanja pa dijaki spoznajo tudi kraj, kjer se raziskuje ter njegovo okolico, znamenitosti v naselju, udeležijo se tudi prireditev, ki potekajo takrat v naselju ipd. Na ta način spoznajo utrip vasi ter se seznanijo tudi z zgodovino kraja ali ožje regije. V 30­letni zgodovini tabora so udeleženci vsako leto obiskali kakšen zanimiv kraj, ki ga sicer ne bi npr. polnilnico sodavice v vasi Csömödér, obisk kra­ marskega sejma v Őriszentpétru, Kovačevo doma­ čijo in Ancovo galerijo v Nedelici, razgledni stolp v Sotini, ozkotirno železnico v bližini Lentija, pros­ tore in skladišče Pokrajinskega arhiva Maribor, madžarsko obrambno črto v času Informbiroja … Obisk kramarskega sejma v naselju Őriszentpéter na Madžar- skem 2015, 25. mednarodni arhivski raziskovalni tabor Obisk pri evangeličanskem duhovniku Mitji Andrejku v Križev- cih 2019, 29. mednarodni arhivski raziskovalni tabor Obisk turniške cerkve 2010, 20. mednarodni arhivski razisko- valni tabor Učenje kaligrafije oz. lepopisja v Pokrajinskem arhivu Maribor 2010, 20. mednarodni arhivski raziskovalni tabor 61 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Skozi leta smo taboru torej dodali nekaj novih vsebin, še vedno pa je glavna naloga raziskovanje in priprava razstave. Udeleženci so tudi sami po­ vedali, da je najbolj vznemirljivo ravno raziskova­ nje, saj se nikoli ne ve, na kakšne dragocenosti boš naletel. Razstave Zbrano arhivsko gradivo na terenu se predsta­ vi domačinom na priložnostni razstavi. Dijaki razstavo pripravijo sami ob pomoči mentorjev in se tako naučijo osnovnih zakonitosti priprave raz­ stav. Gradivo glede na vsebino razvrstijo v določe­ ne sklope: • gospodarstvo, • iz življenja družin, • versko življenje, • vojaštvo, • društva, • šolstvo. Najdeni dokumenti v zapuščeni hiši v Domanjševcih 2001, 11. mednarodni arhivski raziskovalni tabor Priprava razstave v Beltincih 2022, 30. arhivski raziskovalni tabor 62 Prekmuriana Pri tem se naučijo izbirati bolj zgovorne in ilu­ strativne primerke slikovnega in pisnega gradi­ va, preizkusijo se v branju starejših dokumentov, spoznajo drugo pisavo ipd. Zbrano gradivo se iz leta v leto razlikuje. Kakšno leto je več fotografij, potem različnih knjižic, molitvenikov … Z udeleženci ta­ bora se vso zbrano gradivo pregleda in se nato dogo­ vorimo, na kakšen način jih bomo predstavili. ki veliko bolj navezani na svojo lastnino, predvsem na spomine v obliki fotografij. Zaradi tega se gradi­ vo le izposodi za čas razstave, kasneje pa se ga vrne lastnikom. Po potrebi se določene fotografije in do­ kumenti tudi poskenirajo (zanimivi ali pomembni dogodki, posamezniki v Prekmurju ipd.). Najdeno gradivo je po vsebini zelo raznoliko: bogato fotografsko gradivo, pogodbe (kupoprodaj­ ne, posojilne, poročne …), načrti hiš, davčni do­ kumenti, davčni popisi, zemljiško­ knjižni izpiski, popisi posestev, izvršbe, pisma, izkaznice (dohod­ ninske, osebne, vojaške, zdravstvene, gasilske, de­ lavske, hlapčevske, obrtne …), učbeniki, delov­ ni zvezki, berila, šolski zvezki, spričevala, izkazi, pravilniki društev, najrazličnejši zapisniki, rekla­ me … in še bi lahko naštevali. Tudi vsebinsko je to­ rej zbirka zelo bogata. Naj omenim samo tri velike najdbe, ki bi brez ar­ hivskega raziskovalnega tabora bile danes uničene: • Leta 1998, na 8. taboru, se je v stari razpada­ joči hiši našlo gradivo gozdarja Štefana Perše. Rodil se je leta 1893 v Mali Polani. Leta 1910 se je odselil v ZDA, kjer je služboval v konjuš­ nici in pisarni vojaške enote. Pred začetkom prve svetovne vojne se je vrnil domov in bil kot vojni obveznik poslan na rusko bojišče. Leta 1915 je padel v rusko ujetništvo. Domov se je vrnil šele leta 1919. Med leti 1920–1945 je opravljal službo gozdarja in lovskega čuva­ ja v Kobilju. Kasneje je napredoval v upravite­ lja gozdne uprave v Dobrovniku. Ukvarjal se je Zbrano gradivo V 32. letih raziskovanja v prekmurskih va­ seh, se je zbralo za kar 52 arhivskih škatel gradiva. Opažamo, da so bili v preteklosti posamezniki veli­ ko bolj »radodarni« in so rade volje vso gradivu pre­ pustili arhivu. Prav zaradi tega je zbirka tega gradi­ va v arhivu zelo velika. V ečina gradiva je bila zbrana na prvih dvajsetih taborih. Dandanes so posamezni­ Priprava razstave v Čentibi 2009, 19. mednarodni arhivski raziskovalni tabor 63 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino tudi s čebelarstvom, lovstvom, v letih spora z Informbirojem pa je bil vodja protiletalske zaš­ čite v Dobrovniku. Vsega gradiva je bilo kar za 25 arhivskih škatel. Gre za najdbo osebnih do­ kumentov , dokumentov v zvezi z opravljanjem gozdarske službe, zemljevide, fotografije in službeno korespondenco. • Leta 1999, ko je potekal 9. Mednarodni ar­ hivski raziskovalni tabor v Motvarjevcih, Prosenjakovcih in Kobilju, so se prav tako v sta­ ri razpadajoči hiši v Motvarjevcih našla pisma, ki sta si jih v obdobju prve svetovne vojne pošil­ jala oz. pisala zakonca Jankó. Gre za neprecen­ ljivo najdbo, saj je iz obdobja štirih let ohranje­ nih dobrih 400 pisem. Pisma so bila leta 2014 izdana v knjigi Hrepenenje iz strelskih jarkov V ágyakozás a lövészárkokból. • Na istem taboru so se v Prosenjakovcih našli tudi dokumenti tiskarske družine Balkányi; najbolj zanimive so razglednice in vizitke, ki so jih prodajali v svoji knjigar­ ni v Lendavi. Pomen arhivskih taborov Poglavitni namen tabora je že od njegovih za­ četkov evidentirati, zbirati in ohraniti gradivo, ki nastaja ob vsakodnevnih opravilih prebivalstva, in najzanimivejše dokumente ob sklepu tabora na priložnostni razstavi predstaviti domačinom. Tabor pa ni izključno samo delo na terenu in spoznavanje zgodovine obeh držav neposredno iz zbranih dokumentov, ampak preteklost in aktual­ ne družbene razmere obmejnih krajev dijaki spoz­ najo tudi preko predavanj krajevnih zgodovinarjev in pripovedovanj domačinov . Zaradi svoje temeljne ideje zbiranja arhivske­ ga gradiva na terenu in njegovega ohranjanja ter vzpostavljanja neposrednega stika z lokalnim pre­ bivalstvom pomeni edinstven način arhivskega dela in nima primerjave v širšem evropskem pros­ toru. Pomen in vrednost tabora pa ni samo v zbra­ nih dokumentih, čeprav so številni izmed njih po­ membni za spoznavanje in razumevanje krajev­ ne, lokalne, pa tudi širše zgodovine. S svojim šir­ šim, čezmejnim konceptom se je mednarodni ar­ hivski raziskovalni tabor tri desetletja vključeval v obliko regijskega sodelovanja. Takšna oblika ar­ hivskega dela krepi odnose med sosednjima drža­ 400 pisem zakoncev Jankó iz Motvarjevcev, 9. mednarodni arhivski raziskovalni tabor 64 Prekmuriana vama, zbližuje obmejne pokrajine, lajša razume­ vanje in sprejemanje različnih kultur, vzpostavlja številne trajne prijateljske stike med udeleženci ta­ bora ter omogoča izmenjavo mnenj, znanj in izku­ šenj. Večplastnost tabora se odraža v njegovih zgo­ dovinsko­arhivskih, socioloških, zemljepisnih in etnoloških vsebinah, predvsem pa v njegovi vzgoj­ no­pedagoški vlogi. Ob zbiranju dokumentov na te ­ renu so dijaki v neposrednem stiku s preteklostjo. Na podlagi dokumentov, ki jih sami zberejo in evi­ dentirajo, in ki se bodo urejeni ohranili v arhivih, zgodovinarji pišejo »zgodovino«. Na terenu živo čutijo in doživljajo minulo dogajanje ter tako obli­ kujejo odnos do svoje lastne preteklosti in zgodovi­ ne. Neprisiljeno se lahko poučijo o težavnem živ­ ljenju večinoma kmečkega prebivalstva, vživljajo se v vsakodnevne probleme domačinov , z njimi so­ čustvujejo in se tako zavedo nerazvitosti in proble­ matike obmejnih predelov . Med dijaki in domačini se oblikujeta zavest in vednost o pomenu dokumen­ tov, ki nastajajo v vsakdanjem življenju. Dijaki se naučijo prepoznavati in varovati pisno ter preosta­ lo kulturno dediščino, skrbeti zanjo, hkrati pa do­ jamejo njen pomen. Tabor krepi zavedanje o prete­ klosti in pomembno pripomore k razumevanju na­ šega lastnega obstoja in naših korenin. Viri in literatura Mednarodni arhivski raziskovalni tabor – Nemzetközi levéltári kutatótábor 1991–2000. Pokrajinski arhiv Maribor. Maribor, 2000. 20 let delovanja slovensko–madžarskega Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora (med- narodna konferenca) – 20 éves a Szlovén–magyar nemzetközi levéltári kutatótábor (nemzetközi konve- rencia). Vas Megyei Levéltár. Szombathely, 2010. SI_PAM/1578 osebni fond Jankó Zsigmond SI_PAM/1644 osebni fond Perša Štefan SI_PAM/1799 Zbirka gradiva Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora Fotografije Pokrajinski arhiv Maribor Gospa iz Doline pripoveduje 2012, 22. mednarodni arhivski raziskovalni tabor