PoStnina plačana v gotovini LETNIK XIII NOVEMBER 1957 VSEBINA Ob štiridesetletnici velike oktobrske socialistične revolucije Leopold Stanek: Makedonski motiv . . . . • • Iz spominov S. J. Bagodckega: Lenin v Visokih Tatrah . Leopold Stanek: Midva.......... Drago Meze: Martuljek....... • Jože Hummer: V Krpanov vrh in v Rakovo dolino . . Vasilij Berden: Snow don 1100 m....... Jože Župančič: Iz Renk na Polšnik (680 m) .... Drago Meze: Podor pod spodnjim Martuljkovim slapom . Mladi pišejo............. Društvene novice............ Iz planinske literature . . ......... Razgled po svetu............ Iz občnih zborov ............ 577 579 580 583 584 591 595 598 601 603 604 611 616 622 Naslovna stran: Planinsko tihožitje — Foto dr. Krisper Tone Priloga: foto dr. Krisper Tone — Kranj s Storžičem Planinski Vestnik Je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga Imenovana Zv«a urejuje pa sssj jfsajssa® ^„i1- jSMUL Odpovedi med letom ne sprejemamo, upoštevamo pa P1".™"" odpovedi, ki Jih naroiniki izroCe Upravi do 1. decembra za prihodnje leto tovarna, maribor zr> Op) C« S-« O Zrn* rt S PREDILNICE TKALNICE BARVARNE TISKARNA Poštni predal: 9 — Telefon: 40-11 — Telex: 033-17 Brzojav: Tekjtiltvor — NB podružnica Maribor št. 640-T-150 PROIZVAJA: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne in umetno svilene podloge, fla^ele, popeline za srajce in pijame, tlskanlne in modne tkanine iz bombaža in stanične volne Vse naše tkanine ¡z stanične volne ter troplkali so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju IZVAŽA: sukance za'šivanje, ;klote, svilene ser-že, popeline, cefirje ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke UVAŽA: surovine, barve, kemikalije, utenzilije VSI NAŠI IZDELKI SO ZNANI PO IZREDNO DOBRI KVALITETI IN NIZKIH CENAH Ob štiridesetletni« velike oktobrske socialistične revolucije PLANINE V LENINOVIH PRISPODOBAH ^JehrUaTi? 1922>°b Prehodu iz »vojnega komunizma« k tako imenovani novi ekonomski politiki v Sovjetski Rusiji, ki so jo nekateri J 0t U7llki n6 Pa k0t iskanje prostora 20 zalet, je Len n dnt ZZZ1 Policista* zapisal nekaj sila pomembnih in Te ti lt Z aitlflnih m!fll 0 poteh in Perspektivah socialistične graditve kotp™podobo "Porabil vzpenjanje na visoko goro Prispo- tudi 2l£ u2ltrCTa: Znar je' da bil Lenin pole° ™oa drugega latknf L 3tltJ Pl?y?>V katerih okril>e se i* v Pastem času rad zatekal, ko je kot politični emigrant živel v Švici in v Galiciji ki je tJd padala Avstro-Ogrski in kjer je Lenin prebival zadnji dve leti KniZ ° SVet°lVno Visoke Tatre so mu bile zlasti pri srcu. anr?Z l £T,fee V*POnf ? imel Več priložnosti, toda vzpenjanje na hntŽiHZ 3 . h ° prtspodoba> h kateri ^ je dostikrat vračal, kadar je hotel kar najbolj ponazoriti svoje zamisli o socialistični graditvi. Ob veliki obletnici objavljamo v slovenščini sestavek iz Leninovih >>Beležk publicista« in nekaj odlomkov iz spominov S. J Baaockeaa Ki je Lenina večkrat spremljal na njegovih izletih v gore. IZ »BELEŽK PUBLICISTA« I. Kot primer Predstavimo si človeka, ki se vzpenja na visoko, strmo in še neraziskano goro. Vzemimo, da se mu je ob premagovanju nezaslišanih težav in nevarnosti posrečilo dvigniti se mnogo višje kakor pa njegovim predhodnikom, da pa vrha vendar se ni dosegel. V položaju, v katerem se je znašel, je spoznal, da napredovanje v izbrani smeri in po izbrani poti ni le težavno in nevarno marveč je kratkomalo nemogoče. Moral se je obrniti, se spustiti nizdol, iskati drugih poti, pa čeprav daljših, vendar pa takšnih, po katerih bo lahko dosegel vrh. Spuščanje navzdol v višavi, kakršne še nihče ni dosegel in na kateri se je znašel nas turist, predstavlja še vse večje nevarnosti in težave, kakor pa jih predstavlja vzpon: laže se spotakneš; težje vidiš, kam je treba stopiti- ni tistega dobrega razpoloženja, ki ti ga je ustvarjala neposredna hoja navkreber naravnost k cilju i. t. d. Moraš se navezati, izgubljati cele ure, da s cepinom izsekas stopinje ali oporišča, kjer lahko krepko pritrdiš vrv, premikati se moraš z zelvmo počasnostjo in pri tem iti nazaj navzdol, zmerom dlje od cilja, m se zmerom ne vidiš, kje se bo končalo to obupno nevarno, mučno sestopanje, kje boš lahko nevarnost kolikor toliko zanesljivo obšel in spet bolj smelo, hitreje in neposredneje napredoval navkreber, k vrhu Nič nenaravnega ni, če menimo, da človeka v takem položaju — ne glede na to, da se je dvignil tako nezaslišano visoko, — obidejo minute brezupnosti. In verjetno bi bile te minute številnejše, pogostejše, težje, če bi lahko slišal nekatere glasove od spodaj, od tistih, ki iz varne daljave z daljnogledom opazujejo to sila nevarno sestopanje, ki ga niti ni mogoče imenovati (kakor ga imenujejo »smenovehovci«1) »spuščanje z zavorami«, zakaj zavora predpostavlja dobro izbrano, že preizkušeno vozilo, v naprej utrto pot, že prej preizkušene mehanizme. Tu pa ni niti vozila niti poti, sploh ničesar, prav ničesar, kar bi bilo že prej preizkušeno! Od spodaj prihajajo škodoželjni glasovi. Eni se odkrito veselijo, vriskajo, kričijo: zdajle bo padel, prav mu je, norcu! Drugi skušajo svojo škodoželjnost skriti in ravnajo večidel po vzgledu Juduške Golovljova;'" obžalujejo in zavijajo oči. Zal je bil naš strah upravičen! Ali nismo mi, ki smo zapravili vse življenje s pripravljanjem pametnega načrta za vzpon na to goro, zahtevali, naj se vzpon odloži, dokler naš načrt ne bo dokončno izdelan? In če smo se tako strastno borili proti poti, ki jo ta nespametnež zdaj sam zapušča (glejte, glejte, nazaj je šel, spušča se nizdol, cele ure se ubija z iskanjem načina, ki bi mu omogočil napredovati za kak seženj! nas pa je zmerjal z najpodlejšimi besedami, ko smo se sistematično zavzemali za umerjenost in točnost!), — če smo tako ostro obsojali nespametneža in vsem priporočali, naj ga ne posnemajo in naj mu ne pomagajo, tedaj smo to delali samo iz ljubezni do velikega načrta za vzpon na dano goro, zato da tega velikega načrta ne bi sploh kompromitirali! K sreči naš turist v svojem položaju ne more slišati glasov teh »pravih prijateljev« ideje vzpona, sicer bi mu nemara postalo slabo. Slabost pa — kakor pravijo — ne sveži glave in ne utrjuje nog, zlasti ne v zelo velikih višinah. II. Brez prispodob Primer ni dokaz. Vsaka primerjava šepa. To sta nesporni in splošno znani resnici, toda ne bo napak, če se spomnimo nanju, da bi nazorneje obeležili meje, v katerih vsaka primerjava na sploh velja. Ruski proletariat se je v svoji revoluciji povzpel v velikansko višino, ne le v primeri z leti 1789 in 1793, marveč tudi v primeri z letom 1871. Treba je kolikor moči trezneje, jasneje, nazorneje pogledati, kaj smo »dodelali« m česa nismo dodelali: tedaj bo glava ostala sveža, ne bo ne slabosti ne iluzij ne brezupnosti. Mi smo buržoazno-demokratično revolucijo »dodelali« tako »cisto« kakor nikoli na svetu. To je ogromna pridobitev, ki je nobena sila ne bo vzela nazaj. Po revolucionarni poti smo izšli iz najbolj reakcionarne imperialistične vojne. To je tudi pridobitev, ki je nobena sila na svetu ne more vzeti nazaj, in ta pridobitev je toliko dragocenejša, ker so reakcionarna imperialistična klanja v bližnji prihodnosti neogibna, če se bo kapitalizem še obdržal; ljudje XX. 1 »Smenovehovci« — skupina ruske emigrantske inteligence, imenovana po zborniku »Smena veh« (»Novi mejniki«), ki ga je 1. 1921 izdala v Pragi »Smenovehovci« so spoznali nesmiselnost oboroženih intervencij proti Sovjetski Kusiji, računajoč, da bo v njej prišlo do obnove buržoaznega reda samo po sebi, zlasti na podlagi nove ekonomske politike, ki je privatnemu podjetništvu dajala nekatere k0nC^Juduška Golovljov — junak romana Saltykova-Sčedrma »Gospoda Golovljovi«, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu, tip svetohlinca. Lenin je s tem imenom rad označeval oportuniste in renegate delavskega gibanja. • 3 1789 _ začetek Velike francoske revolucije; 1793 — zmaga najdosledneje revolucionarnih jakobincev; 1871 - Pariška komuna, prva vstaja proletariata kot samostojne družbeno-politične sile. stoletja pa se ne bodo tako lahko še enkrat zadovoljili z »bazelskimi manifesti«, s katerimi so renegati, junaki II in II V, Internacionale, v letih 1912 in 1914 do 1918 vodili sebe in delavce za nos. Ustvarili smo sovjetski tip države ter s tem začeli novo svetovno-zgodo-vinsko razdobje, razdobje političnega gospostva proletariata, ki je prišlo za razdobjem gospostva buržoazije. Tega tudi ni več moči vzeti nazaj, čeprav bo sovjetski tip države mogoče »dodelati« samo s praktično izkušnjo delavskega razreda več dežel. Toda mi še nismo postavili niti temelja socialistične ekonomike. To nam sile umirajočega kapitalizma še lahko vzamejo nazaj. To je treba dobro vedeti in odkrito priznati, zakaj nič ni nevarnejšega od iluzij (in vrtoglavice, zlasti v velikih višinah). In v priznanju te gorjupe resnice ni prav nič »strašnega«, nič takšnega, kar bi upravičevalo najmanjšo brezupnost, zakaj zmerom smo izpovedovali in ponavljali abecedno resnico marksizma, da so za zmago socializma potrebni skupni napori delavcev iz več naprednih dežel. Mi pa smo storili neverjetno dosti, čeprav za zdaj še sami in čeprav v zaostali deželi, v deželi, ki je opustošena bolj kot druge. Še več: ohranili smo »vojsko« revolucionarnih proletarskih sil, ohranili njeno »manevrsko sposobnost«, ohranili smo jasne glave, kar nam dopušča, da trezno pretehtamo, kje, kdaj in koliko se je treba umakniti (da bi močneje skočili); — kje, kdaj in kako se je pravzaprav treba lotiti predelovanja še nedodelanega. Vsekakor morajo neogibno pogoreti tisti komunisti, ki si domišljajo, da brez napak, brez umikov, brez mnogokratnih predelav nedodelanega in napačno napravljenega lahko dovršijo takšen svetovnozgodovinski »posel«, kakor je zgraditev temeljev za socialistično ekonomiko (zlasti v deželi majhnih kmetov). Niso pogoreli (in najverjetneje ne bodo pogoreli) tisti komunisti, ki se ne bodo niti vdajali iluzijam niti ne bodo padali v brezupnost, marveč bodo" ohranili moč in gibčnost organizma za ponovno »začenjanje spočetka«, lotevajoč se svoje sila težke naloge. In še toliko manj smemo biti potrti, toliko manj imamo razloga za najmanjšo brezupnost, zakaj navzlic vsej opustošenosti, siromaštvu, zaostalosti, lakoti smo v marsičem pričeli napredovati, kar zadeva ekonomiko! ki vodi v socializem, medtem ko hkrati po vsem svetu vidimo naprednejše dežele, ki so tisočkrat bogatejše in vojaško mogočnejše od nas, pa vendar se dalje nazadujejo, kar zadeva »njihovo«, tolikanj proslavljano, znano jim, sto in sto let preizkušano, kapitalistično ekonomiko. Mtalcedotuld motiv LEOPOLD S TA NEK Nesi, ponesi sonce s planine, sredi doline meglica leži. Nesi, moj sinko, bistre vodice, deklici lice v mestu bledi. Nesi v naročje marelic ji zlatih, želi pri svatih srečen ji dan! Sonce popilo meglice, zdravo nevesti je lice, a sin ti je, majka, bolan. Lenin v Visokih Tatrah Iz spominov S. 3. BAGODCKEGA V začetku avgusta sem odpotoval v vas Makov, približno štirideset kilometrov oddaljeno od Krakova, da bi tam prebil drugo polovico vseučiliških počitnic. Pred odhodom sem Vladimirju Iljiču povedal, da je Makov na podnožju Bab je gore,1 od koder se odpira širok razgled na ves planinski masiv Tatre. Ko sva se poslavljala, je Vladimir Iljič dejal: »Prišel bom k vam in skupaj se bova povzpela na vrh Babje gore.« Cez dva tedna sem videl Vladimirja Iljiča, ki se je bližal mojemu stanovanju. V Makov se je pripeljal s kolesom in je vstopil ves prašen in utrujen, jezeč se na slabe galicijske ceste. Na Bab j o goro se je bilo treba odpraviti proti večeru in na pol poti prenočiti v turistični koči, ali kakor tam pravijo — v shronisku (v zavetišču). Ko sva popila čaj, sva legla na grič blizu moje hiše, da se je Vladimir Iljič nekoliko odpočil. Okrog šestih sva povečerjala in se s kolesi odpeljala v sosednjo vas Zavoj, ki leži prav na podnožju Babje gore. Kolesi sva pustila v majhni restavraciji in se napotila po položni stezici. Kmalu naju je pot pripeljala v gozd. Mračiti se je pričelo. Zal sva svetilki pustila na kolesih. Steza je bila vijugasta. Da bi skrajšal pot, je Vladimir Iljič predlagal, naj greva kar naravnost proti vrhu. Vzpenjala sva se hitreje, od časa do časa sekajoč stezo, na mah pa sva opazila, da se nama je izgubila. Menila sva, da sva jo pustila na levi, se obrnila tja, toda stezice ni bilo. Pričela sva jo iskati v raznih smereh. Tudi to ni pomagalo. Ni nama preostalo nič drugega kakor iti naravnost navkreber. Stemnilo se je že, hodila sva počasi, se vsak trenutek spotikala ob grmičih in panjih. Videti je bilo, da bova morala prenočiti na prostem. Zdajci pa se je nekaj zasvetilo. Svetloba je kmalu postala razločnejša. Razločila sva dve razsvetljeni okni. Našla sva vrata in stopila v prostorno izbo. Sredi nje je stal velik štedilnik, na katerem je veselo kipel velik čajnik in je bila po njem razpostavljena turistovska posoda. Za mizo in na ležiščih je bilo kakih deset ljudi. Na tleh so ležali razvezani nahrbtniki. Prišla sva v shronisko. Ko sva povečerjala, sva legla in utrujena od poti nemudoma zaspala. Oskrbniku sva naročila, naj naju ob štirih zjutraj zbudi. Zjutraj sem skozi spanec slišal Vladimirja Iljiča: »Sedem je že, pa naju še niso zbudili! Zaspala sva sončni vzhod.« Pokličeva oskrbnika. »Gospoda, poglejta skozi okno, — nam smehljaje pravi, — takšna megla je, da ne vidiš dva koraka pred seboj. Mislil sem, da bo bolje, če se naspita.« Zares je zelo deževalo. Razen bledorjave megle nisva ničesar videla. Hoditi na vrh ni imelo smisla. Vprašava oskrbnika, če je kaj upanja, da se bo vreme izboljšalo. Njegov odgovor je bil kaj malo tolažilen: Pred jutrišnjim dnem ni pričakovati boljšega vremena. Najin načrt je po tem takem izpodletel. Do drugega dneva nisva mogla čakati, zakaj Vladimir Iljič je moral biti zvečer v Krakovu. V nalivu sva se spuščala navzdol. V Zavoju sva vzela kolesa in se po razmočeni cesti s težavo odpeljala v Makov. Toda neuspeh Vladimirju Iljiču ni vzel poguma. »Ko bom prvič prost, spet pridem,« je dejal, poslavljajoč se. 1 Babja gora — vrh v Karpatih (1725 m). In zares, nista minila dva tedna, ko se je Vladimir Iljič spet pripeljal v Makov (to pot z železnico). V Zavoj sva šla peš, odtod pa sva srečno prispela v shromsko. Svetilka, ki sva jo vzela s seboj, nama je zelo olajšala pot Oskrbnik naju je sprejel kot stara znanca in nama je obljubil, da naju bo zbudil ob vsakem vremenu. Štiri zjutraj. Spet megla, vendar ne tako gosta kakor zadnjic. Oskrbnik meni, da utegne biti na vrhu povsem jasno. Greva navkreber, držeč se rdečih markacij po kamenju. Na vrhu sva toda megla se ni razpršila. Videlo se je samo nekaj metrov daleč. Sklenila sva počakati, med tem pa pozajtrkovati. Čez pol ure se je megla pričela redčiti in pred nama se je odpirala čudovita slika. V daljavi se je kopal v svetlih sončnih žarkih dolgi masiv Tatre. Videti je bilo, kakor da visi v zraku bpodaj je bilo vse v megli kakor v zgoščeni peni. Vladimir Iljič je sijal: »Vidite, najini napori vendar niso bili zaman!« * Poronin je bil dejansko predmestje znanega zdravilišča Zakopani — priljubljenega letovišča poljske inteligence, študentovske mladine, političnih emigrantov. Od znancev so tam živeli tovariš Vigiljov (kasneje sovjetski konzul na Poljskem), doktor Bžezinski (bivši narodovoljec), doktor Dluski (direktor sanatonja za tuberkulozne), pisatelj Seroševski, s katerim sem se 1 1905 seznanil v varšavski ječi. Čez dan je večina turistov odhajala v planine in Zakopani so bili kakor izumrli. Zvečer je vse oživelo. Mnogoštevilne kavarne je napolnila naj raznovrstnega publika. Tu so se vršile neskončne diskusije o političnih in literarnih vprašanjih. Domače prebivalstvo so tvorili tako imenovani Gurali. To je bil svojevrsten tip poljskih hribovcev. Visoki, suhljati, oblečeni v pestre obleke iz belega sukna, pretkane z barvnimi vzorci; hlače so se tesno oprijemale nog »gunke«, vržene preko ene rame in narejene iz istega blaga, so bile podobne huzarskim suknjičem. Mnogi Gurali so bili poklicni gorski vodniki. Kadar niso bili v hribih, so posedali po kavarnah in se razgovarjali s turisti, prepuščajoč ženskam domača in poljska dela. Vladimir Iljič je z nejevoljo gledal to »kavarniško« — kakor se je izražal — bratenje, ki je hribovce demoraliziralo. Sam se za to »kavarniško« življenje m zanimal in se je ustavljal v Zakopanih samo, kadar je odhajal v hribe Pnroda je bila v Tatrah drugačna kakor priroda švicarskih Alp ki jo je Vladimir Iljič poznal. Tu ni bilo prehodnega travnatega pasu, ki je v Alpah segal do dva tisoč metrov nadmorske višine. Ze v višini tisoč metrov se je v Tatrah začel ozek pas »kosodževine« — nizkih iglavcev. Potem so brez prehoda prevladovale povsem gole skale. Vzpon na vrhove je bil mestoma zelo strm, dostopen samo izkušenim turistom in s pomočjo železnih klinov, zabitih v skale. ^ Vladimirju Iljiču je bilo zlasti všeč, da se je v Tatrah — za razliko od švicarskih Alp — v enem, dveh dnevih povzpel na kateri koli vrh. Nobenih hotelov, nobenih vozil, nobenih kioskov s spominčki, ki so ga dostikrat izne-nadili s svojo neokusnostjo in banalnostjo, — vsega tega v Tatrah takrat ni bilo. V nekaterih dolinfeh so bile primitivne turistične koče — shroniski z lesenimi ležišči in slamnjačami, dostikrat kar brez oskrbnikov; turisti so lahko samostojno gospodarili v njih, se posluževali drv itd. Samo po dolini jezera Morsko oko je bila speljana cesta in je stal edini hotel v teh gorah. Kultura švicarskih Alp, kjer se je bilo mogoče na mnoge vrhove kratko-malo pripeljati, Vladimirja Iljiča ni navduševala. Glavni čar planinskih izletov je videl v premagovanju težav vzpona in v mnogovrstnosti vtisov, ki jih je ustvarjal sam proces vzpenjanja v gore. Uljanovi so najeli kmečko hišo z verando in mansardo, ki je stala na meji med Poroninom in sosednjo vasico Carni Dunajec. Lastnica hiše Tereza Stupenj je stanovala v drugi hišici, nekoliko proč odtod. Hišica ki so jo najeli Uljanovi, je stala na poljani, približno 200 metrov proč od ceste, na podnožju manjšega griča ... V Poroninu je Vladimir Iljič vstajal ob sedmih in se navadno hodil kopat v Dunajec. Brza planinska rečica je bila na sploh plitva, toda blizu hise smo našli zadosti globoko mesto, kjer je bilo moči celo plavati. Na bregu je rastlo grmovje, ki je kopalce skrivalo pred mimoidočimi. Po zajtrku je Vladimir Iljič sedel k delu, ki je trajalo do sedmih zvečer in ga je samo kosilo za kratek čas prekinilo. Vladimir Iljič je v svoji sobi delal za veliko mizo, ki je stala med dvema oknoma. Ob lepem vremenu je včasih šel delat na griček za hišo, odkoder se je odpiral širok razgled na planinski masiv Tatre. - v , »Ta razgled,« je dejal, »me niti malo ne raztresa, marveč mi pomaga, da se koncentriram.« * Ce mu je le dopuščalo delo, si je Vladimir Iljič vzel dan ali dva za izlet v planine Bil je zelo vztrajen turist. Čeprav sem bil deset let mlajši od njega, sem ga včasih težko dohajal. Drugi člani naše poroninske kolonije, ki so jim bili vzponi pretežki, so se najtežjim izletom odpovedovali. Zlasti se spominjam vzpona na Rysy,2 kmalu po vrnitvi Vladimirja Iljica iz Švice V majhni'skupini smo nekega jasnega jutra odšli v Zakopane. Brez posebnih naporov smo prišli v slikovito dolino Halja Gonsenicova. Sredi nje, v majhni kotlini, obdani z vseh strani z visokimi skalami se je zrcalilo'popularno Črno jezero, ki smo ga največkrat obiskovali, nedaleč od njega pa je stal shronisko, kjer so ves dan kurili in je v čajniku ves cas šumel krop. . v . „ , ,. .__, Polegli smo po skalah okrog shroniska in tja prinesli caj. Nekateri izmed naših sopotnikov so prižgali cigarete. Midva z Vladimirjem Iljicem ki msva bila kadilca, sva šla k jezeru. Njegova voda, ki je bila od dalLee videti c:rna zaradi obdajajočega ga pečevja, je bila dejansko izredno bistra. Globoko na dnu je bilo moči jasno razločiti posamezne kamne m vodno rastlinje. Po eni uri počitka smo odšli proti sedlu Zavrat. Steze je bilo kmalu konec Treba je bilo lezti po skalah. Na najbolj strmih mestih so bili zaradi lažjega vzpona v skale zabiti železni klini. Z njihovo pomočjo smo pričeli previdno plezati navzgor. . Razgled s sedla nas je nagradil za težave vzpona. Z ene strani se nam je odpirala Halja Gonsenicova s Črnim jezerom, z druge strani očarljiva podolgovata dolina in razčlenjeni grebeni Visoke Tatre. V dolini se je smaragdno blestelo pet majhnih jezer. »Vredno je bilo prilezti sem!« — je dejal Vladimir Iljič. Sestop s sedla je bil razmeroma lahak. Kmalu smo bili na stezici, ki se je v pravilnih vijugah položno spuščala navzdol. V dolini smo šli k prvemu izmed peterih jezer, se osvežili z njegovo skoraj ledeno vodo ter odšli dalje. V dolini je bil še en shronisko. Tam se nismo zadrzevali, ker smo hoteli kar najhitreje priti na cilj našega današnjega izleta - do Morskega očesa. 2 Rysy _ najvišji vrh v poljskih Tatrah (2503 m). Šli smo po dolini. Pričelo se je vzpenjanje na drugo, dokaj nizko sedlo, na katero je peljala lepa stezica. Kmalu smo bili na sedlu, od koder se nam je odprl pogled na še bolj zanimivo dolino, v katere globini je bilo med skalami videti jezero. Dejansko je napravilo vtis očesa, globoko vsajenega v očesno duplino. Del naše družbe, ki so ga prestrašile zgodbe o napornem vzponu na Rysy, se je zjutraj rajši vrnil domov, midva z Vladimirjem Iljičem pa sva sklenila, da do kraja uresničiva prvotni načrt. Vzpon ni bil tako težak, kakor sva spočetka mislila, vendar je bil dokaj utrudljiv in enoličen. Stezica se je v majhnih vijugah vzpenjala v strmino. Ko sva se ozirala, sva videla zmerom širšo panoramo planinskih grebenov, spodaj pa je postajalo Morsko oko zmerom manjše. Vladimir Iljič se je nekajkrat ustavil in se skušal znajti med posameznimi vrhovi, ki so bili odtod videti povsem drugačni kakor iz Poronina. Bližala sva se vrhu. Premagati sva morala še majhen, toda najtežji del poti. Zveza z masivom Rysy se je nekako pretrgala. Nekaj metrov dalje sva jasno videla stezico, ki je držala na vrh. Toda nanjo sva lahko prišla samo čez oster greben, ki je imel podobo sedla, čigar boka sta se skoraj navpik spuščala v globoke prepade. Oziraje se nazaj, se je Vladimir Iljič sredi grebena ustavil, potem pa se je spet premaknil in dospel do mene. Izkazalo se je, da je v nepravem času pogledal navzdol in začutil vrtoglavico, ki pa jo je vendar naglo premagal. Na vrhu sva. Pred nama je široka .planinska panorama. Približno eno uro sva sedela tam, si odpočila, pojedla, kar sva imela s seboj, in se pripravljal na sestop. Ker sem se bal, da se komplikacija na grebenu ne bi ponovila, sem predlagal sestop po drugi poti, češ da bodo tam novi razgledi. Vladimir Iljič je takoj uganil moj manever in odrezano odgovoril: »Ni se treba izogibati težavam! Treba jih je znati premagati!« S temi besedami se je pričel spuščati navzdol in kmalu srečno prišel čez greben. Brez slehernih pripetljajev sva se spustila v dolino, zadovoljna z izletom. (Iz knjige »Spomini na Lenina«, zv. I, Moskva 1956.) Midua LEOPOLD STA NEK Midva sva dva vrha Drug poleg drugega. In daleč vsaksebi kot duša od duše. Med nama je dosti poti, a ne moreva drug k drugemu Kipiva v nedosegljivo nebo, nikdar ne dohrepeniva vanj. Samo samoten hodeč, ki se ne ustraši prepadnih skal in sten vsakdanjosti, obišče naju kdaj pa kdaj in v tihi sveti uri nama šepeta o večno neizpolnjeni ljubezni. Martuljek DRAGO MEZE Večkrat je slišati, da je visokogorska Martuljkova skupina ena najlepših, če že ne najlepša gorska skupina v naših Alpah. Jaz bi kar dejal, da je najlepša. Le kje drugje je najti toliko naravne lepote »na kupu«, in to pravzaprav na majhnem koščku zemlje? Divji, v višave kipeči vrhovi se odkrivajo očem kar takoj nad dolino1 Save v vasi Gozd-Rute in v polkrogu — med Kukovo špico pa preko žagaste Široke peči, Oltarja in obeh Ponc in še naprej čez Špik in mizaste Frdamane police in najbolj na zahod pomaknjene Rušice, Rigljice ter Kurjega vrha — obkrožajo dolino potoka Martuljka in zapirajo pogled na jug. Če hočete videti, kaj je za njimi, se morate potruditi visoko v Karavanke na nasprotni strani doline, tja gori nad Srednji vrh, ali pa se povzpeti kar na njihove vrhove. To pa je dano le izbranim, čeprav marsikdo goji tiho željo, da bi mogel biti med njimi. Nobeden od vrhov nima na severni strani zaznamovane poti. Te se nehajo že v obeh velikih krnicah — Pod Srcem in Za Akom. Pa tudi z drugih strani je le ena nadelana pot, in to na Špik z zahoda, odkoder je s poti v Krnico ob Veliki Pišenci markirana pot. Vse druge vrhove pa lahko obiščejo le alpinisti. In če jih, vedo marsikaj lepega povedati o njih. Tudi napisali so jim že cele slavospeve. Večji alpinistični podvigi so se začeli v Martuljkovih gorah v razdobju med obema vojnama, ko so znani predvojni alpinisti Pavla Jeshova, Joža Čop, dr. Klement Jug, pa dr. Miha Potočnik, Mirko Kajzelj, Marijan Lipovšek, dr. France Avčin in še številni drugi začeli osvajati še neosvojene skalne velikane. O teh so mnogi od njih tudi poročali v Planinskem vestniku, začenši nekako z leti 1926 in 1928, od tedaj naprej pa so alpinistični opisi iz Martuljkovih gora v skoraj vsakem letniku PV. Toda, žal, tudi tu ni šlo brez človeških žrtev. Spomnimo se samo na dni med 2. in 5. majem leta 1952, ko je severna Špikova stena terjala pet mladih življenj. Živahna alpinistična dejavnost pa je v nasprotju s turistično v ožjem smislu. Kljub izrednim ugodnostim, ki jih nudi narava za dostop, vsaj do visokega vznožja Martuljkovih gora, so te le prav malo obiskane. Za to manjkajo zaznamovane poti in planinske postojanke. V vsem območju je le ena planinska koča, »Lipovčeva bajta« imenovana, sedaj v lasti in oskrbi PD Jesenice, a še ta je majhna in ni redno oskrbovana. Turisti in alpinisti, ki so morali tod prenočevati, so se in se delno še danes poslužujejo treh senikov na planini Jasene.2 Iz te zagate so si vsaj deloma pomagali alpinisti, ki so postavili Za Akom dva bivaka. Ta delna nedostopnost Martuljkovih gora pa ima dobre kakor tudi slabe strani. Dobre zato, ker ostaja narava vsaj v glavnem še v svoji prvotni neoskrunjeni obliki, slabe pa, ker je s tem zaprta pot širokemu razmahu turizma. Vprašanje je, komu bi dali prednost. Odločiti se, bi bilo težko. Oko raziskovalca — pokrajinskega genetika pa skuša tudi takim, lahko bi rekli estetskim lepotam priti do živega. Ze en sam pogled na te velikane in svet pod njimi je dovolj, da spoznamo, kako strašne sile so morale biti na delu, ko so se te gore oblikovale. Debeli apniški skladi, ki v veliki meri se- 1 Dolino Save od izvira do Jesenic, ki je zajedena med Julijske Alpe in Karavanke, imenujejo domačini kar Dolina. To ime skušajo prenesti tudi v literaturo, za šolsko rabo pa jo nekateri imenujejo tudi Podkorenska ali celo Jeseniška Dolina. 2 Jasene je domač izraz za planino, ki jo v literaturi imenujejo tudi Martuljek, nekateri celo »Rajske poljane«. To zadnje ime izhaja verjetno iz tega, ker jo naši bratje z juga — turisti in prebolevniki iz Gozda-Rut — imenujejo »Rajske livade«. stavljajo Martuljkovo skupino kakor tudi velik del slovenskih Alp sploh, so bili tod iz prvotne vodoravne lege premaknjeni v skoraj navpično. Od tod ti divji razrvani vršaci in gorska pobočja, polna prepad-nih, marsikje tudi previsnih sten. Tu naj spomnim le na veličastno Široko peč z navpik postavljenimi skladi, ki sestavljajo v vrheh širok nažagan greben. K oblikovanju teh gora pa so veliko pripomogle tudi druge sile, neprestano se ponavljajoče mehanično razpadanje kamenine, delovanje tekoče vode in njeno pronicanje v votlikavo notranjost ter, ne nazadnje, spreminjanje površja z velikimi ledeniki, ki so v ledeni dobi za več sto in tisočletij na debelo prekrili tudi ta del gorskega sveta in v večkratnih umikih pustil za seboj še danes lepo vidne oblike na površju. (O tem je več in lepo napisal P. Kunaver v PV 1955, str. 73—78). Ledena doba je pripomogla, da je nastalo več krnic. Med temi sta najbolj vidni in največji v tem delu krnici Pod Srcem in Za Akom, druge manjše pa so nad temi više v stenah, zlasti Za Akom. Tudi široka, a neizrazita koritasta dolina, ki se vleče izpod Martuljkove skupine in se spušča v dolino Save v strmi, čez sto metrov visoki stopnji. je v glavnem delo ledenikov. Ko so se ledeniki dokončno umaknili, so začele z delom sile, ki oblikujejo površje še danes, lahko rečemo, pred našimi očmi. To so zlasti tekoče vode, v našem primeru Martuljek s pritoki in na mehanično razpadanje kamenine, ki zaradi zmrzali neprestano naletava s pobočij in se nabira na dnu v obliki velikih melišč. Ta postaja visoko zgoraj, Pod Srcem in Za Akom, vedno večja, niže spodaj, kjer jih doseza tekoča voda, pa jih skuša ta sproti odnašati. Odneseni meliščni material voda odlaga, ko prestopi s strmega v bolj raven svet, zlasti pa v spodnjem delu, kjer nalaga pred izlivom v Savo obsežen vršaj. Material, ki vršaj sestavlja, pa ni več ostrorobat kot v meliščih, marveč je zaradi poti že precej zglajen, večkrat celo okrogel, torej že pravi prod. Zgornji Martuljkov slap Foto D. Meze Foto D. Meze Voda zgornjega slapa pada v izdolbeno kotanjo Izpod obsežne Martuljkove skupine odvaja vodo samo gorski potok Martuljek, če izvzamemo obrobni manjši Beli potok, ki izvira pod severovzhodnim vznožjem Kukove špice, natančneje, pod Vršičem (1697 m), in se v divjem toku prebija na sever proti Savi. (Opis tega glej V. Mazi. PV 1947, str. 197 do 208) Potok Martuljek v lepoti prav nič ne zaostaja za gorsko skupino, ki mu daje življenjski sok. Ne verjamem, da je še kje v naših Alpah kak gorski potok, ki bi v tako kratkem toku nudil očem toliko lepote kakor Martuljek. Poidite z menoj od izvira do izliva in — pritrdili mi boste. V sorazmerno kratkem toku — ca. 3000 m — mora Martuljek premagati 500 m višinske razlike, kar predstavlja 167°/oo 2e če bi potok enakomerno premagoval strmino, bi bil to silen padec. Ker pa se strmina močno spreminja, ie padec na mnogih mestih še veliko večji. Zato si potok pomaga na nize tako, da se na mnogih krajih spušča čez strme stene v slapovih, slapicih, skakavcih in brzicah. . , , .v, . Martuljek izvira v spodnjem koncu krnice Za Akom v tesni hudourniški grapi izpod debele gruščnato-meliščne in v manjši meri morenske nasipine, s katero je krnica na debelo zapolnjena. Iz visokih snežišč, od katerih so nekatera trajna, dobiva veliko vode vse leto. V <;asu velikega jesenskega ali spomladanskega deževja in ob hudih nalivih v nevihtah pa se izvirni del potoka podaljša še navzgor po dnu krnice. . . Že kmalu od izvira mora Martuljek premagati najmanj 100 metrov visoko strmo skalno stopnjo, preko katere se vrže v globino v izredno slikovitem slapu ki je v turističnem imenoslovju znan kot Zgornji Martuljkov slap. Slap ni enoten, ampak je sestavljen iz treh delov. Najmanjši je srednji del, ki se od zgornjega poševno spušča k spodnjemu, največji pa je spodnji, ki se od markirane poti, ki drži k slapu, tudi najbolje vidi. Ce hočemo videti slap v celoti, se moramo oddaljiti od zaznamovane poti proti vzhodu v podnožje Jšsene — spodnji del planine Foto D. Meze Vršiča, od koder je posneta tudi fotografija. A tudi od tu se vidi le zgornji in spodnji del slapa, srednjega, poševnega, pa je mogoče videti le od strani,'malo južneje od Vršiča. Spodnji del slapa pada v široko kotanjo, ki si jo je s silno udarno vodno močjo in materialom, ki ga voda nosi s seboj, vdolbel v živo apneno skalo. Kotanja je polna drobnega peska, ki ga prinaša voda s seboj izpod krnice Za Akom in ga tu kar naprej brusi in melje. Če se opogumiš in greš pod slap na rob te kotanje, boš videl, kolikšen je razloček med vodo, ki v kotanjo pada, in ono, ki jo bobneča, padajoča voda vzdiguje iz nje. Prva je svetla, mlečno-bela, druga pa temna in umazana, ker je vsa pomešana s peskom (glej tudi sliko!). Slap je ozek in pada po lepo izoblikovanem navpičnem žlebu navzdol in zato, razen v srednjem delu, kjer se poševno prebija do glavnega spodnjega dela slapa, med potjo nima nobenih ovir. Tudi vetrovi, ki navadno slapove razpršujejo (Kinka, Peričnik), tu skorajda ne morejo do slapa, ker ga varujejo tesne skalne stene, v katere je vklenjen. Ker je na severni strani, ga sončni žarki nikoli ne pozlate in je zato vseskoz mračen, in prav zato še silnejši. Do spodnjega dela slapa je pot markirana, a nekoliko neprijetna, ker je treba prečkati strugo pod slapom in se brv Čeznjo le redko dalj časa obdrži. Od slapa navzdol pa tja do zgornjega konca romantične planine Jasene se prebija Martuljek preko številnih manjših slapičev, skakavcev in brzic ter skozi tesni, ki jih je treba na poti ob njem s precejšnjim trudom obiti. Z obeh pobočij se spuščajo v potok obsežna melišča, na več mestih sestavljena iz orjaških skal, ki so se privalile v strugo. Ponekod so melišča že prerasla s pritlikavo gorsko vegetacijo, drugje pa so še živa in tudi zelo aktivna. Preden preide potok na Jasene, prečka ozek pas nepropustnih škriljevih kamenin, ki dajejo razoranemu okolju milejšo podobo. Foto D. Meze Spodnji Martuljkov slap Od zgornjega slapa navzdol Jasene je širši, bolj raven svet ob potoku, ves prekrit z grobljami in velikim balvanom, kar vse je zapustil ledenik ob umiku. Domačini so gozd tu izkrčili in naredili planino in košenico in na njej postavili že spredaj omenjene tri senike. Površje je tipično morensko, ponekod močvirno in prepreženo z manjšimi potočki, ki so pa večji del leta suhi. Voda prihaja na površje izpod nasutega morenskega materiala malo nad strugo Martuljka, desno od mostička čez potok ob prehodu na Jasene. Zelena trata z živopisanimi cvetkami — sredi gozdov ob vedno šumečem potoku, to je čar in mik Jasen, ki jim tujci ne pravijo brez vzroka »rajske livade« oziroma poljane. Podobna planinica je tudi niže spodaj ob potoku na desni strani, kakor tudi na Zapretah, vzhodno od Jasen v višini okrog 1050 m. Kmalu od Jasen navzdol prične potok spet zarezovati svojo strugo v nasprotju za nasipavanjem, ki se začenja v manjši meri že ob Jasenah. P® čedalje bolj strmem toku si končno vendarle ublaži strmec s tem, da se vrže v lepem, nekaj deset metrov visokem slapu navzdol, ki ga poznamo kot Spodnji Martuljkov slap. Pred slapom si je vsekal potok v živo skalo izredno ozek in tesen vintgar, ki ga vedno bolj poglablja. Od slapa proti dnu doline ob prestopu v ravninski svet ob Savi se spušča potok po slikovitih skakavcih in brzicah, med katerimi bi smeli enega od teh imenovati kar majhen slap (glej fotografijo!). Ko premaga še te ovire, se končno le prerije skozi globoki vintgar, visok okrog 100 metrov, v savsko ravnino, kjer odlaga breme, ki ga je moral nositi s seboj, v obliki velikega prodnega vršaja, kjer ob večji vodi neprestano »Slapič« pod spodnjim slapom _ . . , . Foto D. Meze Spodnje brzice Martuljka menja strugo. Najožje področje vršaja ob strugi je brez gozda, le sem in tja so pasovi grmičevja, malo stran od tam je pa že bujen gozd. Ce gledamo vrsaj z viška, recimo z lesenega mostu nad grapo na poti za Ak in Pod Srce ta dva kontrasta izredno plastično stopata v ospredje. Hudourniškemu značaju Martuljka v spodnjem toku, takoj po izstopu iz ozke soteske v bolj raven svet, kjer na debelo zasipa dolino, so se ljudje uprli Umiriti so ga hoteli na ta način, da so, v povojnih letih, naredili preko struge dve betonski pregradi, ki naj bi zadrževali obilni prod, ki ga potok nosi s seboj m ako obenem zavrli zadenjsko vrezavanje potoka, ki je tod še močno gospodarilo. Prod je kmalu spopolnil prostor za pregradama in je slika danes v toliko spremenjena, da je v tistem delu, kjer je bilo še pred nedavnim vrezavanje danes nasipavanje, oziroma v zadnjem času tudi že odnašanje zgornjih plasti nasutine, ki je nad nivojem pregrade. Toda tudi s tem ie bil v neki meri dosežen cilj pregrad. S pokrajinsko-razvojnega stališča je spodnji tok Martuljka — od spodnjega slapa navzdol proti izlivu - še posebej zanimiv. Do slapa teče Martuljek v skoraj ravni črti v smeri SZ-JV, prav pri slapu pa se zaobrne skoraj za 90" in ubere pot v smeri proti SV— proti Savi. Pričakovali bi, da bo nadaljeval pot v prvotni SZ smeri. Verjetno je v davni preteklosti tako tudi bilo, saj se do roba zivoskalne stopnje razmeroma široka dolina tudi nadaljuje. Tok proti SV je torej mlajši. Najbrž ga je povzročila pretočitev nekdanjega krajšega savskega pritoka, ki si je v tej smeri zadenjsko zarezoval strugo in nekako Foto D. Meze Soteska v spodnjem delu Martuljka s pogledom proti spodnjemu slapu. V ozadju del špika in Frdamanovih polic Pred vstopom v sotesko Martuljka pri današnjem slapu dosegel Martuljek in ga pretočil vase. V kratki razdalji od slapa navzdol mora premagati veliko višinsko razliko, saj je v tem delu zajeden v apnenec in apneno brečo v tesni, blizu 100 m globoki in preko 200 m dolgi soteski, ki po svoji slikovitosti prekaša marsikateri vmtgar (glej fotografiji!). Martuljek si po njej utira pot v strmi strugi, v zgornjem delu celo preko številnih že omenjenih skakavcev,-brzic in celo majhnega slapa, in to vse dotlej, da premaga strmino in se, v spodnjem delu soteske, umiri m začne polagoma nasipavati. x-u i Pritoki ki jih dobiva Martuljek, so kaj borni. Površinsko najdaljši, a šibak ie oni izpod Malega vrha (1175 m) na levi strani. Večjega bi pričakovali izpod velike krnice Pod Srcem, a očividno izgine vsa voda od tam v morenski in meliščno-gruščni material ter v votlikavo apneno notranjost m priteče na dan šele prav ob strugi na levi strani potoka, nasproti Jasen, v obliki vec močnih izvirkov Vodna množina izpod snežišč Pod Srcem in nad njimi je veliko manjša, zato se ta ni mogla prebiti do Martuljka po površju kot se je v zgornjem toku potoka, ki odvaja večje množine vode iz Za Aka, kjer so pogoji za obilnejšo vodo ugodnejši. Dostop do vseh zgoraj opisanih naravnih lepot je razmeroma lahek s postaje Gozd-Martuljek, po poti, ki drži Za Ak in Pod Srce skozi gozd po ravnem do križišča, kjer se cepijo tri poti. Prva drzi naravnost navzgor po kolovozu proti vrhu prve večje vzpetine. Druga, na desno, imenovana Santca, obide neposredni strmi vzpon in se s prvo združi na zgornjem koncu vzpetine, od koder teče lepa zložna vozna pot naprej skozi gozd. Pod Srce se odcepi od te na desno odcepek, Za Ak pa je treba iti še nekaj časa po vozni poti ob levem bregu Martuljka, nato pa po markirani turistični poti strmo navzgor. Od te poti se proti levi čez potok odcepi pot na Jasene. Tretji odcepek poti v dolini pa zavije na levo do struge Martuljka, ki ga prečka z lesenim mostom ob eni od pregrad, gre nato ob desnem bregu do vstopa v sotesko, nato pa po njej do prvih večjih brzic pod prvim slapom. Tu prečka potok pot z lesenim mostičkom, potem pa po levem bregu zavije strmo navzgor do slapa in od tod še dalje navkreber po strmi grapi do prej opisane poti, ki te povede Za Ak in Pod Srce. K zgornjemu slapu drži ista pot kot Za Ak, od katere se nekako na sredi vzpona odcepi na levo. Nemarkiran dostop do zgornjega slapa pa je tudi naravnost po strugi potoka. Ce se hočete res naužiti lepote in si utruditi telo, skušajte priti do zgornjega slapa po strugi, k prvemu pa po spredaj opisanem levem odcepku, ki drži k potoku in ob njem do slapa ter dalje navzgor. V Krpanov vrh in v Rakovo dolino 3°2E HUMER 2e med vožnjo v Pivko se nam je pokvarilo vreme; tako pač zadnja leta začenjajo prvomajski prazniki. Komaj smo stopili z vlaka, že nam je dežek prvič narahlo zagrozil. Sveta Trojica je pa le lep hrib. Prav simpatičen. Menda ima v samem vršičku nekaj ljubkega in gracioznega hkrati, da sili na dobro voljo. Ni čuda. da se je Krpanu mudilo z Dunaja. Petelinje je še zmirom petelinje. Nikjer drugod se petelini tako lepo ne petelinijo. »Posebna šola najbrž«, si je sam pri sebi tolmačil očka. Za vasjo drži cesta devetindevetdesetega reda, bolj potrebna dežja ko mi sonca. Na levo v nedogled in na desno vse tja do mrakotne trnjske cerkve in še dlje po krpastem ravnem polju garajo kmetje, psi se dolgočasijo, živina vlači, konji vozijo. Dolgogriva blondinka žrebica se nosi posebno visoko. »Viš jo, ta je pa uganila, da je podobna Marilyn«, jo je spregledala Mica. Onkraj Pivke — rečice se vzpnemo proti Nemški vasi, ki je sedaj Slovenska vas — vidite, kako se stvari spreminjajo! Za nas je to dobro; ni sitnosti s carino. Ob poti cvete črni trn pa kamenje raste. Pred nizkim obzidjem hrapave cerkvice staruhe je domačin ustavil rejeno vprego in nam zapel po notranjsko, da je pod vrhom lovska koča, nedaleč ob naši poti pa njen gospodar s ključem; sicer pa da ni nič živega tam zgoraj; o Krpanovem Vrhu ne duha ne sluha; neka vas, Vlačno ali kako že, je pač bila, pa so jo nekoč v starih časih mahnili čez Petelinje jezero k polnočnicam in se jim je led sredi jezera vdrl. Kar je živega ostalo, pa je od žalosti pomrlo. »Tak tak zločinec je to Petelinje jezero?« Prišli smo iz mešanega gozdička. Pred nami se je trata s kamenjem in grmičjem lagodno spustila v desno. Tu, tu! Nas opozori kukavica. Pod nami je v mlečno zelenem korcu lenobno zleknjeno jezerce. Siv oblačni večer se ogleduje v njem in beli možakar Snežnik je zadovoljen. Temne kapuce borovih gozdov s sosednjih grebenov delijo z jezerom svoje zelenilo. Neznaten vetrič maroga gladino. Divja raca se okorno spreletava. S hriba v hrib si odgovarjajo kukavice .. . Stali smo na razpotju. Ali po ključ ali na vrh? Videti je, da bi morali daleč v levo do državnega gospodarstva. Tedaj je prav pod vrhom Svete Trojice počil strel. »Puška pok, nič več skok, zajček mrtev je ubog...« je zabrundal očka. Jagri so torej na položajih — tedaj le navkreber! Kmalu za tem je Mica našla lepo polovico jelena osmeraka m je bila potem še ponosna, ko sva ji rekla, da je rogata. _ Zmračilo se je in pršiti je začelo - za začetek. Na Nanosu m na nasprotnih hribčkih so se prižgali kresovi. Z našega vršaca pa so jele švigati rakete. Imenitno! Kaj je lepšega kot prvomajsko kresovanje s petjem, pitjem, rajanjem in lovskimi zgodbami! v Nad obronkom, za katerim stoji Trojica, je vzcvetela rožnata svetloba kakor ob bojazljivem vzhodu. Vcvetela, zanihala, kot bi se v vetru vnemal širok pajčolan. To je naš kres, in prezgodaj so nam ga zakurili. Vrh je v meglici, zato je ogenj tako tajinstven. Kdaj pa kdaj se vendar prikaze razzar-jeno okence iz tančic. Zdaj pa le pohitimo, če hočemo tudi mi svoje krompirje PritaStodla se je krepka noč in krepek dež, in mi smo bili že prav blizu pod vrhom, ko je tam pred nami otipala nervozna brneča svetloba smreke ob poti in prikazal se nam je-... Bog na gori Sinaj ni nič ob tem čudežu: Unimog! Prvi avto, ki je kdaj koli bil tako smešen, da se je šel turista na bveto trojico (Krpan se je peljal v kočiji!). Ustavili so in šest ljudi v koreti nam je povedalo, da imamo dva izhoda: Prespati na dežju ali pa se vrniti v dolino. Na kočo nai kar nič ne mislimo, ker je zaklenjena in je tudi našli ne bi. Potem so nam v potrditev svojih besed ustrelili raketo nad glavo in odbrneli — pa ze tako preklemansko nihaje v to in ono stran, da smo v en glas sklenili: Rajši po eni nogi do Ljubljane! £ Vdali smo se v usodo, sklenili »taktičen umik«, kot se temu rece v vojaškem žargonu in se vračali po sledeh tega čudnega strašila trojiške divjačine. Menili smo že, da nas bo pripeljalo do vlaka, ko je pred nami zabrlela lučka v okencu Potem smo razločili dve dolgi stavbi, pravokotno postavljeni... Niso se nas zbali. Bili so prijazni in gostoljubni. Gospodinja nam je zavrela mleka, gospodar - ta je pa tič: V enem samem letu je imel n. pr. šest divjih kolin! In jeleni mu padajo kot drugim še zajci ne! Sploh nam je povedal takih čudnih reči, da smo mu komaj verjeli. Družina je samevala, varujoč gospodarstvo, na katerem so njega dni gojili lipicance, prav take m prav takrat kot v Lipici. Potem so jih tu izpodrinile krave zaradi brezalkoholne PljaCDa ne bo pomote: Tudi tu ga pijejo, saj se »kraju« pravi Žeje. Se dobro, da smo imeli Štajerca s seboj, saj za prvi maj ne moreš brez njega po svetu. Načeli smo steklenico in poskrbeli, da na Zejah m bilo žeje. Ko smo se drugi dan vračali med lahkotnim pršenjem proti vrhu, smo šele videli, kod nas je včeraj pralo. Takih poti se človek res ne utegne naveličati: Majčkeno planinskega pašnika, pa majčkeno skozi bukovo mladez skozi pisano žlahto grmičkov, pa spet med stare korenjaške bore... In kamor pogledaš, je tako prijetno vse z rožicami postlano in pobarvano. Vsega smenta najdeš tam, od encijana do trobentic. Prava umetnost, da ne pohodiš teh ljubkih čašic nežnega veselja. Očka pa le nekaj brunda in stika pod grmi. Vedel sem, da bo našel. Šmarnice, prve bele šmarnice, da bomo vedeli, da je res že maj. Jezero se nam je ves čas prikazovalo. Nanos je pa trmasto tičal za nebom Še sreča, da je tako širokih pleč, ko je moral take težke oblake nositi. Na poseki, tam nekje pri vrhu, smo zmotili srnjaka pri zajtrku. Prijetno mu je moralo biti, ko je jedel in pil kar hkrati. Povedal nam je z očmi da ima se pes rad pri jedi mir in se nam pozrcalil pod nos. Koj na naslednji trati je bila zemlja od divjih svinj prav svinjsko razrita. ucka se je brz ozrl po najprimernejšem drevesu! Vsi trije smo pa krepkeie zgrabili vsak svojo rogovilo. Vrh se nam je potožil z žalostnimi črnimi krastami ožgane trave Nekaj benzinskih posod je ležalo po njih. Tak tako je bilo to »kresovanje«' V priročniku piše o razgledu: »Snežnik, Julijske Alpe, včasih morje.« Od vsega tega smo videli samo morje — megleno. Njegovi valovi so kobacali v vse strani, a preklali se niso. Le na dnu morja se je kazal dolinski svet povezan z zvitimi vrvmi ceste in z vozlastim dimom vlakov. Pa kaj, če je megla in če dež škropi. - Prvi maj je pa le! Praznujmo! Trske smo s seboj prinesli (intendatura - odlična!), mokro dračje smo pa z ostankom nafte pocurljali. In ogenjček se je ,prav pridno potrudil. Čepeli smo ob njem m si podajali šale in pesmice — in Štajerca. Morje je pa le valovilo m se gostilo. Pa smo za kratek čas lučali kamenje pod nizko nebo — Kserses je tudi bičal Dardanele — in se spominjali Krpanove kobile, kako je grajske hlapce na Dunaju v gnoj pometala. Dovolj prepiha na vrhu. Nagnili smo se po prisojnih pašnikih Savica proti postojnski cesti. Pravcate rjuhe cvetja: največ je plavih, pa rumene in bele . Nazadnje nam je obstal korak v gozdu vitkih narcisovih stebelc. Prav ta hip si je izbralo sonce, poškililo po nas in nam pokazalo, koliko velja njegova beseda pri rožni lepoti. Počastili smo ga s prav otročjim glasnim veseljem Pod nami je srnica (dober komad!) razočarano odkimala z elegantno glavico »No da, gospodična, saj vemo: Ne kriči v gozdu, ne plaši divjadi. . Toda ali ne vidiš: Sonce!« Narcise pa so veselo odobravajoče pokimavale soncu in nam in vsemu svetu, kar ga obseže takole belo, naivno začudeno oko. Potem se je zastrla še tista revna krpica modrega upanja nad nami in vse do ceste in po njej kilometer za kilometrom smo morali glasno prepevati in trdno udrihati s palicami po tleh, da se nam ni kdo skisal od slabe volje ki sta jo dež in megla ponujala. Tako radi bi na vrh Javornika — pa smo' se zaustavili nekje na sredi in sklenili, da nam je sive barve tudi spodaj več kot dovolj. Kaj smo hoteli: Midva z očkom sva na vso jezo povlekla vsak eno smrdljivo Dravo od pohajajoče železne rezerve najine trafike Mici pa ni preostajalo drugega, kot da je prav po moško — izpljunila. Ko smo prišli v Postojno, so se vojaki ravno vračali v kasarne. »Izlaz« je bil potekel. Praznične zastave pa so na vso moč vzplapolavale v neprijetnem vetru... J Sklenili smo, da se bo vreme za dober konec poboljšalo. In čeprav nam v ranem jutru nebo ni obetalo sonca, smo bili kar nekam boljše volje. Gore odpro mu svoje zelene hrame ... Kdor je z rdečo barvo stopil na pot od Postojne do Rakove doline, je imel »dober dan« in lahko je zavriskal, ko je tam na kraju otrl čopič. Čez travnik na senožet, s senožeti v gozdič, z gozdiča v goščavo, iz borovja v smrekovje, pa spet pašnik in spet... ko bi ogrlice bral. In tak poln. zdrav dozorel gozd! Kot kje na Pohorju ali v štajerskih Karavankah. Morda mi je zato tako prijetno, domače. Med sivkastimi životi bukev... Pa kaj je vam, dekleta? Na Štajerskem vse ze zeleni, vam pa se megla v goloto zatika! Le tu in tam zažari mlečno zeleni puh bukove mladenke v polnem smehljaju mladosti. Vselej te prevara, da pogledaš pod nebo: Kaj ni sonce pokukalo? Nazadnje je res pokukalo, kakor smo bili sklenili. Zamigotale so tisočere barve v neštetih niansah, ki jih pop red ni nikjer bilo. Sijaj, sijaj sončece ... Sedeli smo na tesni poseki, negibni in tihi, in si domišljali, da nam je toplo. Nekaj pred koncem poti smo se znašli med čisto mladim, stokrat pregosto nasejanim bukovim naraščajem, ki je z vsem gostim zelenjem vpijalo svetlobo. Ob cesti po travi in v blatu vse polno, vse polno jelenovih sledi na vse strani, od vsepovsod. Zato pa je tudi na vsakem primernem drevesu lovsko opazova-lišče. Lahko je človekovi zahrbtnosti nabirati trofeje. Vprašali smo voznika: »Tu imate pa kar preveč jelenov, kaj?« »Kaj, jelenov preveč? Jagrov preveč! Potem je jelenov zmerom premalo.« Oprosti, ognjeviti prijatelj rogovja, oprosti; ne bi rekel! Ceste, ki drži okrog Rakove kotline, nas je kmalu rešila pšica: Veliki naravni most. Stopili smo v zeleno carstvo tišine. Velikanski masivni zid odločno, ljubosumno zajezuje svojo zasanjano Koromandijo. Vanj sta voda in tisočletja z roko v roki izgarala predor, tako dolg in prostoren, tako lepo izoblikovan, da se rečici še dandanes kar samo nasmeje, kadar se skozenj spusti v divjo sotesko onkraj, kjer si kasneje poišče dveri v podzemsko kraljestvo. Mica je precej zabrodila v sredo predora in s kričavim veseljem pritegnila zmagoslavju vode. Moja nerodnost je pa, tiščeč za njo, slikovito čofnila v blato. Kotlinico pod steno si delita voljni, spokojni tok vode in vgrezasta preproga trate. Vse je kakor v brezčasju, tiho, očarano. Še ribe plavajo počasi, mirno. Ob bregovih namakajo mačice svoje košate klobuke. Urejena vrsta visokih jesenov med nebo na nebu in nebom v vodici... V trhlem hrastu nabija žolna ... Kukavičji kuk ... Jelenovi sledovi. Vsak dan zarana in o mraku prihajajo k reki, k sivkasti, dragoceni. In jo dolgo, dolgo poljubljajo in si lepe vratove in noge ogledujejo v nji... Našli smo izvirek v tolmunu pod mahovnato skalco. In očka nama je, smrkavcema, natanko povedal, kako pride vsak večer ob mesečini povodni mož iz tolmuna, sede na skalo in caruje. Vile pa sede na kamenju sredi vode, ali plešejo po nji in nabirajo zlate potočnice. Vse je bilo tako res in tako preprosto — in tajinstveno hkrati. Verjela sva. Se mali naravni most si pojdimo ogledat! Velikanska podzemska kapela z razdrto kupolo in velikim kukalom tik pod vrhom. Skozenj zagledaš vprvo, kako se izpod silnega oboka na dnu, podrtega z masivnim stebrom, iz sivozelenega tolmuna izvije rečica, po temni mahoviti strugi poišče ob navpični desni steni dopoldansko sonce, zavije mimo široke noge veličastnega gotskega loka visoko pod nebom in se zliže nato v senčne, sive romanske hodnike, nad katerimi vise sulice kapnikov. Spet se živahno nasmeje strmim žarkom pod mogočnimi previsnimi skalami, ki z vdrtimi črnimi očmi strme vanjo — pa vsahne v skalnati temi, da se rodi kmalu iznova v mehkem zelenju Rakove kotline .. . (Kako okorno je moje pero, kako nebogljene besede! Toda — saj to se opisati ne da. Rad bi le pregovoril prijatelja, da bi videl sam. Ker vem, prikupil bi se mu s tem.) Veselo smo koračili proti Cerknici. Med potjo smo še operirali Micin žulj Operacija uspela, žulj mrtev. Samo jaz sem na operacijski mizi pozabil steklenici«, z žganjem in, ko sem kasneje to ugotovil, je bil očka hudo potrt m vznemirjen. »Ti, moj sin — pa žganje pozabil...« Vprašali smo, skozi Dolenjo vas pojoč, kmeta, ali je Cerkniškega jezera kaj ali je samo blato. »No ja, nekaj malega ga je že,« je odgovoril. Tako so ti ljudje z rodovitne ravnice ob jezeru razvajeni. Mi pa smo na lastne oči videli, da ga je veliko, pa čeprav ga je bilo samo pol. In veter že tak kot na morju. Valovi, kakor bi se k viharju pripravljalo, v zavetju pa sonca, da smo se vračali vsi deviško zardeli proti Cerknici. Tam je v živahni gostilni zapel nas očka v čast likofa tisto lepo dolenjsko: En starček je živel — pa bolj od ganotja m dobre volje, kakor zaradi starosti. Ta mu še ni stopila v noge Še ga bodo ubogale - in midva z Mico tudi! -, kadar mu bo srce zaukazalo (m cas dovolil) po lepi naši domovini. Snowdon 1100 m vasilu berden O tem, da je eden glavnih čarov Anglije dejstvo, da ne najdeš priložnosti sesti se na neoblazinjen stol, ne more biti nikakega dvoma, prav tako pa ni zame nikakega dvoma več o tem, da je v Ljubljani bivanje veliko prijetneje kot v prestolnici Združenega kraljestva - Londonu, vsaj za hribovca, če že ne drugače. In zakaj? Londončan namreč, če se hoče povzpeti na krtino, kot je na primer naš polhograjski Tosc, mora zabiti najmanj dvanajst ur vožnje z avtomobilom da prispe v skromno višavje Walesa, kjer kraljuje Snowdon, malo višji od naših Polhograjskih Dolomitov. In še takrat, ko tja prispe, mora zbrati ves svoj hribovski ponos, da se povzpne na njegovo teme peš in se tjakaj ne odpelje z vlakom, ki ima svojo končno postajo prav na samem vrhu. Snowdon torej je bil cilj moje družbe še v predlanskem letu, ko smo se nakladali v sredini Londona na avtomobile. Sprva sem se predajal primitivnemu veselju nad vožnjo z avtomobilom, morda dobri dve uri ali kaj, potem pa sem se je naužil za celo življenje, ko smo požirali kilometre za kilometri Ob prvi postaji sem se štel za najsrečnejšega prebivalca otoka, ker sem zopet lahko stal nekaj časa na svojih kranjskih nogah. Použil pa sem med potjo tudi precejšen zalogaj strahu za svoj obstanek, ker so me naložili v avtomobil katerega krmanca je bila zdravnica. Ta je gotovo najdrznejši voznik na otoku ali vsaj ena od najdrznejših, kajti s svojim Vauxhallom je ne glede na mojo osebo prevzela nalogo, da prehiti vsa motorna vozila na vsej dolgi progi od Londona do Walesa. Ko sem ob brzini sto kilometrov še nekam užival in hvalil izdelke britanske industrije, sem ob brzini sto štirideset kilometrov »dobesedno« onemel in izrazito molčal. Na tihem sem vsak čas pričakoval svoje smrti in se tolažil z mislijo, da imam zdravniško pomoč tako rekoč pri roki takoj in pa da bo vsega itak hitro konec, zlasti ko sva prehitela tudi dve popolnoma sveži razbitini osebnih avtomobilov, vendar je bila moja voznica takih prizorov najbrže tako navajena kot naš deželan koruznih žgancev za zajtrk m nista nanjo napravili očitno nikakega vtisa. Rekla je^samo-»Accident!« in še huje pognala. Vse je ostajalo za nama, vendar pa se nekateri avtomobili niso kar tako podali kot tisti, ki so jih vozile stare dame, marveč šele po hudi borbi. Postajal sem na najino vozilo ze kar rahlo ponosen m na njene sposobnosti kljub vsemu, dokler se ni za nama pnpodila neka zverina na štirih kolesih, zabobnela mimo, kot da ni nič in izginila za prvim ovinkom. Takrat sem opazil vidne izpremembe na obrazu zdravnice, izustila pa m me več kot eno samo besedo: »Jaguar«; čez čas pa se je vsula iz nje ploha očitkov na račun neekonomičnosti pri gradnji avtomobilov, ki pozro ogromno bencina priznala pa je, da gredo Jaguarji bolje kot vsi ostali vozovi na svetu, njihova pa je že celo premoženje. »V Angliji jih kupujejo samo blazirani snobi«, e rekla in s tem je bila stvar za njo opravljena. Privoščil sem ji na tihem kakega Jaguarja, vendar sem si predstavljal, kaj bi bila zmozna z njim narediti, in sem hvalil naše planinske duhove, da ji ga usoda ni izročila v roke Ko smo šele pod večer prispeli med nekakšne hribine, sem spoznal, kakšen zaklad je za Ljubljančana Šmarna gora in kakšno Krezovo kraljestvo so nasi prijazni Polhograjski Dolomiti, ki jih imamo tako rekoč pred nosom in ki se jih poštena hribovska duša nikdar ne naveliča. Obenem sem sklenil, da ne bom nikdar več zabavljal čez kranjsko vreme, ker sem si pridobil pojem slabega vremena šele v Angliji. Pri nas se je že razpasla navada, da je takoj zamera če sonce ne sije, če pa traja dež dalj časa, je že vsakdo prepričan, da se mu godi osebna krivica. „ , .__, . V Walesu pa je drugače! Tam ljudje ginejo od sreče, ce trikrat na leto zagledajo sonce, za dež pa sem slišal praviti, da gre tako rekoč kar naprej, preneha pa samo toliko, da si malo oddahne. . ... . Ko je bilo v Walesu leta 1953 dva dni brez dežja, je bila vsa Anglija iz sebe Časopisi so pisali o tem in ljudje so drug od drugega zahtevali pojasnil. Na srečo se je kmalu nato zopet vsul dež in stvar je bila pozabljena ^ Ko smo torej prispeli med gore Walesa, je povsem normalno lil dez, za katerega pa se ni nihče razen mene zmenil, ki sem navajen, da jo ucvrem v hribe le če dobro kaže. Ne glede na nič smo postavili v nekem močvirju šotore, hodeč okrog v gumijastih škornjih, si skuhali caja in se zakadili spat kakih 700 metrov vstran od udobnega hotela, kjer smo se prej večerjali, obdan od tisočero skodelic, krožnikov in neznanega jedilnega orodja. Z mislijo o begu modernega človeka pred civilizacijo, torej o begu pred samim seboj, sem se predal spanju dvomljive kvalitete. t.nn,nan. Naslednje jutro je dež, moker natančno tako kot nas ali se za spoznanje bolj, blagovolil ponehati, to pa nas je vzpodbudilo, da smo zopet zasedli avtomobile in se odpeljali proti Snowdonu v smeri prelaza Pen y P^r j to ime dojel najprej fonetično in šele pozneje v pisani besedi sem zmotno mislil, da ima kaj opravka z angleškim novcem penijem, vendar pa temu m t Walesu namreč ne govore angleščine, ampak poseben waleški jezik, ki je po mojem mnenju naj rom antične j ša spakedranscina na svetu Postrežem vam z nekoliko imeni vrhov, ki jih je nemogoče ^-^^vn UvdTw Aneležu ne da bi si polomil jezik. Ko zadonijo imena kot Llyn Llyciaw, Lliwedd; Cribgoch, Crib'y Ddysgl ali pa Gorphwysfa med zobmi, je to podobno kašljanju, davljenju in pihanju ali pa kombinaciji vsega trojega hkrati Jaz nisem ega niti poizkusil, dospel pa sem le do tega, da bi se rekloCnby Ddysgl nekako takole oddaleč kot Kripisiskl in od tega, da pomeni Gorphwysfa po kranjsko mir in da je vsak poizkus izgovoriti to ime sila tvegan^za vsakogar razen če ni rojen v Walesu. Povedali so mi, da eksistira v waleskem jeziku ud nekaj literature, da pa je sila borna, toliko bolje torej ««go Ker: ni Anglija zelo daleč, ima snowdonski masiv tudi angleško ime. Horse shoe, Sobna6 o«Xtai!ia POdkeV' P°IkrOŽna g°rSka Veriga ie ^ nek0Uk0 Pa še o Snowdonu samem nekaj, da ne bo zamere' mrJSr bil/aVn° Prfnik: P° Poti' ki precej udobna in nemarkirana, mrgolelo turistov in malo više gori proti vrhu tudi galebov. Galebi v gorah' Pac kaj nenavadno doživetje. Hribi so v neposredni bližini Antlantika in galebi, ki pridejo z morja, se lepo sprehajajo po skalah. Ko smo jim metali hrano, sem videl kako so te živali požrešne. Za mrvico sira se je vnel med njimi pravi pokolj m kljuvanje po glavah, na suhem pa so bili poleg vsega s svojimi dolgimi nogami še pošteno smešni. te 8 Waleški hribi pa so tudi kaj nenavadna zadeva. Iz trave se poganjajo proti nebu črne m kompaktne nekrušljive skale, kot bi bile iz železa Plezal sem po strmih stenah, po kakršnih v naših Julijcih še nisem, vendar Pa tako va™ va nfknt h-' " ? ^ V in k° * bila vsaka Stopinja tako varna, kot bi stal na stopnicah doma. Po raznih malih stenah so se podili tudi plezalci, okrašeni z dolgimi nylonskimi vrvmi, ki pa so jih po vs^rihk nosili s seboj le zaradi dekoracije. J P zemlTnnlSr ^ * ^ mr3Čna in tUf°bna' Saj P^ladoval povsod na tZ I S alah1 en Sam mračen' pust' črnosiv ton- Ce je tudi pokazalo za trenutek sonce, kar se je zgodilo za kake pol ure nekako na vrhu, je bila tudi dnevna svetloba mračnejša kot pri nas doma, ko velike temne ploskve ska od ^T d+°Stl.SVettIobe- Sonca ^ bilo tako rekoč v trenutku konec in ko je od atlantske strani veter prignal že megle, ki so takoj zagrnile vse naokoli n & veletok dežja med - ^ - ^ *:: KdorNnridrpUnpiOWr°na ŽeleZI?iŠka postaja' ki Popelje množice na sam cilj. Kdor pride pes, velja ze za junaka, o katerem se v družbi govori -iVlj ij° !e ,manjŠa jeZ€rCa' ki so vsepovsod raztresena, mrzla pa tako, da dopuščajo le skok noter in nato v divji brzini ven na suho Na vrhu gore je tudi planinska koča, na moč taka kot ona na Mi 1 dolga pusta galeja, opremljena s trgovinicami zelo neokusnih okraskov £ spommckov, ki pa gredo kljub vsemu v promet. oKiaskov m V nenadnem nalivu, vetru in črnih meglah, ko se ni videlo niti meter pred n«'IT/6 bl ^^ "fP0" naZaj' Zat° Sem se zauPal prijateljem, ki so bm k, l PpC ZG ?°krat IZlGt 86 je k°nČal 2 dirko proti avtomobilom ki so čakali na Pen y Passu in nudili varno streho. iP hnnr^kljUbiUg°dlli vremenski napovedi ni naslednji dan nič zjasnilo, je bilo mojega planinarjenja po Walesu hitro konec, ker je »vodja puta< odredil vrnitev v London. Ko nas je že ponoči na kilometre daleč pozdravlja njegov sij, si nisem mogel kaj, da ne bi iz vsega srca pomiloval prebivalcev tega modernega Babilona, ki si morajo toliko prizadevati, da pridejo na n^rnbiirpkPrerčrsem bii-da večina ^^ki j^c, m Triglavom tal-6 gJe k0ti.e-tam in sem bil vesel, da imam doma nebesa pod Triglavom tako pri roki. Ko sem takoj po svojem povratku iz Anglije brž tekel na martuljško Ponco, da se napijem domačih gora, sem se počuti neiz merno bogatejšega kot kateri koli izmed prebivalcev Zdrife^kS^lT PRISPEVKI ZA ZLATOROG .«/si s "Lšrr za m-tromesecje znakov za in. tromesecje t 3507 S^i TeJ Jn. ' ^^ ^^ • m \ 30ŽE ŽUPANČIČ Iz Renk na Polšnik (680 m) «iiižmmm^^ v teh odm ak njeni h, a ¿rezanimivih krajih za svoj vsakdanjikoskruha Potniške Dolomite imenujemo hribovsko skupino, ki se vleče od Litije prog SiMiBgHH obiskovalce^ Dolomitov je vključen od zadnje upravne reorgani^cije v občino Zagorje in okraj Trbovlje. Pred drugo svetovno vojno pa je imel Polsmk mmm^Mmmm PC=, SS S?Ce pos^eš mednje^ eni izmed obeh Sin, Juvanovi ali Dolinsko vi, ti bodo radi zapeli svojohimno. Meni jo je zapel mladi, podjetni domačin Janez Majcen in se začenja takole. »Visoka Spega gleda dol na vas, na to prelepo polšniško vas ...« ko jim uničujejo posevke. prepolni divjadi. Eden izmed g-5-S-SHs;« M a rssssiss: SiSSSŠF- živci. Pot čez Dolančevo reber na Konjsico in do Polsmka tiaja d ure. Foto Premru S poti na Polšnik Pogled na Polšnik + j. Že .^vodoma povedano pa je najbližja pot iz postajališča Renke ob Savi, zatorei tudi najbolj prikladna. i * Ton^vezo..so sj priborili Polšničani po dolgoletnih prizadevanjih. 2e za volitve leta 1902 so jim obljubljali postajališče v Renkah, prav tako tudi pred 50 leti, ko je kandidiral v litijskem okraju poslanec tedanje SLS Franc Povše, po očetu polšniški rojak Tistikrat je bil Povšetov protikandidat pisatelj Ivan Cankar, ki je govoril takrat kot poslanski kandidat tudi volilcem na Polšniku. Železniško postajališče v Renkah je dobil polšniški predel kljub mnogim obljubam sele po osvoboditvi. Prvi vlaki so se začeli ustavljati tu 8. novembra 1948. ro je pomenilo veliko pridobitev in olajšanje napornih poti v službo mnogim domačinom ki odhajajo dnevno s teh vasi v razne šole, na delo v litijsko predilnico v zagor&ci in trboveljski rudnik in druga podjetja, pa tudi na delo na zasavsko zeleznisko progo. Novo postajališče je približalo Polšniške Dolomite tudi izletnikom. Prevoz s postajališča Renke, ki so na levem bregu Save, je bil preko reke Save romantičen, ker si moral poklicati starega čolnarja Renka, ki te je s svojim brodom prepeljal preko vode. V zadnjem času pa je stari Renko prenehal z brod-mstvom. Zato pa so_ si podjetni domačini zgradili čez reko žičnico na ročni pogon imenovano »cicko«. Ze več let sem pa se trudijo Renčani, Polšničani in drugi vaščani da bi dobili čez reko Savo most. V času, ko pišem te beležke, gredo dela za dokončanje viseče brvi y Renkah h kraju. Največ zaslug za napredek v Renkah: za ustanovitev postajalisca, zgraditev viseče brvi in tudi dograditev ceste iz Renk na Polšnik ima zasavski domačin, upokojeni železničar Franc Šuštar. Mož je po rodu iz vasice Mosenik na levem bregu Save in mu je danes že 68 let, pa je še ves boder m fa. Podjeten m je znal svoje krajane navdušiti, da so šli na delo za novo postajališče, most in cesto iz Renk do Polšnika. Seveda mu je ves okoliš priskočil na pomoč. Ljudje so prihajali na prostovoljno delo in pomagali tudi z lesom in vožnjami pa tudi z denarnimi darili. Omembe je vredno, da je pri vseh teh delih pomagala ljudska oblast in razni delovni kolektivi iz bližine, Zagorja, Trbovelj in drugod, ki so pripomogli k izvedbi polšniških načrtov. Renke, izhodišče za obisk Polšniških Dolomitov, leži sredi najožje zasavske soteske, po starem imenovanju »med gorami«. Ta kraj ima 244 m nadmorske višine. Renke imajo bogato zgodovino še iz ladjarskih časov, ker je bila tu pomembna čolnarska postaja. Struga reke Save je v tem okolišu bogata z raznovrstnimi ribami, ki imajo v idilični tišini dovolj miru za življenje in zaradi zadostne hrane tudi vse možnosti za razplod. Ves ta savski rečni predel ima zlasti mnogo sulcev in stari ribiči še pomnijo, da je bilo med vasico Savo pa vse do Zagorja zmeraj po sto sulcev ter da je okoliš Renk slovel kot ribji paradiž. Vsak sulec pa je bil težji kakor 10 kg, nekateri so dosegli celo težo do dvajset kg in še več. Tudi danes je ta predel po zaslugi zasavskih ribičev zmeraj zelo poln rib. Okrog Renk je precej peščenih utišov in prelepih prostorčkov ob vodi, kjer se izletnik po končani turi lahko v miru sonči in okoplje, uveril se bo, da je obisk Polšniških Dolomitov povezan s prijetno kopeljo v Savi in zato res prekrasen izlet tudi v toplih poletnih mesecih, ko zaradi vročine ne zahajamo radi v nižjegorske in nas zato mičejo in vabijo le gorenjski velikani. Polšnik pa je prav zaradi tega izjema in ugoden je za obisk v vsakem letnem času. Polšnik pa tudi vsaka druga vas v Polšniških Dolomitih ima pisano zgodovino. Polšnik je dobil svoje ime prav gotovo zaradi tega, ker je v okoliških gozdovih bilo že od nekdaj dosti polhov. V bukovih gozdovih je mnogo žira, v hrastovih želoda, tu je tudi dosti kostanja, vsi ti plodovi so polhom dobra hrana. Zgodovinar Janez Vajkart Valvasor (1641—1693) je domoval na gradu Bogenšperku nad Litijo in je imel tam eno prvih založniških središč na slovenskem ozemlju. Valvasor je zahajal rad na lov na polhe in je o njih pisal tudi v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske (ta je izšla leta 1689). Zgodbo, kako žene hudič na jesen polhe past, je slišal med nekdanjimi veselimi in zgovornimi zasavskimi lovci. V bližini Polšnika so imeli Valvasorji svoj grad Zavrh, lastnik tega lovskega gradiča Zavrha pa je bil Vajkartov bratranec Ivan Hervart in kasneje njegovi dediči. Člani družine Valvasorjev so radi prihajali v polšniško okolico. Nekaterim izletnikom je še neznano, da je v sedanji cerkvi na Polšniku latinsko napisana spominska plošča Barbare Valvasor. Prvotna domneva, da je bila ta pokojnica hčerka slavnega zgodovinarja, je netočna. Barbara Valvasor, katere življenje doslej še ni povsem preiskano, je živela ali na sosednjem gradu Zavrhu ali pa na kaki večji kmetiji v bližini Polšnika. Na nagrobni plošči, ki je pritrjena v polšniški cerkvi, je zapisano, da je umrla Barbara Valvasor leta 1650. Zgodovinar Janez Vajkart, bratranec njenega očeta pa se je rodil šele nekaj let popreje, leta 1641. Oče na Polšniku pokopane Barbare je bil Jurij Žiga (Sigmund) Valvasor. Ta je doživel v svojem življenju zelo romantično zgodbo, ki se je odigrala v polšniški okolici. Tiste čase, pred dobrimi 300 leti, je hodila grajska gospoda bolj na lov kakor na izlete v zasavske hribe. Na teh obiskih v polšniških hribih je Jurij Žiga spoznal lepo kmečko dekle in se tako navdušil zanjo, da jo je poročil in iz tega zakona se mu je rodila hčerka Barbara. Očeta Jurija Žigo pa je njegova družina zaradi tega, ker se je oženil s preprosto polšniško kmetico, izločila iz svoje srede. Nekdanji lovski gradič Zavrh pri Dolah je kasneje razpadel, zemljišče pa sta kupila dva domačina in si ga razdelila. Završka posest pa je danes v kmečkih rokah. , Nad Polšnikom se dviga hrib Špega, to ime je nastalo v turških časih. S tega hriba je lep razgled in je bil zato kar najbolj primerna točka za opazovanje turških premikov. Na Spegi je stala kmečka straža, ki je »špegala« za Turki in ob času nevarnosti zažgala pripravljeno grmado in dala s tem znamenje, naj se ljudje poskrijejo. Polšničani so tedaj zbežali v gozdove ali pa tudi v bližnjo kraško jamo, nazvano Dupleznico, koren tega imena je v besedi duplo. O Dupleznici trde, da so v njej živeli že najstarejši prebivalci v naših krajih, orjaški ajdje. Zato pravijo tej jami nekateri tudi Ajdovska jama. V času narodnoosvobodilne vojne, ko je vdrl okupator tudi na Polšnik in je vse prebivalce izselil v razna nemška taborišča, so se najbližji sosedje iz Dupleznice skrili v jamo in tja prenesli tudi nekaj bornih zalog hrane in obleke ter se tako odtegnili nemškemu preganjanju. V bližini Špege je skrita majhna cerkvica na hribu Glinjeku. O tej cerkvici trdi ustno izročilo, da sta v njej maševala še slovanska brata-prosvetitelja Ciril in Metod, ko sta potovala iz Moravskega v Rim, kamor jih je pozval papež na zaslišanje. V bližnji vasici Koprivnik pa so našli kmetje mnoge izkopanine iz prazgodovinske dobe. Prav zaradi tega so prihajali na Polšnik in v okoliške vasi arheologi. Mnogokrat je prihajala semkaj tudi bogenšperska kneginja, ki je nakopala več dragocenih predmetov, posod, orodja in drugih izkopanin, ki jih je prodala v razne evropske države in celo v Ameriko in tako oškodovala naše zgodovinske zbirke. Izletnik, ki bo obiskal Polšnik in ostale vasice v Polšniških Dolomitih, bo zvedel še mnogo drugih zanimivosti. Polšnik se pripravlja na povečani turistični obisk, podjetni domačin Miro Juvan, po domače Matevžev, je obnovil v vojni porušeno domačijo in jo preuredil za sodoben gostinski lokal. DRAGO MEZE Podor nad spodnjim Martuljkovim slapom O 7-- ^ . f"eh aPnla L se je zgornji del strme desne skalne stene nad bpodnjim Martuljkovim slapom odlomil in zgrmel navzdol v strugo potoka. Natanko kdaj se je to zgodilo, ni bilo mogoče ugotoviti. Neki domačin je vedel povedati' da je moralo priti do tega prav v zadnjih dneh aprila. Po poti pod slapom je šel še v tednu pred prvim majem, ko podora še ni bilo. Prvega maja pa smo ga že opazili. Podor ni majhen, saj se je odlomil velik del zgornjega dela stene nad slapom (glej fotografijo!), ki je bila, kot se spominjam od prej, skoraj previsna. Odlomljeni material se je zrušil v potok pod slapom in tod, skoraj do spodnjega slapiča, zasul lepe SKakavce m brzice, po katerih si je potok prej utiral pot navzdol. Voda teče sedaj pod podornim materialom, le sem in tja prodre skozenj v obliki majhnega curka, ki pa spet takoj izgine vanj. Podorni material sestavljajo skale različnih velikosti pa tudi drobnejši delci. Velikost slapa zaradi podora ni prizadeta — zgornji del zapolnjene struge se prične ravno ob njegovem spodnjem delu — okrnjena pa je veličina slapa, saj je bil preje del od slapa navzdol silno veličasten, rudi dostop pod slap je bil prej skoraj nemogoč, sedaj se pa da po podornih skalah priti do slapa z majhnim trudom. Kolika je prostornina podora, bi bilo težko ugotoviti. Približen obseg kažeta obe objavljeni fotografiji. Vzrok, da se je zrušila stena, je predvsem v natrti kamenini in pa seveda v strmim stene, ki je nad slapom skoraj navpična. Stena je iz triadnega apnenca ki je izoblikovan v razmeroma tankih skladih, katerih nagubanost je zelo neenakomerna; v spodnjem delu stene, malo nad slapom, se lepo vidijo v profilu gladke stene obrisi pravih manjših gub, ki so nekatere celo polegle. Na natrtost kamenine lahko sklepamo po gladki lomni ploskvi na skrajnem zgornjem koncu odlomljene stene, ki je razvidna tudi s slike. Foto dr. E. Leve Foto D. Meze podorni ma,erialti,ekanapoddebs?iopoT0,nn s,ruao po- toka pod slapom Stanje pod slapom par let pred podorom Foto D. Meze Podomi material v strugi bo skušala voda počasi odstraniti. Proces bo šel verjetno po tejle poti: Sprva bo odnesla in deloma raztopila drobni material, debelejši pa se bo zaradi odnašanja drobnejšega materiala in zaradi izpodkopavanja zaradi izgubljenega ravnotežja valil navzdol, verjetno tudi pod spodnji mali slap. V strugi bodo po vsej verjetnosti ostale le najdebelejše skale, ki so se in se še bodo zagozdile na dnu struge. Slika se bo iz leta v leto spreminjala. Proces pa bo trajal desetletja, stoletja, tisočletja ... Foto D. Meze Svež odlom v steni nad spodnjim martuljkovim slapom, kjer se je izvršil podor mladi pišejo Bil sem gorski vodnik Doma sem pod gorami. Odkar živim, so mi gore najljubše prijateljice. Rad hodim v šolo, rad pomagam pri delu, toda najsrečnejši sem tedaj, kadar smem v goro. To vem že danes, da se od gora nikoli ne bom ločil. Prišel bo čas, ko bom moral k vojakom. Bojim se, če bom moral takrat živeti ob morju ali pa na veliki nižini. To ni Z3m6. «Tciz som Gorciij6c in z ^or3mi in plctninctmi sg nctjl^pšc P3zuiri£m Zakaj, boste vprašali. Ker sem v gorah doma. V gorah najdem najlepše veselje! Nisem še hodil v šolo, ko sem že gledal v gore. Z atom sem hodil v senožet in na planino. Moj ata je navdušen planinec, čeprav v našem kraju še ni planinskega društva. Moj stari ata pa je v gorah tudi umrl. Ata mi je pripovedoval žalostno zgodbo. Pri nas imamo vsi radi gore, a jaz najbolj. Rad bi postal gorski vodnik, rad bi še drugim pokazal in razkazoval lepote naših gora, zlasti mojih domačih. Moje gorsko kraljestvo je Storžič in okoliške gore. Za zdaj spoznavam Karavanke, pozneje bom tudi Julijske alpe. Povedal vam bom, kako sem bil za gorskega vodnika, ko sem bil star 12 let in sem hodil v šesti razred osnovne šole v Goricah. V naš kraj so v tistih počitnicah prišli Amerikanci. To so bili ameriški Slovenci, ki so se po 40 letih vrnili v svoj domači kraj. Ker je bila pri tisti hiši velika revščina, se je pet fantov-sinov odpravilo v Ameriko. Moj ata je bil takrat še otrok, vendar se spominja, kako je bilo. V Ameriki so bili pridni in delavni, pa so si uredili nov dom, vendar na staro domovino niso pozabili. Letos jo je Joža z ženo Ivanko prišel po tolikih letih spet obiskat. To je bil imeniten dogodek za našo gorsko vas, najbolj pa za nas otroke. Tri mesece so živeli med nami. Jože je hotel od blizu videti vse kraje, kjer je v mladosti hodil, drvaril in poslušal divje peteline. Lepega dne v avgustu pa se je odločil, da pojde v gore. Povabil je še nekaj prijateljev in mene so izbrali za svojega vodnika. Nisem bil takrat prvič v tako imenitni službi. Ze nekajkrat sem kazal pot turistom iz Ljubljane. Odločili so se za Veliko Poljano pod Storžičem. Pripravili so nahrbtnike in jih napolnili z dobrotami vseh vrst, ki jih jaz še nikoli nisem videl in jedel. Ob treh zjutraj smo tisti dan odhajali. Našo mamo je zelo skrbelo, jaz pa bi najraje ukal in pel. Imeli smo lep, ne prevroč dan. V dveh dobrih urah bi bili lahko na Poljani, pa smo hodili, pomislite, kar sedem ur. Gospod Jože je vso pot obujal spomine, pa tudi počasi je hodil, ker je že bolj star. Najbrž ima v Ameriki premalo plezalnih vaj. Opoldne smo bili v planini. Ob dobrem kosilu smo se odpočili in pokrepčali. Nato smo se razgledovali. Jože je ob dobri kapljici postal židane volje. Kar naprej je pravil, da ni nikjer lepše, kakor je pri nas na Gorenjskem. Rad mu verjamem. Ne bi hotel menjati z njim. Za Storžičem je začelo grmeti. Brž na pot. Začeli smo hoditi navzdol, toda Jože v svojih ameriških čevljih ni mogel nikamor. Spet in spet je spodrsnil in obležal v travi. Kaj storiti? Odločili so se, da ostanejo možje čez noč v koči, jaz pa naj drugo jutro prinesem Jožu nakovane čevlje. Kot gorski vodnik sem bil seveda zelo ponosen, da mi toliko zaupajo. Drugo jutro sem sam vriskal v planino. Konc J ozek, Gorice pri Golniku SKLAD DOMA ZLATOROG Stanje sklada za izgradnjo ZLATOROGA pri PZS dne 11. IX. t. 1. . . i 031 135 din Zbrano od 12. septembra do 15. oktobra t. 1..........................88 697 din Skupaj 1 119 832 din manj naknadni izdatki v zvezi s prvim žrebanjem..................3 175 din Stanje dne 15. oktobra t. 1........................................1 116 657 din Skupni sklad za zgradnjo ZLATOROGA izkazuje dne 15. oktobra t. 1. 44 901 910 din, od katerega znaša prispevek PZS 3 200 000 din. Društvene novice ZAPISKI S PLANINSKIH POTOV Uvajamo novo rubriko, ne za vsako številko, pač pa, kakor bo kazala potreba. Ce ie Vestnik organizacijsko glasilo PZS, lahko spregovori tudi na ta način. Kar je ta ali oni pozorni planinski popotnik, turist, alpinist opazil dobrega, naj najde svojo besedo pohvale, če pa je kaj narobe, naj tudi dobi svojo grajo. Letos smo brali take stvari v dnevnem časopisju. Žal ni bilo pohval, le graja. Dobro je, da graja m bila vsesplošna in da je zadela le redke posameznike. Začnimo s planinskim gostinstvom. Naj še tako govorimo da planinske koče niso gostilne, je vendarle res, da bi morale biti to v najboljšem pomenu besede zgled pravega gostinstva, ki bi planincu nudilo pravo »obrtno« gostoljubje, vljudnost prijaznost, dobro oskrbo in še posebne vrste planinsko domačnost, po kateri dobi planinska koča svoj posebni gostinski nadih, svoje posebno prijetno, enkratno in zato nepozabno občutje. Ni dolgo tega, kar sem obral nekaj koc okoli Triglava. Te so nedvomno najbolj turistične, najbolj »gostinske«, saj je Triglav prav toliko turistična kot planinska atrakcija. Triglav kot najvišja kota Jugoslavije, kot »sivi poglavar« Julijcev in slovenskih vrhov sploh, je tudi cilj premnogih ljudi, ki sicer ne čutijo posebne potrebe po gorah, pa ga le obiščejo ze zato, da so se povzpeli na teme svoje domovine. V triglavske koče pride torej zelo pisana planms, (8611 m), Hidden Peak (8068 m), Broad Peak (8047 m) in Gašerbrum II (8035 m) ne javljajo novih številk. Novo izračunavanje terja mnogo časa. Zraven ima svoj delež napetost med Pakistanom in Indijo zaradi Kašmirja. Bomo morali že še po- čakati, preden bomo dobili končnoveljav-ne —• vsaj za nekaj desetletij — številke za vrhove v Nepalu, Indiji in Karako-rumu. Reka Arun, na vzhodni strani Maka-luja, je ena najzanimivejših rek na svetu. 2e 1. 1930 je pisal Dyhrenfurth: Prava Himalaja ni razvodje. To tvori severno od nje nižje višavje. Arun ali Tista med Makalujem in Kancem izvira severno od Himalaje, pa se pretolče skozi Himalajo proti jugu. Verjetno so te reke starejše od Himalaje, ki se je šele kasneje dvignila med nje in Indijski ocean. Dolina Aruna je vrezana 1200 m globoko med oba masiva. Dolina je tudi botanično zanimiva. L. 1956 je s šerpo Da Temba botaniziral tu J. D. A. Stainton po naročilu British Museum. Znanstveno odkrivanje Everesta je v zadnjih letih tudi močno napredovalo. L. 1952 je delal geolog Auguštin Lombard, botanik Albert Zimmermann, 1. 1952 in 1953 fiziolog L. G. C. Pugh, 1. 1954 geograf Helmut Heuberger, 1. 1954 in 1955 francoska geologa Pierre Bordet in Michel Latreille, istočasno švicarski geolog Toni Hagen, 1. 1955 kartograf ErvvLn Schneider, 1. 1956 glaciologa Fritz Müller in Arthur Dürst. Čomo- lungma postaja polagoma najbolj raziskan himalajski predel. Avstralska ekspedicija, ki jp je vodil Peter Bryne, je pozimi 1956/57 odšla v Solokumbu s posebno nalogo, da ujame yetija ali da ga vsaj fotografira. Ce bi bila uspela, bi bilo že prišlo do naših ušes. Manaslu (8125 km) je eden najlažjih himalajskih vrhov, vendar je eden od štirih vrhov tako špičast, da je na njem komaj prostora za enega človeka. Kakor smo poročali, se je ta, za nas pred leti x-ezervirani himalajski vršac vdal japonskemu starcu Yuko Makiju, ki je 1. 1921 s tremi švicar-skimi vodniki opravil prvenstveno turo čez greben Mittellegi v Eigerju. Je natanko tako visok kot Nanga Parbat. Dhaulagiri so letos oblegali Francozi in Švicarji. Ce se jim ni posrečilo priti na vrh, bodo 1. 1958 smeli tretjič poskusiti andinisti iz Argentine. Trisul (7120 m) je eden od najcenejših sedemtisočakov. L. 1907 ga je zmogel T. G. Longstaff, letos pa je imel v go-steh Indijca K. Bunšaha iz Bombaya, dve šerpi in dva Nemca. Ženske ekspedicije so nekako v modi. L. 1955 so šle Škotinje na Jugal Himal (Monica Jackson in Elisabeth Stark), 1. 1956 pa je Ladies Alpine Club iz Londona organiziral lažjo ekspedicijo v do- lino Candra, odkoder so Londončanke osvojile šest vrhov od 5800 m do 6100 m. Ekspedicijo je vodila Mrs. Joyce Dun-sheat. Spremljal jih je stari šerpa Ang Tsering III s tremi drugimi šerpami. V Candri so se mudili tudi člani Royal Air Force Mountaineering Association pod vodstvom kapetana A. J. M. Smytha. Ti letalci so se srečali s sledmi yetija, ki da mora biti zelo težak, kajti 30 cm dolga in 20 cm široka sled je bila vdrta do 28 cm tam, kjer se je poročevalec L. W. Davies udri le 4 cm globoko pri svojih 89 kg. Dela dvakrat tako dolge korake kakor človek, sledili so ga ure in ure, pa ni niti enkrat sled pokazala, da bi bil hodil po štirih. Wladimir Cernecki meni, da gre za nekaj podobnega kakor je bil izumrli Gigantopithecus. Ja bolj opici podoben človek kot opica podobna človeku. (Evropa 2000 let ni hotela verjeti, da živi gorila. Yeti torej še ni rešena stvar.) CA F, je imel konec 1. 1956 56 sekcij in 30 000 članov. Ustanovljen je bil leta 1874. Mustagh v Baltoro (7273 m), na severni strani ledenika. Veljal je kot simbol nemogočega. Tudi Dyhrenfurth ga je 1. 1939 proglasil za skrajno težko dostopnega, mehko mesto mu je otipal le na grebenu WNW. Po tem grebenu so lani Angleži, J. Hartog in tovariši v dveh navezah res sneli nimb nepristop-nosti temu stolpu. Isto leto so Mustagh zavzeli Francozi in to po jugovzhodnem grebenu, kar je mnogo težje in za hima-laiste presenetljivo. Vodil jih je Guido Magnone, as iz zahodne stene Dru j a in Cerro Fitz Roya, Makaluja. Njegovi tovariši so bili: André Contamine, Robert Paragot, Paul Keller, sama zveneča imena, kot zdravnik je bil zraven dr. Florence, kot zvezni oficir pa Pakistanec kapetan Uli Usman. Na jugovzhodni greben so se obrnili, ker so videli Angleže, kako se pomikajo po ledeniku Baltoro in Cagaran in kako bodo pred njimi na vrhu. Mrzlo vreme in štrajk nosačev sta jim vzela nekaj dni. 12. junija pa so le v višini 4500 m postavili osnovni tabor ob vznožju Črnega zoba <6719 m). Najprej so šli pogledat med Mount Šeste in Mustagh. Tu jim je zaprla pot 1600 m visoka stena, strma, iz-brušena od ledenih plazov, 17. junija pa se jim je posrečilo prekobaliti 900 m visoki ledeni slap zapadnega ledenika, na južni strani »Black Tootha«. Potegnili so 300 m kabla, nato pa je 10 dni snežilo. Med tem so naredili le to, da so obiskali angleško konkurenco in popravili nesoglasje, ki je prve dni zavladalo med obema ekspedicijama. Konec junija so že imeli tri tabore v višini 5100 m in 6000 m. Med II in III je bil hud odstavek, podoben severni steni les Courtes, od leve stalno ogrožen. Tu so imeli 400 m fiksne vrvi. Najtežje mesto pa je bilo nad taborom III, navpična skalna stopnja, nad katero se je dvigala 200 m ledena ploskev. Imenovali so jo Velika ovira (Grande Barrière). Na desni strani je bil urejen prehod skozi navpično grlo, ki pa jih je stalo več dni dela in spet 300 m fiksne vrvi. 6. julija pa so stali nad ledeno steno na majhnem vesnem ledeniku. Zdravnik in dva Hunze, Ami-nula in Gerikhan so se tu obrnili, obe navezi pa sta postavili šotorišče IV (6311 m). Nad njim se je dvigal stolp Mustagh, še 1000m, z eno možnostjo pristopa — jugovzhodnim grebenom. 7. julija so videli na vrhu Angleže. Pristop na greben jih je spet zadržal za dva dni, za komaj 250 m višine. Na meji ravnotežja v derezah, poledenele plati, preko katerih so mogli samo s klini! Nedvomno najtežja plezarija doslej v Himalaji! Nato gosti oblaki. Od škrbine do škrbine, za 100 horizontalnih metrov štiri ure. Zdajci začne mesti. Nazaj v tabor IV! Vse vrvi, kolikor so jih imeli, so jih pri sestopu pritrdili. Po dveh dnevih počitka so 11. julija spet začeli in ker je bilo mnogo fiksnih vrvi, so hitro prišli na doseženo mesto. Vdiralo se jim je čez kolena. Navpični stolpi so jim branili pot. Levo strme poledenele plati, desno globok sneg in opasti, ki vise nad ledenik Young Hysband (mladi soprog). Ob 16. uri so stali pred tretjim stolpom, za njim pa se jim je čisto blizu kazal vrh, toda na videz. Bili so komaj v višini 6900 m. Nato bivak. Na dveh poličkah, zavarovani s klini. Besno mrzla, zla noč. 12. julija orjejo in rijejo proti vrhu, na čelu ne zdrži nobeden več kot 30 do 40 korakov, nato brez besede stopi na stran. Ob 13. uri stoje na vrhu, komaj je prostora za vse. Trenutek in že sestopajo, kajti pol ure sem spet sneži. Tekmujejo z nočjo, gx*abijo za fiksnimi vrvmi. Konec, srečen konec. Tabor IV, dr. Florence. 19. julija so se Francozi sestali z Angleži in priredili zaključno slavnostno gostijo. Kaj bi je ne! Rakapoši pomeni v jeziku hunza zmajev rep. Visok je 7788 m in leži zelo blizu Gilgita, kjer je letališče. Prav zato je imel že mnogo vsiljivih obiskov, pa brezuspešnih. Lani je prišla anglo-ame-rikanska ekspedicija pod vodstvom M. E. B. Banksa do višine 7000 m. Ni lahko, pritisnilo pa je še slabo vreme. Zbor načelnikov postaj GRS v Vratih. V soboto in nedeljo dne 8. in 9. junija t. 1. so se zbrali v Aljaževem domu v Vratih vsi načelniki GRS postaj, da podajo poročilo o svojem dosedanjem delu In se pogovore o vseh aktualnih problemih, na katere GRS postaje nalete pri reševalnih akcijah. Zbora se je skoraj v celoti udeležila komisija za GRS pri PZS pod vodstvom njenega načelnika tov. dr. Mihe Potočnika, upravni odbor PZS sta zastopala njen predsednik tov. Fedor Košir in načelnik komisije za alpinizem pri PZS tov. Tone Bučer, na zboru pa so bili navzoči tudi številni gostje kakor tov. Cop Joža z Jesenic. prof. dr. Milčinski. prof. dr. Andrej Zupančič, tov. Ahtik Poldi, zastopnik Ljudske tehnike iz Celja, zastopnik ObLO Koroška Bela tov. Svetina, kapetan JLA tov. Lušin Janez iz Bohinjske Bele. predsednik RKS tov. Jeras Jože, podpredsednik OLO Kranj tov. Horjak Dušan, primarij dr. Hafner z Jesenic, zastopnika Drž. sekretariata za notranje zadeve tov. Bukovec Emil in tov. Kolenc Ven-česlav ter zvezni poslanec tov. Boris Ziherl. Zelo zanimiv in ipou-čen referat o vlogi sodne medicine pri smrtnih nesrečah v planinah je podal prof. dr. Milčinski. Izrazil je mnenje, da naj bi se te nesreče raziskovale prav tako nadrobno, sistematsko, pedantno, mirno in čustveno neprizadeto kot nesreče v dolini. Raziskovanje poedinih primerov bi lahko prineslo čisti račun, ki ga ljudje pričakujejo. Dnevno časopisje potem tudi ne bi bilo "tako polno često zlonamernih člankov, ki mečejo na skrajne napore reševalcev neko senco in slabo luč. Druga korist od takega postopka pa bi bila tudi ta, da bi prišli do bolj jasnih pojmov o vzrokih nesreč. To kar vidimo na ponesrečencu, je le zunanja slika, globlji vzroki pa so navadno skriti in jih more odkriti le obdukcija. Marsikateri nesreči v gorah je vzrok alkoholizem pri osebah, ki sicer za to ne kažejo zunanjega videza. Predvsem pa gre tudi za ugotovitev vzroka in časa smrti, s čimer je tesno povezano vprašanje, ali je bila pomoč pravočasna ali ne, t. j. stvar, ki nazadnje zanima tudi DOZ. Zato bi bilo treba po njegovem mnenju najprej za stvar zainteresirati organe, ki imajo dolžnost vse mogoče nesreče raziskovati ter sprejeti načelni sklep o obvezni obdukciji v vseh primerih nesreč v gorah. Tretje, kar bi bilo bistveno in mimo česar se ne more iti, pa bi bila čim natančnejša dokumentacija o vseh okoliščinah v zvezi z nesrečami v gorah, ne samo popis in izjave soudeležencev, temveč tudi skice in fotografije, ki bi omogočile objektivno presojo dogodka. Važno je dalje čuvanje materialnih dokazil, t. j. delov opreme. obleke itd., ki nosijo sledove poškodb, na kar se včasih vse premalo pazi. Referatu je sledila živahna diskusija, kdaj se lahko izvrši obdukcija. Reševalcem je bilo pojasnjeno, da ne obstaja nikak predpis o obvezni obdukciji, odredi pa jo lahko preiskovalni sodnik v primeru, če je podan kak sum. Seveda gredo v tem primeru stroški v breme sodišča. Zato bi bilo potrebno vsekakor za to zainteresirati najprej preiskovalnega sodnika. Dalje pa bi se bilo treba domeniti z Inštitutom za sodno medicino, ki ima uvedeno dežurno službo in ki je poklicana za to, da analizira vzrok nesreče, kolikor je morda bila kriva smrti oprema, bolezen itd. Z analizo vzokov bi bilo možno vsekakor veliko koristiti pri preprečevanju planinskih nesreč. V diskusiji so tudi ugotovili, da je popolnoma zgrešeno mnenje nekaterih, da bi reševalci sami dajali transfuzije krvi ponesrečenim, ker reševalci za to niso usposob- ljeni in sme to izvrševati le medicinsko osebje, ki je opravilo tečaj za transfuzijo. Glede na to. da so nekatere GRS postaje opremljeno z nekakim nadomestkom krvi za transfuzijo, je bilo sklenjeno, da bo komisija za GRS pri PZS v najkrajšem času izdala zadevna navodila. Dalje je bila ugotovljena vsestranska korist sodelovanja z LM, katere sodelovanje je še posebej važno v primeru potrebe po obdukciji, ker gre pri tem tudi za finančno plat Zato naj reševalci o vsaki nesreči takoj obveste postajo LM, ki bo dalje ukrepala. Komanda LM bo tudi skušala namestiti v krajih v vznožju gora ljudi, ki bodo imeli veselje do gora in bodo vedno pripravljeni neposredno sodelovati pri vseh reševalnih akcijah. Povezava reševalcev s postajami LM pa je važna tudi zaradi hitrejšega obveščanja in prevoznih sredstev. Precej časa je zbor posvetil razgovoru o preprečevanju gorskih nesreč. Predvsem je bilo ugotovljeno, da naloga GRS ni samo reševanje, temveč mora delati tudi na tem. da se nesreče ne dogajajo in preprečujejo. GRS se ne sme zadovoljiti s tem, da je v primerjavi s Centralnimi in Zapadnimi Alpami pri nas relativno zelo ugoden odstotek nesreč, t. j na vsakih 10 000 obiskovalcev ena nesreča, ali na vsakih 30 do 40 000 obiskovalcev po ena smrtna nesreča. Vsekakor bi bilo želeti, da b: se najprej izboljšal sistem obveščanja, prav zadnje čase postaja aktualno, da bi se v vse postojanke, ki se nahajajo na ogroženem terenu, napeljal telefon. GRS pa se zavzema tudi za to, da bi naše planinske postojanke kot Kredarica, Pogačnikov dom, Kamniško sedlo. Okrešelj Korošica itd. povezali s sistemom brezžičnih zvez tako, da bi bila zveza z dolino čim hitrejša in tudi pomoč pravočasna Telefon v Logarsko dolino je bil med tem že napeljan, kaže pa, da bo kmalu napeljan tudi v Aljažev dom. Dalje pa bi bilo potrebno kaj več pisati o gorskih nesrečah, gotovo pa vsaj enkrat na leto v planinskem Vestniku. kjer naj bi bilo tudi prikazano, kje se nesreče največkrat dogajajo. Prevladuje mnenje, da se samo plezalci ponesrečijo, vendar je pa teh nesreč razmeroma zelo malo. Mnogo več jih je v lažjem svetu. S tem bi bili planinci opozorjeni, da je vsak korak v gorah nevaren in naj ne jemljejo hojo v gore preveč lahkomiselno. Nadalje je potrebna splošna propaganda in vzgoja planincev, kar bi se dalo doseči s predavanji, filmi, objavami v radiu in časopisju. Na plenumu PZS je bilo sklenjeno, da je posvetiti čim več pozornosti delu z mladino v mladinskih odsekih in pri PD. Dalje bi bilo želeti, da dobe reševalci besedo tudi pri šolskih vodstvih, ki naj bi jim omogočila izvedbo predavanj o nevarnosti v gorah. Potrebna pa bi bila tudi posebna svarila v časopisih ob posebno nevarnih časih t. j. za praznike in ob spremembah vremena. S tem bi bili planinci posvar-jeni pred določenimi turami in seznanjenj s kraji, kjer se po navadi dogajajo nesreče. Glede plezalcev je že obravnavala komisija za alpinizem. Vsak AO naj pred vsako resno turo obvesti, kam nameravajo, plezalec naj na težke ture jemlje s seboj spremljevalca, ki bo stal pod steno, s čimer bo podana možnost hitrejšega obveščanja v primeru potrebe Vsaka planinska koča pa bo imela posebno vpisno knjigo za plezalne ture, v katero bodo alpinisti vpisovali smeri, v katere nameravajo iti. V načelu je zgrešeno, da gredo mladi plezalci v smeri, ne da bi o tem obvestili svoje tovariše ali vodstvo AO. V zvezi s tem bi bilo tudi potrebno, da bi imel vsak AO obvezno vsako leto pregled plezalne opreme ker je slaba oprema tudi čestokrat vzrok nesreče. Govorilo se je tudi o tem, da bi naši oskrbniki planinskih postojank morali imeti posvetovalno, svarilno in zaupnisko vlogo. Oskrbniki bi morali biti o svojem terenu za- dostno informirani, da bi lahko tudi svetovali. Pri šolskih in mladinskih izletih bi bilo (priporočati kot vodje člane AO in tudi kot strokovne svetovalce, kajti čestokrat se šolsko vodstvo ne spozna dovolj na terenske razmere in vremenske preobrate. Na kočljivih in nevarnih mestih pa bi bile potrebne tudi svarilne tablice. Dalje naj bi imela GRS čim tesnejšo povezavo z vremenoslovsko službo, ki bi po brezžičnih zvezah javljala vremenske razmere s planinskega stališča. Potrebna bi bila dalje obveščevalna služba o stanju planinskih poti, kakšna so zavarovanja itd skratka. planinci bi morali biti o vsem na tekočem, da bi se sicer usmerjali lahko na druga področja is se ogibali tistih mest, za katera bi sodili reševalci, da so nevarna in da je potrebna večja previdnost. S sodelovanjem LM bi se lahko uvedle .patrole GRS, ki bi opravljale svojo preventivno službo v času večjih praznikov ali dni. ko je največ ljudi v gorah. Posvetovalnice GRS na železniških postajah bi lahko povedale, kakšne so razmere v gorah in o nameravanih turah, s tem so bili v tujini doseženi že lepi uspehi. Koristna bi bila tudi skripta o nevarnosti v gorah, o vremenu itd., ki ne bi bila koristna samo za reševalce, temveč tudi za planinsko javnost. Pri preprečevanju nesreč pa je misliti tudi na alkoholizem, ker gre velik odstotek nesreč na ta račun. Treba je namreč vedeti, da efekt alkohola ne mine v 2—3 urah temveč traja najmanj 10 ur, dokler ne pride na negativno bilanco. Ce nekdo proslavlja v koči in gre nato spat ter zjutraj vstane, je še daleč od treznosti. Morda traja vinjenost 12 ur ali pa lahko še več. Ce ne čuti običajnih znakov vinjenosti, so pa tu morda motnje, ki njegovo sposobnost bistveno zmanjšujejo. Na to okoliščino bi bilo treba zaradi tega večkrat opozarjati. Članek o vplivu alkohola bi bil zelo zaželen tudi v Planinskem Vestniku. v AO naj bi se uvedla obvezna predavanja o tem, kako je ravnati v primeru nesreče. Primer Jalovca in druge nesreče so pokazale, da bi se dalo na ta način marsikaj preprečiti. Vsak alpinist naj bi bil tudi reševalec. Zato pa bi morali vsi aloinisti poznati tudi prvo pomoč, reševanje, transport itd. Tako bi alpinisti v primeru nesreče lahko sami reševali. Vsak alpinist bi moral obvezno opraviti izpit iz prve pomoči. Postopoma pa se organizira GRS tudi v ostalih republikah. iPonekod je že organizirana v mestih, ne pa še na terenu. GRS je sicer ze izvežbala nekaj reševalcev iz teh republik, ki so pridobili neko znanje, nimajo pa nikogar, ki bi jih pri njihovem nadaljnjem delu podprl. Zato je koordinacijska komisija za alpinizem in GRS pri PSJ sklenila da naj bi nasa GRS organizirala tečaj za vodilni reševalni kader, kjer naj bi se tečajniki usposobili za organizacijsko delo. Na seji koordinacijske komisije se je pojavilo tudi vprašanje enotnosti GRS, ki je danes dejansko razbita na posamezne republike in dela ipoleg GRS Slovenije le še GRS Hrvatske. Zato bi bilo želeti, da GRS Slovenije izdela nekak okvirni pravilnik za delo GRS v državi priporočljivo pa bi tudi bilo, da se GRS na terenu približa osnovni organizaciji, t. j. planinskemu društvu. Doslej je namreč na terenu tako, da je PD ena organizacija, med tem ko je GRS zopet druga organizacija, ki je direktno vezana na PZS. Zato naj bi se v doglednem času sprejeli ustrezni ukrepi, ki bi vso dejavnost GRS skoncentrirali v neko organizacijsko celoto. Na zboru je bila tudi izrečena želja po cim tesnejšem sodelovanju z RK, kar bi bilo nedvomno v obojestransko korist. Zato naj bi se sestalo čimprej vodstvo komisije za GRS pri PZS z vodstvom RK in konkretiziralo medsebojne stike in naloge. Po uradni statistiki je doslej položilo obvezni izpit iz prve pomoči 114 reševalcev. Pri DOZ-u je poimensko zavarovanih 8o reševalcev, vsi ostali pa anonimno, in sicer za primer trajne invalidnosti za 450 000 din za primer smrti pa za 225 000 din. Opuščena je bila le dnevna odškodnina, katero bo v primeru potrebe izplačevala raje sama komisija, kakor pa da bi morala zategadelj plačevati visoko zavarovalnino. Komisija stoji na stališču, da je treba vključiti v GRS vse ljudi, ki so pripravljeni sodelovati. Izrečena je bila dalje želja, da se v GRS vključijo tudi vsi miličniki, ki so opravili tečaj GRS in da se na postajah lm deponira reševalni material ki je sicer ponekod slabo vskladiščen Cim' tesnejše naj bi bilo tudi sodelovanje z jla da bi planinci služili kadrovski rok v planinskih vojaških edinicah. GRS pa je vzpostavila zvezo tudi z alpskim letalskim centrom, da bi v primeru potrebe stavil na razpolago helikopter. Iz poročil načelnikov GRS postaj je razvidno, da že večina GRS postaj tesno sodeluje z lm m da se je ta povezava povsod pokazala doslej za zelo dobro. GRS postaje so vec ali manj zadovoljivo opremljene tudi z reševalnim materialom, občutno pomanjkanje pa vlada v osebni opremi. Zaradi stalnega menjavanja oskrbnikov po planinskih postojankah je tu in tam problematična tudi hramba reševalnih rekvizitov. Pri nekaterih postajah je tudi premajhen priliv mladega kadra. Obstaja tudi odsek za lavinske pse. ki pa je mnenja, da vlada zanj premalo zanimanja. v tem pogledu tudi nima odsek pravega kontakta z lm. Odsek ima v delu skripta za dresuro lavinskih psov ki jo sestavlja na podlagi svojih in inozemskih izkušenj in ki bo v kratkem vsem interesentom na razipolago. Odsek pa stoji zelo na slabem s tehnično opremo. Letos je bil izveden poskus povsem novega načina, kar Še v inozemstvu m bilo, namreč nočnega reševanja s psi. To se je zelo dobro obneslo. Izveden pa je bil tudi poskus, kjer so psi skupaj iskali, kar se ni bilo v inozemstvu. Zbor je sprejel predlog komisije, da se vsako leto pred letno sezono, po možnosti pa tudi večkrat na leto izvrši pregled reševalnih rekvizitov in tako že vnaprej izključi vsaka možnost nesreče. S tem je bil zaključen nad vse uspeli zbor načelnikov GRS ipostaj ki je dokazal, da se naša GRS vsestransko izpopolnjuje. PD Ljubljana - matica. Dokaj obširna in zelo izčrpno podana poročila društvenih funkcionarjev na občnem zboru tega društva nam povedo, s kakšnimi težavami se je moralo boriti društvo, ki vključuje v svoji sredi 500 pionirjev, 1853 mladincev in 5155 odraslih članov ali skupaj 7508 članov. Društvo je vsekakor opravilo v preteklem letu veliko delo. Delo upravnega odbora se je razvijalo po ze utrjenem sistemu po odsekih. Razveseljiva je konstatacija, da je ustalitev članstva eden izmed osnovnih uspehov društva v minulem letu. saj je prenehal občutni padec članstva, ki je od leta 1951 do 1955 padlo od 32 480 na 7509 članov. Precej stvaren bo pri tem zaključek, da je z izpadom članstva, ki je pristopalo v prejšnjih letih predvsem samo zaradi velikih ugodnosti, sedaj ostalo v jedru članstvo zavestnih ljubiteljev planin, ki iščejo v društvu le kaj več kot samo ugodnosti in olajšave na potovanju. Dasi ima društvo dosti naraščaja, vendar v odnosu s številom ostalega članstva to število še ne zadovoljuje, vsekakor pa se veliko premalo vključuje v' društvo delavska mladina. Na tem sektorju čaka društvo zato še veliko dela. Društvu tudi še ni uspelo rešiti problem organizacijskega povezovanja in vključevanja svojega številnega članstva, upravni odbor društva se je v preteklem letu lotil raznih oblik v navezovanju članstva in pri tem dosegel določene uspehe, vendar bo pa moral za sistematično delo v tem ipogledu pomoč pritegniti širok krog novih društvenih aktivistov. Naslednji izmed problemov, ki se ne razlikuje dosti od prejšnjega, je organizirano delo z mladino. To društvo, ki vključuje skupaj eno četrtino vseh mladincev in pionirjev včlanjenih v planinsko organizacijo Slovenije, ima pri tem velike težave in to zaradi pomanjkanja primernih, za delo z mladino sposobnih kadrov in pa zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Tako je organizacijsko povezana samo tista mladina, ki je vključena v alpinistični odsek. Društvo se je tudi trudilo, da bi pridobilo za sodelovanje čim več aktivistov iz vrst članstva. Članstvo je k temu pozvalo z anketno listo, ki jo je iprejel vsak član ob vplačilu članarine. Vendar se je pa temu pozivu odzvalo le malo sodelavcev. Ogromno delo je opravila društvena pisarna, ki zaposluje dva redna in dva honorarna uslužbenca. Njeno veliko delo si lahko le pi-ibližno predstavljamo, če pomislimo, da je moralo poslovati z vsemi tisoči članov, katerim je bila vedno na razpolago z informacijami in drugimi uslugami, da je vršila turistično recep-cijsko službo za vsakogar, ki obiskuje ,planine, da je organizirala skupinske izlete, predavanja in podobno, predvsem pa da je vršila ogromno delo v zvezi z direktnim upravljanjem sedmih velikih planinskih postojank. Postojanke je obiskalo naslednje število obiskovalcev: Dom v Kamniški Bistrici 2734, Triglavski dom na Kredarici 4109. Kočo pri Triglavskih sedmerih jezerih 4211, Dom na Komni 4008, Kočo pri Savici 2539, postojanko na Šmarni gori 1740 in zavčtišče na Bogatin-skem sedlu 873. Iz upravljanja teh postojank je društvo črpalo te-le dohodke: Dom v Kamniški Bistrici na oskrbi 308 808 din in na prenočnini 310 541 din. skupaj 619 349 din, postojanka na Srnami gori je pri oskrbi izkazala izgubo 116 290 din, s prenočišči pa postojanka ni razpolagala, Triglavski dom na Kredarici je v oskrbi izkazal izgubo 243 920 din, na pre-nočninah pa je društvo prejelo 290 140 din, tako da so znašali skupni dohodki postojanke 46 220 din, Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih je imela iz oskrbe dohodkov 81 592 din, na prenočnini pa 153 862 din, skupaj 235 454 din, Dom na Komni je iz oskrbe izkazal izgubo 1 000 554 din, dohodki iz prenočnine pa so znašali 487 617 din, tako da je v celoti znašala izguba tega doma 512 937 din, zavetišče na Bogatinskem sedlu je pri oskrbi izkazalo izgubo 912 din. na prenočnini pa dohodkov 2620 din ali čistih dohodkov 1708 din, zavetišče pri Savici pa je pri oskrbi tudi izkazalo izgubo v znesku 54 796, na prenočnini pa 74 359 dinarjev dohodkov ali čistih dohodkov 19163 din. V celoti je torej znašal dohodek vseh njegovih postojank komaj slabih 300 000 din. Društvo ugotavlja, da je dohodek postojank v primerjavi z dohodkom v letu 1955 občutno nazadoval, opravičuje pa to z dejstvom. da je moralo poravnati 10'/o zvezni in lO*/o občinski prometni davek na alkoholne pijače, kar v cene ni kalkuliralo, ker je računalo s tem, da ta davek odpade. Dom na Komni pa je še vedno boleča točka. Režijski stroški kljub največji štednji presegajo dohodke. Društvo razmišlja, da bi oddalo "dom v zakup ali pa da bi zaprlo postojanko v nefrekventnih mesecih. Celotni društveni čisti dohodki so znašali 2 177 427 din. V tem znesku je tudi 400 000 din, ki jih je društvo prejelo od SZDL za kritje svojih funkcionalnih izdatkov. Celotni izdatki pa so presegli omenjene dohodke za 318 810 din. ki jih bo krilo iz sklada za obratna sredstva. Na Kredarici so investirali 66 000 din, v Kamniško Bistrico 232 000 din, v Savico 20 000 din, v Dom na Komni 180 000 din, v kočo pri Triglavskih sedmerih jezerih pa 2 700 000 din, za kar so od PZS prejeli posojilo v višini 2 400 000 din, ostanek 300 000 din pa so krili iz svojih sredstev. V propagandne namene je društvo izdalo 54 000 din, za markacijski odsek 53 090 din in za alpinistični odsek 113 000 din. Društvo je dalje izvedlo 36 skupinskih izletov s skupno 643 udeleženci. Najpomembnejši je bil izlet v Prokletije, katerega se je udeležilo 76 društvenih članov. Društvo se je trudilo, da bi za skupinske izlete zainteresiralo čim več članstva in je v ta namen sestavilo dvomesečni koledar izletov, tako da so interesenti te izlete lahko planirali tudi v svoj dopust. Pri tem so pazili na kvaliteto in pestrost izletov kakor tudi na to, da so zajeli vsa glavna področja naših gora. Ugotovimo lahko, da je društvo z izleti doseglo uspeh že samo, če upoštevamo, da je bilo skupno število udeležencev za eno tretjino višje od prejšnjega leta. S tem načinom dela namerava društvo nadaljevati tudi v bodoče. Tudi v minulem letu je propagandni odsek objavljal v dnevnem časopisju, revijah in predvsem v Planinski Vestnik kvalitetne članke in tako širil propagando za planinstvo na splošno. Večino pomembnejših člankov so prispevali alpinisti. Zaradi tesnejše povezave s časopisjem je imel nekaj sestankov tudi z novinarji-planinci, kar se je pokazalo za zelo koristno. Zelo dobro povezavo je imel odsek tudi z Radio - Ljubljana, ki je posredoval poslušalcem radia vrsto zanimivih reportaž s planin, v svoji turistični oddaji pa je objavljal propagandne objave. Dalje je odsek izvedel 15 osrednjih predavanj pred skupno 2082 poslušalci, precej predavanj pa je odsek posredoval tudi v okviru društev izven Ljubljane. Društvo se bavi z mislijo, da bi na področju nazorne propagande oskrbel na vseh večjih železniških postajah v državi primerne propagandne table s slikami naših planin. Planinski ples je v vsakem pogledu dobro uspel. Tudi v preteklem letu društvu ni uspelo izdati propagandnega prospekta, to vrzel pa namerava zamašiti z nekakim informativnim biltenom, ki bi ga izdajalo vsako leto pred sezono. Čeprav zlasti mlajšim alpinistom današnje cene predstavljajo pri njihovem udejstvova-nju v gorah precejšnje zapreke, je treba ugotoviti, da se število alpinistov v primerjavi s prejšnjimi leti ni zmanjšalo. Alpinistični odsek je v preteklem letu izvršil 292 plezalnih vzponov, in sicer 160 od I. do IV., dalje 84 V. in 48 VI. težavnostne stopnje. Ce upoštevamo, da šteje odsek 52 organiziranih članov, dobimo povprečje preko 5 plezalnih tur na enega člana. Izvršenih je bilo 13 prvenstvenih plezalnih vzponov in so v primerjavi z letom 1955 tudi tu dosegli napredek skoraj Za 50"/«. Uspeh pa je odsek zabeležil tudi v kvalitetnem pogledu. Odsek je v minulem letu organiziral dve alpinistični odpravi, in sicer ob podpori PZS v Prenj in ob podpori društva v italijanske Dolomite. Vrsta kvalitetnih vzponov ima svojo vrednost tudi v mednarodnem merilu, čeprav niso v naši športni javnosti odjeknile niti toliko kot mnogi precej manj pomembni uspehi in neuspehi v drugih športnih panogah. V pomladnih mesecih so se člani odseka urili na Turncu pod Grmado, kjer so organizirali plezalno šolo, nekateri pa so se udeležili tudi alpinističnega tabora PZS v Krnici. Postaja GRS šteje 20 reševalcev, med njimi tudi dva zdravnika-alpinista. Moštvo se je izpopolnjevalo na tečaju, ki se je vršil v ljubljanski bolnici in kjer se pod vodstvom zdravnikov vsi opravili izpit iz prve pomoč:, tehniko reševanja pa so utrdili na štiri dni trajajočem tečaju na Korošici. Novoizvoljenemu odboru, ki je bil razšir- • jen v smislu predloga diskutantov na 14 članov, dosedanji večletni predsednik tov. Tone Stajdohar, je bil spet soglasno izvoljen. s HJ t—» ki « ¡3 » •J > O h-* M w > O ■J M O M M •J n p IX u os O M C/3 O S3 Predajte se športu in užitkom, ki vam jih nudi lepa pri roda! Na opreznost nikar ne pozabite riziko pa predajte zavarovanju I Zoper nezgode, za primer smrti in doživetja zavaruje: Državni l zavarovalni zavod M M Telefon 39-121 Zastopniki v ▼ s c h večjih kraji h železarna jesenice