Štev. 64.
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
«i celo leto K 240*— pol leta K 120 —
•letfalitn « oonvoiilvi i K*. »Itantr irto <tn « - Ttatai tnrtntšt»» itat so — iMfai «* »orivulitK« itn m caa
CENI PO POŠTI:
ca četrt leta K 60*— ta an mesec K 20*—-
v upravi stane mesečno k 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane E 1*40
O tnlrn,
mir.
čudno je, kako pozno prihajajo ljudje jn narodi do spoznanja. V zadnji deeem-^®rski številki revije »Month« piše angle-ski jezuit Joseph Keating o verzajskem jniru. Vzel nam je takorekoč besedo iz ust, kajti tudi mi smo smatrali za potrebno, da se enkrat ljudstvu odkrito in jasno pove Poštena beseda o tem gnilem miru, ki poceni za človeštvo največjo nesrečo.
. . Angleški jezuit je najprej zbral vse Kjaye zmagovitih velesil antante in njihovih državnikov, ki se nanašajo na to, kakšen mir naj bi bil, ako se centralne velesile premagajo. Najprej so te države bile ob sklepu tega miru slovesno izjavile, oa ima biti mir »stalen in pravičen«. Ko je papež Benedikt pozval države, da se ponvijo, mu je Wilson odgovoril, da »se mir ho sme osnovati na politične in gospodarje utesnitve, ki bi imele namen ene nabode obogatiti, druge pa pohabiti ali njihov razvoj ovirati; tudi se ne smejo določi katerekoli kazni in se nihče ne sme ®aščevati ali vedoma koga žaliti.« Nato je Wilson napravil razliko med nemško cesarsko vlado in zapeljanim nemškim ljudstvom ter nadaljeval: »Kazni, raztrganje držav in ustanovitev sebičnih zvez smatrajo za neprimerne in škodljive; one niso prava podlaga za noben mir, najmanj pa za trajni.« Že ob početku vojne je takratni voditelj angleške politike Asquith v svojem govoru 25. septembra 1914 dejal, da se je vojska začela z namenom, da se na mesto sile, na mesto ljubosumne konkurence, na mesto sovražnih si zvez in dvomljivega ravnotežja velesil ustanovi resnična evropejska skupnost, ki bo osnovana na priznanju enakih pravic in na volji vseh narodov.« Ko pa je Amerika že vstopila v vojno, je Wilson slovesno izjavil, »da se ta vojska ne sme končaii s kakršnimikoli baznimi, da se noben narod ne sme izropati ali kazniti zato, ker so njegovi neodgovorni voditelji zakrivili težko in veliko krivico.« To je v bistvu isto, kar je ta državnik dejal še, ko je bila Amerika hevtralna: »Zmaga bi pomenila mir, ki bi Se premagancem vsilil. Bil bi sprejet kot Ponižanje, kot nasilje, kot neznosna žrtev. Zapustil bi mržnjo; na tej bi pa mirovni Pogoji ne mogli trajno počivati, to bi bila podlaga iz peska. Le mir med enakimi ®ore imeti obstanka, le mir, kojega temeljna načela so enakost in skupni delež
skupnem dobičku.« Sicer so pa tako državniki Francije, kakor Anglije in Ame-ttke ter carske Rusije pri vsaki priliki poudarjali, da konec vojske ne sme biti zo-Pehii imperializem, da njen namen ni za-meniti eno nasilje z drugim, in so kakor državniki Nemčije in Avstrije gnali neza-Vedne mase v krvavo klanje s slovesno Zatrditvijo, da ne gre za pokoritev kogarkoli, marveč edino za vzpostavitev pravičnosti, svobode in najvišjih blaginj vsega človeštva brez izjeme. Mi se ne bojujemo Samo za svobodo Francije, je dejal Clemenceau, ampak tudi za osvobojenje nemškega ljudstva; mi se ne borimo samo za 8yobodo Nemčije, je zatrjeval Viljem, am-Pflk tudi za osvobojenje ruskega naroda. *h narodi so šli kakor ovce na klavnico ...
Kaj pa se je zgodilo v resnici?
»Še nikoli nisem videl takega peklenskega kotla, v katerem bi se kuhale to-oke človeške strasti, lakomnost, maščevalnost in požrešnost kakor na pariški konferenci,« je dejal zastopnik juž. Afrike ha verzajski konferenci, general Smuts. ■fpliv krščanskega predsednika združenih držav severne Amerike, Wilsona, je črez h°Č propadel in zavladal je neomejeno sta-** brezverec Clemenceau, zaradi katerega s° velesile pristale na to, da se v mirovni Ppgodbi ne imenuje ne Bog ne božja pravnost, kakor je to bilo dosedaj vedno v dhvadi. Tako se je sklenil mir brez Boga, 0 katerem je general Smuts takoj v raz-^ *>8u na južnoafriške države izjavil, da je P°treben revizije, ker so se sklenile ga-rancije, ki ne stojijo v skladu z mirnim r°zpoloženjem popolnoma razoroženih tmejšnjih sovražnikov. In o reparacijah je 26 v tem proglasu dejal, da se ne bodo m°gle izvršiti, ne da bi se oškodovalo celo Byetovno gospodarstvo. Končal pa je: »Te-hu miru bo moral slediti resnični mir na-'*dov, ki bo mir državnikov popravil.«
Nato se Keating bavi z glavnim razlo-s°hi, s katerim so zavezniki opravičevali h deloma še opravičujejo svoj mir na-
silja, maščevanja in krivice: treba je bilo premagane narode kaznovati, treba jih ponižati in tako dolgo k tlom tiščati, da se svoje krivde zavejo in jo odkritosrčno odkupijo. Je pa li nemški narod res kriv vojne, se vprašuje angleški jezuit? Recimo, da je; ali pa ni v isti meri kriv vojne tudi angleški, francoski, ruski narod? Vsak nepristranski opazovalec pa bo odločno rekel, da niso vojne krivi niti angleški, niti francoski, niti ruski, niti nemški narod. Dejstvo je namreč, da ima v moderni demokratični državi ljudstvo najmanj besede, v zunanji politiki pa sploh nobene, zlasti ne, če gre za vojsko, ki jo določajo in odločajo izključno le vodilni državniki. Če se ljudstvo v svoji nevednosti, ki jo državniki namenoma vzdržujejo, za vojsko navduši, je to plod celega sistema laži, s katerim se narodi zaslepljujejo, da gredo na medsebojno klanje. Ta sistem je naravnost satansko mojstrsko izdelan. Nemški cesar je prepričeval »svoje« ljudstvo, da je obkoljeno od samih smrtnih sovražnikov, ki je hočejo predati gladovni smrti, angleški ministri so zagotavljali dobrodušnega angleškega vojaka, da gre zoper tiranijo Nemca, ki si hoče ves svet 'podjarmiti. O drugih lažeh, ki se nanašajo na grozovitosti, katerih so vse stranke brez izjeme bile v enaki meri krive, niti ne govorimo. V resnici je šlo za svetovni trg, ki si ga nemški in angleški velekapitalisti niso mogli mirno medseboj porazdeliti, in so poslali v klavnico milijone ljudstva, da se konkurent uniči. Kadar je hujskarija vsled kakršnihkoli vzrokov prenehala, so se vojaki v okopih medseboj bratili in proklinjali zapeljivce, ki so jih na morišče pošiljali. Časopisje pa je vsled cenzure mrežo laži razplelo od enega konca sveta do drugega; najbolj so pa črnili sovražnika tisti, ki so imeli z njim dejansko najmanj opravka, ker so sedeli doma odkoder so razlivali črne potoke sovraštva čez vso zemljo. Na vsak
način pa je nemško ljudstvo samo strmoglavilo svojo dinastijo in ustanovilo resnično demokracijo, po kateri je že najmanj 30 let samo hrepenelo; zmaga zaveznikov ni bila učinkujoči vzrok, ampak le povod, da so Nemci pregnali vlado, ki jih je vsled svoje častihlepnosti pognala v svetovno vojno. S tem je bilo pravici popolnoma zadoščeno; naloženi mirovni pogoji so le izraz maščevanja in istih sebičnih nagcnov, ki so vojno povzročili.
Angleški jezuit predoeuje nato Franciji pogubno posledice njene politike. Ako naj Nemčija res izplača ogromne reparacije, mora delati na svetovnem trgu velikanske dobičke, torej mora ostati gospodarsko močna. Od izstradane kure se ne smejo pričakovati zlata jajca, nasprotno, treba jo je dobro pitati. »To razume vsak gospodarski abecedar.« Nadalje je danes gospodarski prospeh vsake države odvisen od gospodarskega prospeha druge. Francija ne bo mogla trajno tlačiti Nemčije, koje prebivalstvo narašča dalje, dočim francosko nevzdržno pada. Francija mora danes vzdrževati večjo armado nego jo je imela pred vojsko. Tudi je nespametno vzdrževati nasilne odredbe proti Nemčiji tako dolgo, da svet pride v ravnotežje, kajti mi vidimo, da svet ravno vsled politike francoskih šovinistov ne pride do ravnotežja. Mi ne gremo vsled tega nasproti trajnemu miru, ampak novi še groz-nejši vojski. Keane zaključuje: Mora se osnovati zvezda vseh narodov sveta, ne-izvzemši Nemčije, Avstrije, Madjarske, Rusije, Turčije. Vsi morajo biti njeni enakopravni člani. Verzajski mir se mora revidirati in vsako prizadevanje ta krivični mir vzdržati, pomeni le povečati nevarnost novega bodočega požara.
Angleški jezuit je s tem izpovedal to, kar misli in čuti vse krščansko delovno ljudstvo.
S-tfBd« teerašfiesa krščanska sscialnega
dclintn.
Guštanj, 17. marca. (Izv.) V četrtek, dne 16. t. m. je bil velik shod krščanskosocialnih rudarjev v Mežici. Na shod so prišli tudi rudarji in delavci iz Črne. Na shodu je poročal poslanec dr. Korošec o delavskem vprašanju. Shod se je izvršil v najlepšem redu.
Guštanj, 17. marca. (Izv.) V petek, dne 17. t. m se je vršilo veliko zborovanje
SLS v Guštanju. Na shod so prišli delavci in kmetje iz Guštanja, Prevalj in Kotlja ter mnogo zasebnega in državnega urad-ništva. Poslanec dr. Korošec je poročal o političnem položaju in o glavnih načelih krščanskega socializma. Shod je bil sijajno obiskan in je končal z velikim uspehom za naša načela.
Ksfca ko avfsBoiBila cesMsiesi.
Bc’grad, 17. marca. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je končala podrobna debata o oblastni in srezki samoupravi. V imenu Jugoslovanskega kluba je dr. Ilohnjec ostro kritiziral predloženi načrt, ki onemogoča vsako avtonomijo na polju šolstva in ki jemlje starišem soodloče-vanje pri vzgoji otrok. V nadalinem govoru se je pečal z imovino bivše Štajerske in Kranjske dežele. Poslanec A. Sušnik omenja, da stoje po vladnem načrtu oblastni od-
bori pod strogim nadzorstvom oblastnih skupščin, lete pa eo popolnoma odvisne od volje in nevolje velikih županov, tako da je centralizacija uprave popolna. Posl. dr. Du-libic naglasa, da zakonski načrt ne določa, ali se bodo oblastni odbori volili po propor-čnem ali po večinskem načinu. Člena 91 in 93 pa si nasprotujeta, in človek ne ve, ali bodo opravljali odborniki svoje posle sporazumno, ali bodo samostojni v svojih por-ročjih.
Ea enote fronta prs-IsteriSais.
Dne 21. februarja t. 1. se je v Moskvi otvorila konferenca razširjenega izvršilnega odbora III: internacionale, katere se udeležuje 92 delegatov domalega iz vseh dežela sveta. Konferenco obvladujo misel, kako bi se ustvarila enotna fronta vsega delavstva. Da se to ne da doseči pod bolj-ševiškim diktatom in na podlagi znanih moskovskih pogojev, je danes jasno tudi najbolj zagrizenemu komunistu. Zato III. internacionala popušča in danes se govori na konferenci zgolj še o enotni fronti delavstva »brez razlike političnega prepričanja-'. Kot temelj za tako edinost se označujejo predvsem te-le točke: obramba proti znižanju plač in podaljšanju delavnega časa, zavarovanje proti brezposelnosti, boj proti oboroževanju in novim vojnam. — Ni dvoma, da je enotna fronta delavstva nujno potrebna, da se obrani sedanjega novega navala kapitalizma, toda malo upanja je, da bi se to delo komunistom res posrečilo.
Sastaaii 'SEparafistaft*
Zagreb, 18. marca. (Izv.) »Novosti« poročajo, da se vrši v Sarajevu obsežna preiskava radi nekega sestanka separatistov, ki se je baje vršil v Sarajevu in so mu prisoslvovali tudi pristaši Črnogorca Pla-menca. Dosedaj sc je baje dokazalo, da je precej kompromitiran muslimanski poslanec Džalo Kulenovič, član Hrvatskega bloka. V demokratskih krogih pričakujejo senzacionalnih odkritij.
Radikalna organlzadfa proti PrlbllevKu.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Včeraj je krajevni odbor radikalne stranke razpravljal o aferi Pribičevič—Hercigonja. Po daljši debati je soglasno sklenil pozvati klub radikalnih poslancev, da sprejmejo resolucijo- v kateri izjavljajo: Radikalni poslanci ne morejo s Pribičevičem tako dolgo sedeti v vladi, dokler pred sodiščem ne dokaže, da je neutemeljen in neresničen očitek, da bi bil on duševni povzročitelj umora ministra Draškoviča. Ta sklep odbora je v vseh političnih krogih vzbudil veliko senzacijo.
Proslna Jatinega eiga-nora!
Današnja »Jugoslavija« prinaša neko notico pod naslovom »Koalicijo hočejo razbiti«. V tej notici trdi pisec, da iz akcijskega odbora »ni bil izključen g. Beltram, ampak Jugoslov. strokovna zveza z vsemi njenimi priveski, in sicer iz enostavnega vzroka, ker ni priznavala sklepov večine in je s svojimi ponovnimi demagogičnimi nastopi izpodbijala resnost akcijskega odbora.«
Kot predsednik Jugoslov. strokovne zveze si dovoljujem vprašati, kaki so oni ! ponovni demagogični nastopi in kje so se vršili? V katerem slučaju se Jugosl. strokovna zveza ni držala sklepov in kršila resnost akcijskega odbora?
Na to vprašanje prosim javnega odgovora!	Jos. Gostinčar.
Krinka deli!
Včeraj smo obljubili, da nekoliko posvetimo v tajinstveno lemo vladnega molka zaradi razveljavljenja komunističnih mandatov in izjemnega zakona proti komunistom. Citatelji bodo videli, da se trud izplača.
Lani na Vidovdan se je v Belgradu izvršil atentat na kralja Aleksandra, ki pa ni uspel in je bil ob tej priliki lažje ranjen le en vojak. Atentatorja in njegovega pomočnika so takoj prijeli in dognali, da sta bila oba komunista. To je bila lepa prilika, da vlada komunistom, ki so spričo absolutističnega terorja in kapitalistične gospodarske politike vlade pridobivali nad ljudskimi množicami vedno večjo privlačno moč, eno zagode. Pašič-Pribičevičeva vlada ne bi bila to, kar je, ako te prilike ne bi bila na sebi lasten način izrabila.
Vsem nam je še v dobrem spominu, kakšna alarmantna poročila so tedaj uro za uro frčala v javnost: Atentat se je izvršil vsled sklepa komunističnega poslanskega kluba na tajni seji v Novem Sadu; komunistična stranka dela priprave za revolucijo, organizirala je teroristične organizacije, rdeče čete; jugoslovanski komunisti imajo najtesnejše zveze z boljševiki in našimi državnimi sovražniki na Mažar-skem, Bolgarskem, v Albaniji. Italiji, Avstriji in bogvedi še s kom. Vse te vesti so prihajale časopisju uradno ali vsaj poluradno in v obliki, ki ni dovoljevala nobenega dvoma o resničnosti.
Temeljem teh uradnih poročil in na zahtevo preiskovalnega sodnika je sam parlament izročil vseh 58 komunističnih poslancev, jim razveljavil mandate in sklenil izjemni zakon proti komunistom. Oblast je razpustila vse komunistične organizacije, zatrla njihova glasila in izročila njih imetje — socialistom. Komunizem je bil vsaj na zunaj iztrebljen.
Sedaj je bilo treba končno razpisati razpravo zaradi atentata. Tu je javnost do-znala, da pride pred sodnika izmed vseh stotin prvotno aretiranih oseb: mož, žena, starčkov in celo otrok — samo 33 oseb. Od teh 17 zaradi sokrivde na atentatu, 16 pa zaradi zarote proti državi. Uradna in poluradna poročila o celi stvari so bila nekam rezervirana in tiha, poznala pa se jim je notranja zadrega.
Prišla je razprava. Sedaj naj bi se pokazala vsa komunistična nevarnost in njene zločinske nakane. Toda kakor hitro je stvar stopila iz temnih kotov belgrajskih zaporov in policijskih sob pred javnost, so se tožitelji izpremenili v krivce in krivci v tožiteljc. Vsi obtoženci so še po pol letu kazali sledove udarcev s puškinimi kopiti in bikovkami, <c a z a 1 i izbite zobe, okrvavljene z g 1 a v n i c e in klade. Vsi so izpovedovali o nezaslišanem mučenju, ki so ga — poleg tistih, ki so bili kasneje izpuščeni na svobodo kot popolnoma nedolžni — prestali v preiskovalnem zaporu.
Razprava je tekla in nepobitno se je dokazalo, da sin bila med vsemi obtoženci samo dva k:	oba atentatorja Stejič in
Čakija. Vsi	<;o bili nedolžni na delih,
ka^nh so bili obtoženi. Vendar pa niso bili oproščeni, ampak obsojeni na težke kazni. Radi česa? Zaradi stvari, zaradi katerih niso bili obtoženi, to je zaradi strankinega programa in njenih idej, zaradi komunističnih tiskovin in propagande.
Sedaj pa ne pozabimo, da se je komunistična stranka v Jugoslaviji ustano-
V Ljubljani, sobota, 18. marca 1922.
vila temeljem svojega programa javno, ob prisostvovanju vladnega zastopnika in v soglasju z obstoječimi zakoni. Svoje tiskovine in liste je izdajala istotako javno, zakonitim potom, svoje shode, svojo organi-nizacijo, svojo propagando je istotako vodila javno in v smislu zakonov. Njene občinske in državnozborske mandate so odobrile zakonite volivne komisije in vsi drugi zakoniti oblastveni činitelji. Kako se morejo kaznovati ljudje za čine, ki jih je oblast preje temeljem zakona dovolila in potrdila? In zakaj je kaznjivih samo nekaj oseb izmed tistih, ki so pri teh činih sodelovali — izmed 58 komunističnih poslancev le 10 —?
Naj omu-iimo še to, da v sodnih aktih o tistem zločinu, temeljem katerega je parlament izročil komunistične poslance — sklep njihovega kluba za atentat na regenta — sploh ni niti ene besedice!
Vse to so čudne stvari. Čudno je tudi to, kako je neka nevidna roka znala potlačiti ali izprevreči poročila o bclgrajski komunistični razpravi, da v javnost ni prišla vsa kričeča nepotvorjena slika o tej stvari. Ali ni bila to ista roka, ki je ob atentatu in kasneje tako neumorno bila na delu, da raznese v javnost najtežje obtožbe proti komunistom?
Sedaj mora biti najpriprostejšemu državljanu jasno, kakšno vlogo je igrala najvišja državna oblast s podrejenimi organi v akciji proti komunistom. Kako se je tu teptal zakon, da ne govorimo o demokratizmu! Tu vidimo, kdo je v državi nevaren redu in miru, kdo gazi pravico Sedaj bo tudi vsakomur jasno, zakaj vlada tako trdovratno molči na dr. Koroščevo interpelacijo zaradi komunističnih poslancev.
Pa še eno moramo pribiti! To vlado in ta režim, ki je izvršil tako sramotno, nezaslišano nasilje nad delom proletariata, podpira jugoslovanska socialna demokracija in mu suženjsko služi! Ista socialna demokracija, ki je imela polna usta proti belemu terorju na Mažarskem, ni odprla ust proti tej krivici. To je moral storiti krščanski socialist dr. Korošec!
Hkctishl nihor.
V Ljubljani se je zasnoval pred dobrim mesecem akcijski odbor 22 strokovnih organizacij. Ta akcijski odbor si je zadal nalogo, staviti predloge in načrte za omiljenje draginje ter izvršitev teh predlogov s pomočjo organizacij izsiliti od merodajnih faktorjev
Misel akcijskega odbora je bila od vseh organizacij pozdravljena ter je bila želja vseh, da stojijo organizacije složno v boju proti draginji.
Toda že od početka se je ta akcijski odbor zdel nek monopol socialpatriotov ter narodnih socialistov; mi smo to mimo trpeli, samo da ne bi dali povoda prepirom in bi ostala fronta delovnega ljudstva složna vsaj v vprašanju draginje. Kljub temu, da so socialdemokraški in narodnosocialistič-ni voditelji iskali vsako priliko, da najdejo povoda, se nas iznebiti, smo trpeli vse nekvalificirane napade na krščanstvo in na organizacijo, samo da ne kršimo sloge.
Socialdemokraškim voditeljem to ni bilo po volji. Iskali so vzroka, da se nas, ki nastopamo najmočnejšo slovensko stanov-eko organizacijo, čimpreje iznebijo, da se
na tak način iznebijo kontrole in v kalnem lovijo s svojimi demagoškimi frazami nepoučeno delavstvo.
Vzrok so našli na protidraginjskem shodu v Trbovljah. Očitajo mi, da sem na tem shodu nastopal proti dogovoru. V čem je obstojal ta dogovor, mi ni znano: vem le to, da je smel vsak govornik govoriti četrt ure.
Tu sem res grešil, ker sem govoril več kot Četrt ure. To pa radi tega, ker je bil shod zadnji hip preložen na 3. uro popoldne (in ne na pol 4., kot je bil prvotno določen). Ko sem prišel na zborovališče, sem takoj predsednika Zupančiča naprosil, da mi da zadnjemu besedo, prvemu pa g. Svetku. Ker pa g. Svetka le ni bilo in ni bilo, so mene pozvali, da tolmačim resolucijo. To sem storil.
Zdelo se mi je pa ravno tako važno kot govoriti o vsebini resolucije, govoriti o Izvedbi. In to sem naglasil, — kot v Zagorju! — da pisane resolucije ne pomagajo nič, dokler na merodajnih mestih ni ljudi, ki bi jih izvedli. Dokler imajo vlado v rokah ljudje, ki so proti ljudskim interesom, je vsaka taka resolucija le p e s e k v oči — delovnemu ljudstvu. Ljudstvo naj se zave, da ima le parlament — nikjer in nikdar drugod! — tisto moč, ki lahko izsili ljudstvu potrebne in koristne zakone.
Če mi socialdemokraški voditelji to očitajo za demagogijo, ne morem drugega, kot da zavrnem ta očitek — nanje. Govoriti o nebesih, je lepo — a koristno in potrebno je, govorili o p o t i. ki vodi tje.
Socialdemokraški voditelji mi očitajo, da sem kršil disciplino radi tega, ker sem se zavzel za resolucijo, kot jo je predlagal neki trboveljski rudar. Zavzel sem se v toliko, v kolikor sem povdaril, da je vseeno, kaka f o r m ul a c i j a se sprejme. In ne razumemo, zakaj bi trboveljski rudarji svojega protesta proti draginji ne smeli p o svoje povedati, dokler govorijo stvarno.
Zdi se mi, da socialdemokraškim voditeljem ni toliko za akcijo proti draginji, kolikor zato, da »masa« gleda vanje kot v svoje rešitelje, v svoje komandante. »Masa« mora po njihovem parirati.
Če so to povodi, kot ste jih označili, da izključujete Jugoslov. strokovno zvezo iz akci jskega odbora, ne moremo drugače, kot da še enkrat povemo: Vam ni za resno delo proti draginji, ker potem ne bi gledali na formalnosti, nego na stvar, vam je na tem, da zaenkrat preslepite ljudstvo s frazami, ga s tem zamotite, da njegovo zavest, ki se vedno bolj vzbuja, uspavate. Ne moremo se vzdržati suma, da li niste zato — najeti. In če že ne zato, pa morda zato, da razbijate enotne fronte, razbijate koalicije, ker odrekate drugim svobodno besedo.
Ljudstvo vašo igro spoznava in bo obsodilo one, ki so hote, namenoma in po načrtu razbijali enotno fronto delovnega proletariata.	Franc	SušniK.
Radičev memorp '^ tm.
Blegrad, 18. marca, f Tukajšnje »Vreme« poroča* da se je g e memoranduma informiralo pri zunanjem ministrstvu, kjer ie dognalo, da ie Hrvalski blok v resnici odposlal italijanski vladi memorandum. Ker pa italijanska vlada ni predložila memoranduma vrhovnemu svetu, isti tudi ni o njem razpravljal.
Vera Im žis.a.
_ Vojna je v temeljih razkopala nežne kalice človeštva. In to predvsem pri mladini, ki je bila skozi štiri leta brez varstva očetov in prepuščena kvarnim vplivom izrastkov soldateske. Zle posledice se čutijo predvsem na šolskem polju, kjer se kažejo skrajno nepovoljni učni uspehi. Na seji višjega šolskega sveta dne 16. t. m. je poročal na podlagi natančno sestavljene Statistike o učnih uspehih in neuspehih nadzornik dr. Wester, ki je mimogrede povedano — naprednega mišljenja. Ta gospod, ki mu gre kot našemu političnemu nasprotniku še vsaj od naše strani popolna verodostojnost, je ugotovil, da je med srednjimi šolami dosegla najboljše uspehe knezoškolijska gimnazija v Šont Vidu nad Ljubljano, ki izkazuje 88 odstotkov spričeval z zgolj pozitivnimi redi. Med učiteljskimi pripravnicami pa prednjačita pripravnica šolskih sester v Mariboru, ki izkaznic 99.1 odstotka pozitivnih spričeval ter uršulinski zavod v Škofji Loki, ki izkazuje 98.7 odstotkov pozitivnih spričeval.
Ta ugotovitev priznanega šolrika je silen udarec v obraz večini višjega šolskega sveta, ki hoče odpraviti celo šolske maše, ki pospešuje sokolsko in svobodomiselno vzgojo otrok in ki po svoji publicistiki neprestano napada duhovščino in pa učitelje, verne katoličane, označujoč jih za mračnjake in nazadnjake. Mislimo, da pove gornja ugotovitev več kot vse drugo: Stariši, učitelji, profesorji! Bodite verni! Živite po sv. veri in vzgajajte mladino v strahu božjem, pa boste imeli uspehe na šolskem polju, pa tildi drugod in pa čez leta — narod poštenjakov, ki ga ne bo ustvaril noben drug prerod razun versko-nravnega!
SHoraforlf §«o s^rs el.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Predsedniku demokratskega kluba Ljubi Davidoviču je izjavil Nikola Pašič, da bo radikalni klub glasoval na seji 20. t. m. za moratorij. — Iz tega je razvidno, da so vladno krizo za enkrat potlačili. V političnih krogih govore, da bo nekaj radikalov pro forma glasovalo proti moratoriju, večina pa je itak zasi-gurana.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Klubi vladnih poslancev so te dni razpravljali o zakonu glede odgoditve plačil v inozemstvu. Kakor se govori, so sklenili, da puste svojim poslancem popolno svobodo, da glasujejo za ali pa proti zakonu. V vseh političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje poteka seje v ponedeljek, kjer pride kot prva točka na dnevni red zakon o mo-rator.ju. Pred sejo skupščine bodo vladni klubi imeli sejo. na kateri bodo temu zakonu zasigurali večino.
B s Igralske vssfl o RBbs-m I.
Belgrad, 18. marca. »Tribuna« poroča, da je v lirano prišel neki višji bolgarski general, ki se popolnoma mirno sprehaja v družbi italijanskih častnikov po mestu. Baje se pripravlja zopet neka večja akcija istočasno z akcijo bolgarskih četašev v Macedoniji, kamor je po nekaterih vesteh dospel Todor Aleksandrov, glavni organi-
yafor nezadovoljnežev v Macedoniji.. — Pripomniti je treba, da se ur.orajo vesti bel-grajskih listov o zarotah na vseh straneh, ki so jih ti listi v zadnjem času polni, vzeti s precejšnjo rezervo.
Socialisti nesrg£s zb
Tržič, 17. marca.
Vse tržiško delavstvo se že precej časa giblje, da se mu povečajo plače pri vedno naraščajoči draginji, le predilniško delav-stvo, kjer imajo odločilno besedo socialisti) 'je zadovoljno, kljub temu, da je to delavstvo najslabše plačano poleg tega, da največ ur dela. Seveda molčijo rdeči voditelji) ker sami dobro zaslužijo, zato pa molči tudi vse drugo rdeče pobarvano delavstvo, kljub temu, da trpi gmotno in moralno škodo. Obžalovati je, da je to delavstvo še vedno tako zaslepljeno, da se da voditi od brezvestnih ljudi, da naseda na njihove limanice in misli, da je sito, ako zabavlja čez »farje« in pa blati »črno organizacijo«. Tako delavstvo nevede blati svojo pravo de^ lavsko organizacijo, ki mu hoče pomagati iz tega mizernega stanja, nasprotno pa podpira svoje škodljivce.
Kršč. soc. strok, organizacija je imela v Tržiču zadnji čas več pogajanj, katerih pa se socialisti, ti delavski srečonosci, niso hoteli nikdar udeležiti, ker bi najrajši videli, da bi delavstvo ne bilo doseglo tfstega, kar je doseglo. Vprašamo, ali je to lepo: gledati svojega sodelavca, ki se bori za izboljšanje gmotnega stanja celokupnega delavstva, poleg tega ga pa še prezirati in zasmehovati? To je škandal in velik madež za vso socialno demokracijo v Tržiču.
Pozivamo pa javno socialistično strokovno organizacijo, da ukrene kaj za predilniško delavstvo, kateremu so socialistični pristaši še pred kratkim obljubovali, kaj bo vse dobil tisti, ki bo postal član njihove organizacije!
Konjunktura je dobra, zato pomagajte delavstvu takrat, ko je to mogoče. Kadar se bo začelo zopet delati samo za skladišče, potem podjetje ne bo povišalo plač, delavstvo pa bo naprej trpelo.
Delavstvu pa kličemo: spreglej, kam so že prišli nekateri tvoji materialistični voditelji, ki jih vedi stremljenje, da je prvo lasten žep in lasten trebuh in nebesa na zemlji najprvo zanj — čeprav na delavčev račun!
^ Delavstvo, zapusti take ljudi in pridi v kršč. soc. strok, organizacijo, ki je radi delavstva in zanj dela odkrito in pošteno!
Podpore za gledališka.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je sklenila, da se dovoli gledališčem podpora, kakor jo predvideva proračun. Dobe: belgrajsko 6 milijonov, ljubljansko 1,900.000, sarajevsko 450.000, mariborsko 400.000, osiješko 750 tisoč, splitsko 500.000, varaždinsko 50.000, novosadsko 800.000. O zagrebškem gledališču bo razpravljala sekcija na prihodnji seji.
Belgrad, 18. marca. (Ijvimo) Finančna sekcija ej sklenila, da dobi zagrebško gledailšče 22 milijonov kron podpore.
Tmmei.	3
Roman. Spisal Bcrnliard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
»Ailan, ali ne bi zakurili?«
In Allan je odgovoril:
»Ali righi! — Prav!«
In Maud se je zazdelo, da je že ia čas ljubila njegov glas, njegov globoki, topli glas, ki mu je brnel v prsih. Pa je gledala, kako je Allan zanetil ogenj. Kako je tiho, neopaženo od nikogar, lonul in drobil dračje, kako je delali Videla je, kako je počenil z zavihanimi rokavi pred ogenj ter ga oprezno pihal, in naenkrat je odkrila, da nosi na desni roki med lakijo in zapesijem rahlo-modro tetovirano znamenje: kladivi navskriž. Opozorila je na to Grace Gordon. In Grace Gordon (ona, ki je pred kratkim povzročila škandal v svojem zakonu) jo je začudeno pogledala in dejala:
»Dou’t you know, my dear?« — »Ali ga ne poznale, moja draga?«
In pripovedovala ji je, da je ta Mac Allan »divji jahalec uncle Toma« ter pripovedovala ji je romantično mladostno dogodbo lega rjavega pegastega mladeniča. Pa je klečal na zemlji, ne da bi se brigal za klepetanje veselih ljudi okoli sebe, ter pihal v ogenj; ljubila ga je tisti hip. Gotovo ga je, samo vedela ni, do danes. In Maud se je popolnoma predala svojim občutkom do Maca. Spominjala se je svoje čudne zasnubiivc, poroke, prvih mesecev v zakonu. Potem pa je prišel čas, ko je imela priti, in prišla na svet, mala Eddh. Nikoli ne bi mogla pozabiti Macove skrbi, tiste nežnosti in vdanosti ta čas, ki je za vsako ženo merilo moževe ljubezni. Pokazalo sc je, da je Mac skrben, plašljiv oirok. Nikoli ne bi mogla pozabiti teh hipov, ko se ji je razodelo, kako je bil Mac res dober! In skozi njeno srce je zavalovil topel val ljubezni in zaprla je oči. Obrazi, spomini so se potopili in glasba jih je odvela. Nič več ni mislila, bilo je eno samo občutje...
Bučanje, kakor da se podirajo zidovi, ji je naenkrat udarilo na uho; zbudila se je ter globoko zasopla. Sinfonije je bilo konec Mac je bil ie vstal ter se pre-
tegnil, opirajoč se na naslon. V parketu je bučalo in odmevalo.
In Maud je vstala, nekoliko omočena in prevzeta, ter začela naenkrat divje ploskati.
»Ploskaj vendar, Mac!« je kriknila vsa iz sebe in obraz ji je ves plamtel v navdušenju.
Allan se je smejal njeni nenavadni razburjenosti ter udaril parkrat glasno z rokama, da bi ji napravil veselje.
»Bravo, bravo!« je klicala Maud s svojim čistim, visokim glasom ter se sklonila daleč čez ložni zaslon; oči so ji bile solzne radi razburjenja.
Dirigent si je obrisal suhi, od izmučenja bledi obraz ter se vedno in vedno nanovo priklanjal. Ko sc pa ploskanje le ni hotelo nehati, je z razprosirlimi rokami pokazal na orkester. Ta skromnost je bila gotovo hinavščina ter vzbudila v Allanu neizbrisen sum proli umetnikom, ki jih ni mogel smatrali za cele ljudi ter jih, odkrilo rečeno, smatral za nepotrebne, Maud pa se je priključila vsa prevzela novemu viharju.
»Moje rokavice so počile, glej, Mac! Kakšen umetnik! Ali ni bilo čudovito?«
Okoli ustnic je imela poteze blaženosti, njene oči so se lesketale svello kot jantar, in Mac je našel, da je lepa v svoji ekstazi. Smehljal se je ter odvrnil, nekoliko bolj brezbrižno, nego je sam hotel:
»Da, izreden dečko!«
»2enij je!« je vzkliknila Maud ter navdušeno ploskala. »V Parizu, v Berlinu, v Londonu nisem nikoli kaj takega slišala!« —
Prenehala je ter se obrnila k vratom, kajli arhitekt Hobby je stopil v ložo.
»Hobbyl« je vpila Maud, še vedno ploskajoč, ker je hotela, kakor tisoč drugih, dirigenta še enkrat priklicati. »Ploskaj, Hobby, mora še enkrat priti! Hip! hip! Bravol«
Hobby si je zatisnil ušesa ter razposajeno za-brlizgal kakor pocestni paglavec.
»Hobby!« je zavpila Maud. »Kako se moreš predrznih!« In je razljučeno udarila z nogo ob tla V tem hipu se je dirigent, ki mu je pot kar curljal s čela, z žepnim robcem ovitim na tilniku, snet Dokazal. Ploskala je iznova kakor zbesnela
=ss
Hobby je počakal, da je trušč prenehal.
»Ljudje so popolnoma poblazneli!« je slednjič dejal z jasnim smehom. »Kaj takega! Jaz sem žvižgal, samo da bo večji šunder, Maud. Kako je kaj, deklica? And hovv are you, old chap?« — »... deklica? In kako je tebi, stara bajta?«
šele sedaj so imeli čas, da so se prav pozdravili.
To trojico je v resnici vezalo odkritosrčno in prav redko prisrčno prijateljstvo. Allan je dobro vede) za prejšnje razmerje Hobbyjevo do Maud, in četudi o tem nista nikoli zinila besedice, je ravno to dajalo razmerju med obema možema posebno toplino in mik. Hobby je bil še vedno nekoliko zaljubljen v Maud, pa je bil toliko obziren in dovolj moder, da se ni dal spoznati. Toda njen zanesljivi ženski instinkt sc ni dal preslepiti. Hobbyjevo ljubezen je uživala s tihim zmagoslavjem. ki se ji je včasih bralo v njenih toplih rjavih očeh, in vračala mu je odkritosrčno seslrinsko nagne-nje. V različnih življenjskih položajih so si izkazovali vsi veseli, da more drug drugemu kaj koristiti, medsebojne usluge in posebno Allan je čutil napram Hobbyju veliko hvaležnost: saj mu je bil Hobby pred leii preskrbel za tehniške poizkuse in zgraditev tovarne petdeset tisoč dolarjev ter mu za to vsoto jamčil z osebnim poroštvom. Dalje je Hobby zadnje tedne zastopal Allanove interese pred kraljem železnic, Lloy-dom, ter posredoval pri dogovoru za sestanek. Hobby bi bil za Allana vse storil, kar bi bilo le mogoče, kajti občudoval ga je. 2e v času, ko Allan še ni bil ničesai drugega ustvaril kakor svoje diamantno jeklo, je Hobby dejal k vsakemu svojemu znancu: »Ali pa sploh poznate Allana? ki je iznašel olanit? No, boste že še slišali o njem!«
Prijatelja sla se na leto večkrat videla. Allanova sta prišla v New Vork ali ju ie Hobby obiskal v Buffalu. Poleti so redno prebili tri tedne skupaj na njenem skromnem posestvu, na farmi Berkshirebrook v Berks-hire-Hillih. Vsako svidenje je bilo zanje velik dogodek. Čutili so se tri, štiri leta postavljeni nazaj v preieklost in vse one vesele in prisrčne ure, ki so jih bili preživeli skupaj, so spet oživele v njih srcih.
Današnlsi pradborza*
Ziirich, 18 marca. (Tzv.) Na današnji predborzi notirajo: Pešta 0.62, Berlin 1.83, Italija 26.25, London 22.47, Newyork 513, Pariz 46.25, Praga 8.87 (padla), Zagreb 1.60 Dunaj 0.075, Varšava 0^12, Holand. 194.10, a.-a. krona 0.075.
cži&tatea na
Zagreb, 17. marca. (Izv.) Reška jugoslovanska stranka je dobila sledeče poročilo z Reke: Bivši poverjenik za pravosodje, odvetnik dr. Jechel, ki jc dne 15. januarja t. 1. podal svojo ostavko, katera je bila tudi sprejeta, se je udinjal italijanskim nacionalistom na Reki, zlasti komisarju Ca-stelliju in vojaškemu poveljniku fašistov Cabruni. Uveraval jih je, da se mu bo prav gotovo posrečilo razdvojiti svetovalce Za-nellove konstituante. Včeraj ob štirih popoldne je v ta namen sklical šest teh Ža-nellovih svetnikov v Asilo di Carita in jih Prepričaval o neobhodni potrebi, da se bratsko združijo s svojimi dosedanjimi nasprotniki v svrho izvolitve zakonite vlade. Zanellovi pristaši so odločno in ogorčeno °dklonili Jechelov predlog in izjavili, da stoje ramo ob rami s svojimi tovariši. Nato je dr. Jechel šel h Castelliju in Cabruni in )>nia sporočil, da se njegov načrt ni posrečil. Jechel je nameraval pridobiti kakih 20 Zanellovih svetnikov zase, da bi se združili 2 nacionalistično stranko in tako tvorili večino v novi konstituanti. Jechel je doka-*oval Castelliju in Cabruni, da ima še vedno nado, da se mu bo načrt posrečil, in lirna pripovedoval, da mu bo misija vseeno uspela. Cabruna je zaradi tega odredil, da se ob petih popoldne vrši na Dantejevem trgu koncert. Godba je prišla. Ko pa je Cabruna zvedel o definitivnem porazu dr. Je-chela. je hitro ukazal, naj se koncert ustavi. Ob osmih zvečer je magistrat nenadoma zažarel v razsvetljavi. Cabruna je pri tej priliki izjavil, da hoče na vsak način sklicati konstituanto in izvoliti vlado. Večina Zanellovih pristašev je pobegnila z Reke, da se izogne fašistovskemu nasilju in da ne podpiše sklicanja konstituante in da prepreči izvolitev nove vlade iz lastnih vrst, ker so fašisti sklenili, da jih če treba s silo pritirajo v vladno palačo zaradi izvolitve nove vlade.
IZ RADIKALNE STRANKE.
^ Belgrad, 18. marca. (Izvirno) Že svo-Ječasno smo poročali o politični kupčiji predsednika radikalnega kluba Ace Stanojeviča ,ki se je s trgovcem Jovanovičem dogovoril, da bo po gotovem času odstopil in prepustil njemu poslansko mesto. Aca Stanojevič je včeraj poslal predsed-ništvu pismo, v katerem javlja, da se radi slabega zdravja odpoveduje svojemu mandatu.
BELA ROKA.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Polkovnik Okanovic, eden od glavnih pomočnikov generala Zečeviča, je prosil za umirovitev. Vzroka ne more navesti, vendar se zdi, da so belorokci precej izgubili na poziciji v armadi in je njihov položaj znatno slabši.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Včeraj je prišla revizija procesa proti generalu Kondiču, ki je bil svoječasno obsojen na 1 leto ječe, češ, da je zakrivil katastrofo timoške divizije, ko je vpadla v Srem.
zopet ponesrečen ekspresni vlak
Belgrad, 16 marca. (Izv.) Simplon-Orient-Ekspress, ki je odšel iz Carigrada
16.	t. m. je ponovno skočil iz tira skoraj ravno istem mestu v bližini postaje Rakovica kot nedavno. Sedaj se je zlomila tračnica. To je že peti slučaj na tej progi.
tTolitičn! dogodki.
'4- Vprašanje izenačenja davkov. Po »reh letih ujedinjenja plačujemo mi še ved-110 davke, katerih v Srbiji ni Tako n. pr. jlači slovenskega delavca, kmeta in obrtnika neznosen pritisk davka na osebno dohodnino, ker gospodje ne dovolijo, da bi se ^ksistenčni minimum zvišal na višino, ki ki odgovarjala valutnemu razmerju pred y°jno in po vojni. — Te dni je v Belgradu končala komisija za izenačenje neposrednih davkov svoje delo. Poročilo je poslala Yrekciji za neposredne davke, ki naj iz-ela tozadeven zakonski načrt. Čim bi bil prejet proračun za !. 1922, pride na dnev-,1 rod ta zakonski predlog. Izenačenje dav-r,,0v bi veljalo od 1. junija 1922 dalje. — proračun za leto 1922 še dolgo ne bo sPrejet. Vprašanje izenačenja davkov je
Vsekakor še precej viseče----------
T -f Dcinagoštvo socialnih demokratov. z Prevalj smo prejeli sledeči dopis: Za Nedeljo 12. t. m. so pozivali plakati na pro-estni shod zoper nameravano zatvoritev )0lnic v Sloveniji vse ljudi brez razlike B»’ank in mišijenja. Seveda so se udeležili s^oda polnoštevilno tudi pristaši SLS. To-<ia doživeli smo razočaranje. Socialno demokratski poslanec dr. Korun je izpreme-J11* shod v agitacijski shod za SPJ. V celotnem eovoru se ie le mimogrede dotak-
nil zatvoritve bolnic, drugače pa je premleval le strankarsko-politična vprašanja in pobijal z dolgočasnimi frazami klerikalnega zmaja v mežiški dolini, kar mu seveda odpuščamo, ker edino od farske gonje so postali Kristani milijonarji. O avtonomiji je govoril tako, kot človek, ki ne ve, kaj hoče, ki se zaveda samo, da je primoran stati centralistom za rezervo. To je bil ves protestni shod! Uboga vlada! Sedaj se pa požuri in hitro zapri prav vse bolnice, sicer social-patriotje ne bodo dobili nobene druge prilike več za agitacijo svoji_ razcefrani stranki. — Istega dne se je vršil isto-predmetni protestni shod po prvi maši, katerega se je udeležilo delavstvo vseh strok, uredništvo in učiteljstvo. Govorila sta ge-rent Lahonik in župnik Riepl. Niti z besedo se nista dotaknila politike, za stvarna izvajanja pa sta žela splošno odobravanje. — Kako se SPJ brati z JDS, je najbolj razvidno v Prevaljah, kjer imajo skupno sobo proletarci« in kapitalisti: Čitalnica >Svo-bedef in ?Narodna čitalnica« sta združeni! Zato bi bilo treba dodejati k dr. Korunovim besedam: >Proletarci, združite se k —: »proletarci, združite se s kapitalisti k -f- Vojaška diktatura na Reki. Najnovejša poročila o dogodkih na Reki vele, da je vzela oblast na Reki v svoja roke sledeča trojica: Poročnik Cabrune, en voditelj fašistov in en pristaš D’ Anrmnzia. Narodna obramba pod predsedstvom Prodana je odsiavljena, proglašeno je obsedno stanje in vojaška diktatura. Pripravlja se sklicanje ustavotvome skupščine. Zanellini pristaši in Jugoslovani so izpostavljeni najhujšemu terorizmu. Reška jugoslovanska stranka je zaprosila belgrajsko vlado, naj stori potrebno, da prevzame zaščito Jugoslovanov eden ententinih konzulov. Zastopniki Francije, Anglije in Amerike so se v posebnih vlogah obrnili do svojih vlad, v katerih jim slikajo nevzdržne razmere na Reki.
2)nevni dogodki
— Sestanki Prometne zveze v Mariboru. Dne 14 marca se je vršil prvi redni mesečni sestanek Prometne zveze, kateri je bil povoljno obiskan. V dveurni debati se je razmotrivalo o notranjem delu naše organizacije o nastopu in vedenju članov do svojih sotovarišev Sklenilo se je, da se vršijo redni mesečni sestanki vsak drugi torek v mesecu v dvorani JSZ v Splavarski ulici. Prosimo in vabimo, udeležujte se prav pridno in polnoštevilno teh sestankov, kjer se bomo prav po domače razgo-varjali o našem delu in potrebah. Toraj železničarji: Samo pogum in vztrajno, nepolitično delo nas moreta rešiti!
— Dobički kapitalistov. Češka obrtna banka izkazuje za preteklo upravno leto 22 milijonov čsl. kron čistega dobička ter bo izplačala dividendo 32 čsl. krom za delnico, t. j. 8 odstotkov. Z njo spojena Gospodarska banka ima čistega dobička 8,371.000 čsl. kron in bo izplačala 48 čsl. kron na delnico, t. j, 12 odstotkov.
— Novice iz Tržiča. V društvu je pretekli ponedeljek govoril g. kaplan Vavpotič o železnicah. — Prihodnji ponedeljek odpade predavanje. — Orlovska akademija bo 19. marca ob 5. uri popoldne v Domu. Nastopijo Orli, Orlice in obojni naraščaj. — Gospodinjski tečaj obiskujejo dekleta v dveh oddelkih, tovarniška dekleta kuhajo zvečer, druga opoldne. — Posestnik Meglič iz Doline je pri posekanju hrasta padel čez visoko pečino v Bistrico in zadobil nekaj ran na glavo, ki pa niso 6mrtne.
— Za šolske vlake prosijo starši v Slavoniji, ki pošiljajo svoje otroke v šole v Osjek. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da morajo biti otroci, pomešani z drugimi potniki, dan na dan priča raznim ostudnim in surovim pogovorom in prizorom. — Na to bi morali misliti tudi pri nas.
— Wranglovci pojde'o! Spričo neštetih pritožb o Wranglovih obmejnih čet jc finančni odbor na svoji seji dne 16. marca sklenil, da sc zloglasni Wranglovci odpuste, obmejno službo pa prevzemo zopet finančni stražniki, ki so že pred prihodom Wrang!ovcev vestno vršili svojo službo.— Tako je seveda sklenjeno. Od sklepa do izvršitve pa je v mali Jugoslaviji si’no dolga pot. Bomo videli, če bodo res nehala wranglovska nasilja na naših mejah.
— Zadružništvo v Jngoslav.ji. Vseh zadrug v naši državi je krog 5000 s 600.000 člani. Med temi je na Slovenskem 794 zadrug s 154.104 člani in z 1.820,699.737 K prometa. — Tako »uradna« statistika, ki ji pa ne gre vera.
— Ponesrečen železničar. Strojevodja Jarh Avgust se je peljal v Rim. Toplice domov. Ker je bil voz prenatlačen, je stopil na stopnice. Na nekem ovinku pa je izgubil ravnotežje in padel pod vlak. Odrezalo mu je obe nogi.
— Verski davek. V Belgradu so dovršili načrt za pobiranje verskega davka. Dohodki tega davka se bodo stekali v posebni fond, iz katerega bodo potem duhovniki dobivali plače in pokojnine.
— 0 velikih izumih poročajo češki listi. Neka velika plzenska tvrdka je baje v
posesti velikih patentov nedozime vrednosti. Nadaljna poročila bodo javnost presenetila.
— Pobijanje draginje. Trgovca Janka Šumrada v Ložu je pristojno okrajno sodišče obsodilo na 4 dni zapora in na 1000 Din globe, ker v svoji trgovini ni imel označenih cen.
— Spomenik padlim psom, ki so zvesto vršili službo med vojno, bodo postavili na Francoskem. — Tudi bivši poveljnik
17.	pp. je dal pokopati svojega psa poleg groba padlega praporščaka na Tirolskem. Vsem se je gabilo tako početje. Kdaj se bo svet iznorel?!
— »iiitomobilna prometna d. d.< v L;nb-liani obvešča cenj. občinstvo, da vozi od sobote, dne 18. t. m. dalje auio na progi Ljubljana-Ce 1 j*> zopet preko Trojan, in sicer v poletnem vodnem redu t. j.: Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 80 minut zjutraj in 15. uri 30 minut (3. uri 30 minut) popoldne, prihod v Celje ob 9. uri 30 miuut zju raj in 18. uri 30 minut (6. uri 30 minut) zvečer Odhod iz Celja ob 6. uri 30 minut zutraj in 1?. uri 30 minut (1. uri 30 minut) popoldne, prihod v Ljubljano ob 9. uri 26 minut zjutraj in 16 uri 26 minut (4. uri 26 minut) popoldne. Hkratu obveščamo, da je promet na progi Celje-Viansko zopet vzpostavljen a tem, da vozi avuto z milim ovinkom preko Polzele.
— Češkoslovaška šola v Berlinu. Dne 12. t. m. se je v Berlinu otvorila češkoslovaška ljudska šola, ki bo nosila ime Komenskega.
— Kako so skubili Karla? Te dni se je zaključila v Bernu velika pravda Karla Habsburga proti družbi >Perlescoe, kateri je bil poverii družinske dragocenosti. Ta družba je Karlu za svoječasni velikonočni puč posodila na dragocenosti 850.000 frankov proti 22 odstotnim obrestim 1 Ko je Karol kasneje zopet rabil denar, se je obrnil na neko pariško zlatarsko tvrdko, ki je bila pripravljena, da mu na dragocenosti posodi znatno vsoto pod mnogo ugodnejšimi pogoji nego »Perlesco«. Dragocenosti naj bi se izročile v shrambo neki pariški banki. Toda sedaj je pa > Perlesco« zahtevala 10 odstotno provizijo v znesku 157.000 frankov, drugače dragocenosti noče izročiti. Karel je proti >Perlesco« naperil pravdo in jo tudi dobil. »Perlesco« mora brez provizije izročiti dragocenosti in plačati vse pravdne stroške. Ta pravda ima pa po nekih vesteh še svoj poseben pomen. V njej se je namreč izkazalo, da Karel Habsburg res nima sredstev. Opirajoč se na to, bo menda ponovil svojo zahtevo, da mu nasledstvene države zagotove primerne dohodke za vzdrževanje družine.
— Vinski kupci in gostilničarji se opozarjajo, da je v Gadovi peči sosednjih goricah vsaj še polovico vina zadnjega pridelka neprodanega. Vino je prvovrstno, ker je bilo grozdje izredno zdravo. Cena se giblje med 26 in 32 kronami. — Združeni vinogradniki.
£jubljanskl dogodki.
MISTERI0ZEN falziiikat.
Dne 5. septembra 1921 je neka tukajšnja speoifijska tvrdka priglasila v imenu enega tukajšnjih trgovcev gotovo množino blaga za carinjenje. Pravi lastnik blaga je bila ga Cvitar iz Trsta, prijateljica dotične gospe, o katere uv&kratnem potovanju aino predvčerajšnjem pore ('ali.
Carinski uraiiniki, ki so blago v svrho zacarinjenja še isti tlan pregledovali, so koustatirali, da luago ni pravilno deklarirano ir s o o tem sestavili zapisnik. Kazen je vsled tega znašala 2248 dinarjev.
Uradnik na kazenskem (krivičnem) oddelku, ki je ta spis prejel v nadaljne postopanje skupno z originalom in duplikatom deklaracije, je konstatiral, da se original popolnoma ujema z duplikatom To je namreč važno, kajti v nasprotnem slučaju carinarnica sploh ne sme deklaracije sprejeti in odpade vsako njeno uradovanje.
Na zahtevo tedanjega upravnika carinarnice g. Ačimoviča, sedanjega generalnega inšpektorja za celo Slovenijo, je uradnik izročil te deklaracije njemu osebno v roke. Ko mu jih je g. Ačimovič zopet osebno vrnil nazaj, je uradnik konstatiral, da se original z duplikatom ne ujema in da je bil med tem časom popravljen.
Ob tem času je odšel g. Ačimovič na dopust in uradnik je zadevo prijavil njegovemu namestniku g. Jovanoviču, ki je odredil takojšnjo preiskavo. Zaslišal je špediterja, ki je izjavil, da sta se original in duplikat prvotno popolnoma ujemala. Dalje je izjavil, da ga je g. Ačimovič opozoril, da se ne ujemata in da naj to pri svoji obrambi navede, vsled česar bo odpadla kazen.
Vprašujemo, kdo je izvršil falzifikat?
Generalno direkcijo carin pa vprašujemo, zakaj še do danes ni rešitve tega akta, ki je bil poslan še lansko leto v Belgrad?
« • •
lj Otvoritev in slovesno blagoslovljenje
nove cerkve sv. Jožefa na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1922. S p o r e d: Ob 10: Prihod prevzvišenega knezoškofa Antona Bonaventure in slovesno blagoslovljenje nove cerkve. Nato govor in pontifilr^na sv. maša. K sklepu zahvana pe em. Ob 1 zveč.. Začetek sv. misijona. Veni sanete, govor.
Nato slovesne litanije in blagoslov z Najsvetejšim.
lj Sv. misijon v cerkvi sv. Jožefa v. Ljubljani od 19. do 28. marca 1922 ob priliki otvoritve in blagoslovljenja nove cerkve. Začetek misijona v nedeljo 19. marca ob 7 zveč. Ves teden, t. j. od 19. do vključno 28. marca, bodo vsak dan trije govori: ob 6 zjutraj, ob 4 popoldne, ob 7 zvečer. Na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca in v nedeljo 26. marca še kratek govor ob pol 11 s sv. mašo. Stanovski govori bodo v torek ob 4 popoldne za žene, v sredo ob 4 popoldne za dekleta, v četrtek ob 7 zvečer za mladeniče, v petek ob 7 zvečer za može. Dne 24., 25. in 26. marca se bo obhajala v isti cerkvi štiridesetuma pobožnost Najsvetejšega. Najsveteiše se bo izpostavilo zjutraj ob pol 6 in bo ostalo izpostavljeno do 8 zvečer. Sklep misijona v nedeljo 26. marca ob 7 zvečer govor, papežev blagoslov, nato obhod z Najsvetejšim. Vse drugo se bo naznanilo med misijonom. Pridite in sprejmite prve in bogate milosti, katere vam nudi Bog za priprošnjo sv. Jožefa v njegovem novem svetišču.
lj Sožalje povodom nenadne smrti blage gospe Mimi Grčarjeve izrekajo prizadeti rodbini Barjanski fantje in dekleta.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja. da se vrši prihodnja javna odbor ova seja v sredo, dne 22. marca t. 1., ob 20. uri v mali dvorami Mestnega doma. — Društvena pisarna daje članom dnevno od
18.	do 20, ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno.
lj Pomoč gladujočim v Rusiji. Konferenca vseh korporacij v to svrho se vrši v nedeljo, dne 19, t. m., ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na univerzi. Pričakujemo zastopstvo vseh korporacij, vabljenih in mogoče pomotoma nevabljenih, —• Pripravljalni odbor.
lj Narodna galerija si je zadnji čas pridobila nad 30 novih del naše starejše in mlajše slikarske generacije, tako da predstavlja njena zbirka sedaj dovolj jasno sliko slikarskega razvoja na Slovensksm od Šubicev do današnjega dne. Zaradi novih pridobitev bo treba vso razstavljeno zbirko popolnoma na novo preurediti in razstavljalne prostore povečati. Dokler .so ta dela v Galeriji ne izvršijo, ostane zbirka javnosti zaprta.
lj .lugofašisti, ki jih zdaj organizira Pribicevic s pomočjo fonda za neodrešene istrske siromake (samo od zagrebškega kraljevega namestnika Demetroviča so dobili pol milijona kron od denarja, namenjenega za Istro), bi se radi tudi v Ljubljani postavili. »Jutro . jih pozdravlja kot borce za jugoslovansko >unitarično« misel. Zdi se pa, da pri nas ne bodo želi lavorik, kajti izvedeli smo, da je včeraj nekaj teh junakov napadlo dva gospoda, ki jih fašisti prištevajo h komunistom, pa so bili tako nabunkani, da so hiteli klicati na pomoč policijo. Prvi nastop »unitarcev« je bil torej nesrečen, kar je slabo predzna-menje.
lj Izsiljevanje. Pišejo nam: Po ljubljanskih trgovinah hodi družba štirih moških, ki imajo od ministrstva dovoljenje, da v korist vojnih sirot prodajajo različne slike, posebno neke patriotične. Cena slik je 10 in 20 K za komad. Pretežni del ljubljanskega prebivalstva je v teh dneh skrajne stiske izčrpal vse vire svojih gmotnih sredstev in se na še nepojasnjen način nekako prehranja od dneva do dneva; za obleko in druge stvari nima denarja in ljubljanske trgovine so večinoma ves dan prazne. Umljivo je, da posebno manjši trgovci preklinjajo, ko morajo v imenu patriotizma kupovati drage in malovredne slike. A če bi pri vsem tem res šlo samo za blagor siročadi, bi gotovo vsak še potrpel. Toda tu gre za »zarado« vseh mogočih drugih ljudi. Predvsem bi bilo dobro vedeti, katere tvrdke zaslužijo s produkcijo slik. Drugič pa to, da hodijo z drobnim zvežnjem majhnih slik okolu kar šiirje moški? Vsi ti gotovo od tega »posla« žive in smo radovedni, koliko od iztisnjenega denarja pravzaprav ostane za sirote? Pri nas imamo poleg vseh prejšnjih dobrodelnih društev, ki se pečajo s preskrbovanjem sirot, tudi pokrajinsko organizacijo narodne ženske zveze oziroma Kolo slovenskih sester, ki ima v svojem istotako predvsem skrb za sirote in drugo pomoči potrebno deco. Vsa ta društva neprestano zbirajo prispevke v tej ali oni obliki. Sedaj pa pošilja izčrpanemu prebivalstvu na vrat še ministrstvo svoje nabiralce. Tega že res ni mogoče drugače imenovati nego izsiljevanje. Kam naj to dovede?
lj Pobegnil iz blaznice. Dne 14. t. m, je pobegnil iz deželne blaznice na Studencu 25 let stari blaznik Čampa Ki >oI. Oblečen je bil v navadno bolniško obleko, bil je obut v copate in gologlav,
lj Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo dne 19. t. m. od 15. do 20. ure. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar.
lj Nova produktivna zadruga v Ljubljani. V Sloveniji nam osobito primanjkuje dobrih izurjenih in solidnih obrtnikov. Obrtnija, v kolikor jo imamo, bo pri
ftajinanjsi gradbeni sezoni prezaposlena, tako, da bi vsled tega trpelo hitro grade-nje hiš. Da se temu odpomore, se je ustanovila »Produktivna zadruga kleparjev, Inštalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28. Ustanovitelji, sami solidni in dobro izvežbani strokovnjaki so si nadeli nalog, čim ceneje izvrševati v te stroke spadajoča dela in bodo s svojimi solidnimi cenami in izvrstnim delom dokazati, da je mogoče tudi v teh razdrapanih časih odjemalce popolnoma •zadovoljiti. Posebno opozarjamo na kleparsko in krovsko delavnico, ki ima na razpolago najbolj za to stroko izvežbane delavce. Zadruga ima za galanterijsko delo in popravila posebni oddelek, ter bo te Od največjih do najmanjših izvrševala zelo ceno hitro in po željah naročnikov. Zadruga ni ustanovljena v spekulativne svrhe, zato jo vsem priporočamo.
Socialni vestnik.
o I/, statistike stavk. Po statistiki mi-nišrtrstva za socialno skrbstvo je bila v li-6topadu lanskega leta na Češkem v 34 zavodih delavska stavka, katere se je udeležilo 4950 delavcev, a v 6 podjetjih je bilo 350 delavcev odpuščenih. Delavci so zaradi stavk imeli 903.000 č. K škode.
o Nemški delodajalci. Minole dni je zborovala v Kolinu zveza nemških delodajalskih organizacij. Posamezni govori kažejo da nemški delodajalec ne zapira ušes pred glasovi čase. Prof. dr. pl. Wiese je v ovojem govoru med drugim rekel: »Marksizem je mrtev, toda ostalo je po njem nekaj živega: veliko svarilo, svarilo pred izkoriščanjem. Tega svarila ne izgubimo nikdar izpred oči: Ne izkoriščaj! Vsakemu svoje, toda nihče ne sme biti predmet izkoriščanja.« — Deželni poslanec dr. Kalle je go-ivoril o gospodarski in socialni politiki v
službi narodnega občestva ter rekel med drugim: »Veliki celj naše soc. politike mora biti dosega sporazuma med delodajalci in delojemalci. Pri tem je pa vse ležeče na praksi, na tem, da so delodajalci prežeti soc. smisla in dušeslovnega razumevanja za potrebe delojemalcev. V to je pa predpogoj osebno občevanje. Proč s kastovstvom I Kot človek se moramo skušati približati človeku. Misel delovnega občestva se mora čimdalje bolj uveljaviti.« Takega duha bi se morali navzeti tudi naši delodajalci, predvsem pa največji med njimi: država ozir. nositelji njene oblasti.
o Javna blaginja in delavsvo na Nemškem. Delavstvo na Nemškem je spoznalo, da v socialnem skrbstvu ne sme igrati samo vloge prejemalca, ampak da mora tudi krepko sodelovati, prevzeti čelo vodstvo. Najprej so to misel izvedli socialisti, ki so si ustvarili mogočno blaginjsko organizacijo, katera ima v socialni politiki in bla-ginjskem skrbstvu sploh vodilen vpliv. V zadnjem času si je pa tudi krščansko delavstvo ustanovilo lasten centralni blaginj-ski odsek, ki naj organizira in vodi blaginjsko skrbstvo V odseku so štirje zastopniki krščanskih strokovnih organizacij in po dva zastopnika katoliških in protestantskih delavskih društev. Odsek je osvojil načelo, da delavski blaginjski odseki sami ne bodo praktično izvrševali blaginjskega skrbstva ,ampak bodo le pod-1 pirali že obstoječa karitativna društva. Predvsem hočejo izšolati vrsto delavcev in delavk, ki naj prevzamejo glavna ali postranska mesta v blaginjskih korporacijah in občinskih upravah. Centralni odsek ima svoj sedež v Berlinu ter je priredil v zadnjem času prvi blaginjski tečaj za člane svojih organizacij.
o Podpore brezposelnim v češkoslovaški republiki. Ministrstvo za socialno skrbstvo je dovolilo izplačati podpore nezapo-selnim po natanko izvršenem uvaževanju
njih imetja in družinskih razmer. Pri razdeljevanju podpor se bodo jemali v poštev samo oni delavci, kateri so bili odslovljeni iz tvomic, nikakor pa ne delavci, kateri so bili odpuščeni iz drugih zavodov, zlasti ne poljski delavci. Podpore bodo dobivali pač tudi oni delavci, kateri so bili odpuščeni iz stavbnih podjetij, pa niso mogli nikjer dobiti dela.
o Spor v kovinski industriji v Češkoslovaški. Zadnji petek se je vršila plenarna seja zaupnikov kovinarskih zavodov ob udeležbi strokovnih central ter 300 poverjenikov kovinarskih zavodov Vel. Prage, Kladna, Slanega, Mlade Boleslave, Plzna in Kraljevega Dvora pri Berounu. Tajnika Hampl in Minira sta naznanila besedilo pisma, v katerem delodajalci odpovedujejo mezdni del s kolektivnim dogovorom. Po debati, v katero je posegel svet poverjenikov, je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva industrijalcev za zmanjšanje mezd odklanja.
Brezposelnost v Avstriji. Dunajska delavska zbornica je z ozirom na rastočo berzposelnost sklenila, naj se z velikim investicijskim posojilom začno obnovitvena dela. Podpora brezposelnim naj se zviša. Sedaj je na Dunaju 35.000, na Žg. Avstrijskem 7000, na Štajerskem 2000 in v dun. novomeškem okraju 8000 brezposelnih.
Bospodarstvo.
= Koliko bankovcev kroži danes v češkoslovaški republiki. Kakor se da posneti iz češkega bančnega izkaza, je padlo kroženje bankovcev v prvem tednu meseca marca za 255 milijonov, tako da kroži danes bankovcev za 10.488,000.000 č. K.
— Nemška strojna industrija v Avstriji. Nemčija ponuja Avstriji: motorje, stroje in avtomobile, ki so cenejši kakor avstrijski. Vidi se, da so produktivni stroški na
Nemškem v raznih panogah industrije enotno manjši kakor v Avstriji, okolnost, ki je odločilna za avstrijski izvoz, ker je skoraj 80 odstotkov vseh izdelkov avstrijske strojne industrije določenih za izvoz v inozemstvo.
= Češki rudarski in kaolinovi zavodi. Ta delniška družba v Pragi je imela dne 3. t. m. redno sejo delničarjev pod prvosed-stvom Fr. Hanuša. Predložena bilanca za 1. 1921. izkazuje čistega dobička 1,213.889 ČK, iz katerega se je sklenilo izplačati 15 odstotno dividendo, t. j. 30 ČK.
Velikopraški proračun. Te dni je osrednja upravna komisija Velike Prage odobrila proračun za tekoče leto. Stroški so proračunani na 302,192.787 K, dohodki pa na 302,235.298 K, tako da preostane 42.511 K. Proračun določa za socialno skrbstvo 12,587.309 K, za zdravstvo 83,084.503 K, ..a šolo, znanost in umetnosf 12,437.381 K.
j^aša društva.
d Šentjakobska prosveta. V nedeljo,
19.	t. m. ob sedmih zvečer bo predavanje »o čudoviti deželi Egipt«. Predaval bo nekdo, ki je bil tam. Predavanje bo pojasnjevalo mnogo lepih, barvanih slik.
d Seja ljubljanskega orlovskega okrožnega sveta se vrši v ponedeljek, 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Društvenem domu na Viču.
d Šentpeterski Orel v Ljubljani ima
nujno in važno sejo v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne. Odbor in vaditeljski zbor naj se seje polnoštevilno udeleže. Bog živi!
d Šentpetersko prosvetno društvo. V ponedeljek dne 20. t. m. točno ob 8. uri zvečer predava g. kanonik Sušnik. Vabimo k obilni udeležbi.
)Mmi cas« v vsako hišo!
(Mg
mm
fgasj
esso
(gjS3 K
Najstarejše konsumno društvo na Slovenskem fe
!. ljubljansko delavsko konsumno društvo
v Ljubljani, Kongresni trg 2.
v
V svojih Številnih podružnicah po vseh delih slovenske dežele nudi članom najboljše in najcenejše mami fakturno, špecerijsko in drugo blago. — Za varčevanje skrbi poseben oddelek, ki sprejema hranilne vloge po 5 %. Vloge sprejema vsaka podružnica. — Novi člani se lahko priglase pri podružnicah, ali pa v centrali na Kongresnem trgu 2. Prijatelji in tovariši! Bodimo zavedni konsumarji!
msn
ms
ISSi
gag
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali vpo-rabljaš pri pranju milo, katero mu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali vporabljaš
mr GAZELA MILO?
Za pleskarska in ličarska dela
se najtopleje priporoča slavnemu občinstva in prečastiti duhovščini
ofof Ione Malgaj 000»
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
asEsanaaB« ■■■■■■■■■■■■■■
Širite ..naiti tHS“ mmmmmmmmmmmn
Izdaja konzorcij >Novega Casa<. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
F. BRUMAT Mubijana
Blagovolite otvo ritev nove trgo~ vine z železnino in stroji no de« belo in drobno
Pozori
po henkureninl corr.
Mestni trg 25. I.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
®®r	3	°|0
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubi lani je naj večja slovenska posojilnica m je imela Koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vioo in nad 1,100 000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti mcnici), na hipoteke In v tekočem računu.
Šošterie, Petan & Erker
V Ljubljani, Hesljeva eesta štev. 20
POZOFI
na znanje vzeti, katero slav, občinstvu, obrtnikom, posebno pa trgovcem na deželi pri na« kupu posebno priporočamo I
prometni zauod za premog LJUBIJHNI
jST	prodaja	iz	slovenskih	premogovnikov
velenlski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehaslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:
Prometni zavod za pr»g l i. v Ljiiiiliatii, Nunska ni. 19
i.1
7*
jugoslovanska ‘Union - banka
preje Mariborska eskomptna banka
usianovlma L1872
Beograd, Qornja (Radgona, Virant, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec
expo$itura v Skofjilokt
J$vršufe vse bančne posle najkulantneie.
Akcijski kapital 9i 30. ooo. ooo (Rezerve & 16,000.000