Političen lisi za siojonsk l narod l'o poitl pre|cm»n volja : Zii celo leto . K) gl. - kr mi pol letu . . 6 ,, - „ r.n četrt loiu . . i „ „ V administraciji veljti: Zli culo letu . . 8 gl, 4(1 kr. »ii pol lota . . 4 „ „ ■t« četrt letu « „ 1(1 „ * V l.jiitiljiiiii un dom pošiljali velja (1(1 kr. vtič lin leto. VrednlMvo jo v l.i. govili uli-CIlll štov. 7. 1/luijH po trikrat mi toden iu sicer v torek, četrtek iu soboto. H. Turška armada zapusti Itulganjo. Ta- mošnje trdnjave se bodo ra/,rušile. Yo|ni tna terijal in državno imetje obdrži Turčija. Ho vredbe narodne vojske, tedaj klike dve leli, ostane riifka posadka v ltulgnrijl. 21. (Nektere dolof.be zastran stauovnikov v odstopljenih pok raj in li h.) 22. ((lovori o varstvu ruskih mnihov na sveti gori Atos, in o varstvu rusk b romarjev.) 'J.'!, ((lovori, da se poprejšuje trgovinske Koliko tribula ima llulgoriju na leto I pogodbe ponovijo.) plači vali, to se bo še le določilo po dogovoru z velesilami. li). Turčija ima pravico, posluževati so bulgarskib cest. 11. O muhamedanedi, ki imajo posestva na bulgarHkili tleli, velja isto, kakor o onih ua tleh Srbiji odstopljenih (glej točko 1 ) 12. Podonavske trdnjave se imajo ra/.-rušiti. Mednarodna komisija na dolenji Donavi ostane, kakor prej. i:i. 'I určiju mora popraviti Milinski iztok da bo zopet mogoče voziti po njem. I I. V lt os n 1 m II e rr e g 11 v i n i se bodo uvedle prenatcdbe, kakoršne se hudo na* tunčneje določile med Avstrijo, It u s i j o hi I 11 r č i j e. 15. Na Kreti, v K p i 111 in Tesali ji se imam tudi vvesti nremrmbe. Hi Turčija bo * 1 bela, da Armenci ne bodo več nadlegovati! po Kurilih 111 Cerkesih. 17. Tistim turškim podložnikom, ki so bili z. Rusi v kaki zvezi, se tla popolna amnestija is. Tuičija bo poslušala svet. posredovalnih sil glede vravttave turško perzijanske meje. li) Vojna odškodnina znaša 1110 miljonov 1 uhljev. Ud teb plača Turčija le IlOO milijonov. /a ostalo svoto bo 'Turčija odstopila liusi|i Dobrudžo, katero zamore la za llesara-bijo zamenjati , 111 pa kos Armenije, namreč okinje Atdahan, llujezid, Kiirs in Hatum. •jO. ((lovori o vravnavi nerešenih pritožb 1 tiskih podložnikov.) •JI. It o s |i o r in Dar d a u e I e ostanejo trgovinskim ladijam odprti v mirnem iu voj-skineui času. 'J5. Ruska armada zapusti evropsko Turčijo (razun Hulgnrije) v treh , in a/.ijatsko v šestih mescih. 211. Dokler so ruske čete na turških tleli, je tudi uprava ruska. 27. Turčija obljubi, da ne ho preganjala tistih svojih podložnikov, ki so ru-ki armadi na roke šli, 111 jej na kteri si bodi način pomagali. 2s. ((lovori o zamenjavi iu izpuščenju vojnih vjetnikov. '..".1. Mir se ima v I I dneh v Petrogradu potrditi in podpisati. Sedanje Sok I v o pred drzauiim zborom. 1. /nano je, da obravnava o državnem proračunu poslancem daje najboljšo priliko odkritosrčno povedati vse, kar tega ali 11 nega teži. 'Tudi tirolski poslanec Greli ter poslu žil točok, katere določujejo, površno pregledane, to-le: 1. Crnagora dobi Nikšiče, (lučko,Pod-gorico iu 1 tur- 2. Crnagora postane 11 e o d v 1 s u a. Prihodnji prepiri med Crnogoro 111 Turčijo se imajo rešili s posredovanjem Avstrije iu Rusije. ;i. Nova s r b s k a meja No- vibazara, Malega Zvoruika 111 Zukaša. I. Turki 111 mohamedanci, stanujoči v pokrajinah Srbiji odstopljenih, obdrže svoja posestva, in jih smejo drugim v najem dati, ako sumi nečejo tam ostati. Srbija postane ne-0 d v i s n a. ■>. Rumunija postane neodvisna; ona ima tudi pravico terjati vojno odškodovanje. ii. l!u I garij a postane kneževina s suni o u p r a v o , s krsčansko, neodvisno vlado, pa dobi svojo narodno vojsko Njene mejil se bodo natanko še le določile, sega pa od Srbije m Donave do črni ga 111 do egejskegu morja. 7. K n e z a b u I g a r s k e g a bo izvolil narod, porta pa 111 velevlasti imajo pravico, potrditi ga. Knez se ne sme vzeti 1/. nobene vladajoče rodovitni velesil Shod veljavnih (zaupnih) mož 1/. naroda ho naredil načrt za novo upravo po izgledu one v podonavskih kneze vitiah in pod nadzorstvom ruskim, ter v navzoč nosti turških komisarjev. Du se ta uprava zi volno uvede, nadzoroval jo bo skozi dve leli rusk komisar. Po preteku lednega leta se za-nitucjo lega nadzorstva tudi poslanci drugih vlasti udeležili. Krščanska dobrotljivost. (Dalje.) Srečna rešitev Menjalnega vprašanja je na loga cerkve. Njen 111 le njen vpliv bode rešil člo veštvo pretečega pogina. Zato morajo prodreti krščanska načela najpopred v najvtifji družbi zunaj cerkve, v državi. Cerkev sicer vpliva glasno na po.samiiegn, a njem principi morajo bili podlaga vsega društvenega življenja, če ne, ne more do cč.t svojih blagodejnih namenov. Prvo mora se pripoznati iu sicer djuiistvino oni rek: ,,.lu.iiit.ia fiiiidumentiiui regnonini." A zalo ne smo se zanemarjati krščanska ,.ehfl-ritas1'. Seveda sumu dobrotljivost, samo spol noviinje dolžnosti l|iihe/.ni, zdaj ne more rešiti ocijalnega vpriišunja; a h tem nikakor ne jemljemo dobrotvornosti enega prvih prostorov v vsem krščanskem življenji. Mi moramo svoje dolžnosti ludi v tem obziiu »polnovati ; luikor si moramo prizadevati , da pruvic.i prodre v v eni društvenem življenji, tako tnoranio gojiti tudi dobrotljivost. V tem nam je sijajni zgled sveta cerkev v vsi zg< tlovini. Rnviov tem čem nekti ro reči omenili, kako daje v cerkvi vedno cvetela dobrotljivost, krščanska ljubezen. Po večini je že znano in tudi neverni zgodovinarji tega ne t nje, a dobro je si vnovič poklicati v spomin ravno v naših sebičnih, samo Ijiiluiih časih , kako je zanemarjanje ljubezni počasi za naboj pilpeljalo še celo zanemarjanje pravice. Glavne črte posnel bom poleg Hjiisn, kterega je spisal slavni I Idole I. 18-12 v ,,'Tiibitiger theol. iv>uartal-Schril't" in pozneje izdal 1. I Sli I v svojih: ,,I!eitiiige zur Kitchen-gesehichte, Archui ologie und Lilurgik." Isd en prvih pogojev vsega vspešnega državnega 111 društvenega življenja je krščanska dobrotljivost in to se ne more dosti ponavljali v časih, kjer vel knmko rastoč pavperizem vedno litije preti društvu, in kjer se vedno očitneje kaže ne/možnimi, in nemoč naprav, ktero so si /mislili m luščmiski državniki, do In nadomestili krščansko ljubezen. Se zdaj si izmišljuje kak politični čarovnik pri nočni svi lilmci čisto človeška red-,Iva, da bi znojdel pomoč za trpeče človeštvo, univerzalno z.dra vilo za naše bolno stoletje; revček I on čisto po/uhlja tika, kterega 11111 daje zgodovina, da je zmožna le krščanska ljubnv vspešno se ustavljati nevolji časov. Na polju brezverstva ne cvete cvetica dobrotvornosti ; še tiste slabo rastlinice, ki tam poganjajo, požge v kratkem smrtna sob čuost. Krščanstvo uči v prvi vrsti zatiranje ljubezni do samega sebe, ono kaže v djanskih zgledih požrtvovalnost, ki bi se zdela skoro nemogoča začudenemu duhu. Oni duh, ki veje. v besedah oposteljna nevertiikov: , Želel sem sam preklet biti, ločen od Kristusa, za svoje brate, kteri so moji rojaki po mesu," oni duh, ki se je kazal v sv. Gregortju Niici-jan.Miem, ki je bil pripravljen izobčen biti iz. cerkve, da bi se ž njo spravili zinotljeui Ma-ccdonijanci, ta duh rodi le krščanstvo, ker In eno je v stutiu roditi tako požrtvovalnost , 1/ iiivaii lako korenito vho sebičnost. In zraven še uči ono, da smo vsi sinovi enega očeta, vsi bratje v Kristusu, vsi udje ene 111 iste obširno družine, katoliške cerkve. Iti ta svest vežo trdneje, kakor ve/, krvi in narave. Kdo bi se toraj čudil, da je ta vera porodila toliko lju- zbor o tem kaj vedel, in kako se tam izvršujejo uove vrske postave. Ko je prišlo tje več iz Nemčije pregnanih katoliških duhovnikov, prepovedalo se jim je vsled verske postave od 1. 1874 pridigovati in spovedovati, dokler ne dobe avstrijske državnljantske pravice. V lnomostu pa je protestantska srenja, ki šteje 32 udov, večidel pruskih delavcev, in v presbi-teriju so večidel možje, kterim se še sanja ne, da bi si pridobili avstrijsko državljanstvo. S katoličani se tedaj ravna tako ojstro, s protestanti pa tako popustljivo (tolerantno) I Enako se je godilo na Tirolskem glede šolstva. Državna šolska postava določuje, da imajo deželni zbori določiti natančne razmere, zlasti glede plače učiteljev, in da dotlej ostanejo veljavne dosedanje določbe. Ko se je v državnem zboru nasvetovalo, da bi se začasno določila plača učitljev, kjer bi je ne hotel vravnati deželni zbor, je odsek enoglasno zavrgel ta nasvet. In vendar se je na Tirolskem tako ravnalo- Minister za uk in bogočastje je s pismom od 20. aprila 1872 št. 3067 deželni šolski gosposki zaukazal, da naj se najprej skušajo porazumeti z občinami, kjer bi pa to ne imelo nobenega vspeha, naj kar zaukažejo, koliko da morajo učiteljem plačevati na leto. Tako se je tudi zgodilo. Ljudje so se sicer upirali in so popraševali, po kteri postavi da morajo to plačevati, pa vse ni nič pomagalo, Ali se pa to strinja z veljavo državnega zbora? L, 1873 je bil neki župnik na Predarel-skem obsojen v zapor, ker je rekel, da je šola brezverska, in vendar je minister sam to izrekel v dekretu, s kterim je vzel pravico javnosti samostanskim šolam, ,,ker so te šole po bistvu svojem verske šole, ker je pa vsled postave od 25. maja 1868 razloček med ver skimi in javnimi šolami prav očitno določen.'' Vlada noče verske šole, ta naj bo brezverska, nevtralna. Pa s tem nas hočejo le slepiti. Vprašam Vas, ali poznate nevtralno knjigo? Jaz ne poznam nobene. Poznate nevtralnega učitelja? Jaz ne poznam nobenega. Če je kot človek veren ali neveren, bode to tudi kot učitelj. Za nevtralno šolo se ne poteguje noben človek, vi ne, mi tudi ne; vi te šole no čete, ampak hočete, da naj se omeji vpliv du h ivuikov v tej šoli, ker hočet liberalna načula postaviti na mesto katehisma. Vse naj bo dan-danas svobodno, obrtnijstvo, časništvo, oderu štvo, vera, le ABC naj bo monopol države, ker bi sicer tudi cerkev stopila ua to polje in bi bil liboralizem ob tla. Zato se bojuje proti cerkvi, zato zahteva ločitev šole od cerkve, zakona od zakramenta, človeka od vere. Veliko let rabil se je na Tirolskem po šolah neki katekizem z dovoljenjem škofijstva in vlade. Kar gosposki v glavo pade, da ta katekizem ui nič vreden, ter ga 14 dni popri-četku šole prepove, ne da bi povedala vzroke, zakaj da je to storila, ali da bi bila prej ško-fijstvu to naznanila. Ali je tako ravnanje ško-fijstvu za hrbtom prav? Jaz sem 6. novembra 1876 učnega ministra vprašal, iz kterih vzrokov da se je prepovedal omenjeni katekizem, pa bil je ves zavzet rekši, da o tej reči nič ne ve, ali se je pa morda ni mogel več spom-njati. V učnem ministerstvu morajo tedaj biti ljudje, ki take občinstvu silno neljube reči za-ukazujejo, o kterih minister potem nič ne ve, kar je pa gotovo jako škodljivo veljavi ministrovi. Od kod politična apatija? Vsacega politikarja hudo žali, da se naše priprosto ljudstvo tako malo zanima za politične zadeve, za svoje ustavne pravice. Pa tako tožijo ne samo politikarji, ampak tudi beletristi, in sploh umetniki. In od kod to? Glavni vzrok je neusmiljena revščina. Človek, naj bo še tako dober in vnet za vse, kar je lepo in pravično, vendar je navezan najprvo na vsakdanje potrebe svojega telesa. On se ne more zanimati za više namene in cilje, njemu ni mar občni blagor, dokler sam pomanjkanje trpi, dokler ne ve, ko zjutraj vstane, kaj bo opoludne jedel. Zadosti znano nam je vsem, v kakih stiskah živi naš narod. Če hočemo vedeti, kako se kmetu godi, treba samo pregledati zadnje strani našega uradnega lista, tam bomo videli, kako gre kmetija za kmetijo na boben. Poglejmo v mesta, in našli bomo isto revščino. Rokodelec bi rad delal, pa nema dela, in če kaj naredi, mu ljudje dolžni ostanejo, ker nemajo denarja. Tudi kupčevalci se nič ne pohvalijo. Vse je kakor zakleto. Pri takih okoliščinah se ne smemo čuditi, da ljudstvo ne gleda daleč v prihodnost, temveč da misli najprvo na daues, na vsakdanje potrebe. Ni jim več mnogo ležeče, naj se volita ali oni poslanec, naj zmaga ta ali ona stranka, ljudje hočejo le kruha in zalužka, naj pride od koder si bodi. Zares žalostna je ta politična apatija, J pa zanjo ui druzega zdravila, nego materijalut napredek, zmaga nad revščino in bedo. Naša tolažba je , da ni samo pri nas tako, ampak da vlada tudi po drugih avstrijskih deželah enaka malomarnost za vse politične reči. Kdo pa je splošne revščine kriv ? Pameten mož ne bo dolžil naše slovenske, ne bo dolžil federalistične stranke, kajti ona Še ni bila na krmilu, tedaj tudi nič pokvariti ni mogla. Ustavoverna skoz 10 let vladajoča stranka se mora za vso to revo odgovorno delati. Ko je bil absolutizem pokopan, obljubovali so nam liberalci, nastopivši vlado, da bodo popravili vse grehe absolutizma, in da bodo narode peljali k blagostanju iu sreči. Kako so pa svojo obljubo držali? Državni dolg raste od leta do leta. Ne samo o vojskinem času, ne, v mirnih letih raste dolg na strah in grozo državljanov. Več ko sto miljonov se vsako leto daje judovskim bankirjem , kateri so nam ob vojski za visoke obresti denar posodili; več ko sto miljonov potrebuje armada ; miljoni in miljoni se potrebujejo za uradnike in penzijoniste. Poleg tega pa se še denar trati za velikanske stavbe, ki pa večini prebivalstva ne koristijo dosti, kakor n. pr. gledališča itd. Pa to še ni vse. Vsled principa svobodne trgovine so avstrijska vrata vsem zapadnim narodom, trgovcem in obrtnikom na stežaj odprta; vsak se sme tu obogatiti, in ko se je našega srebra nalezel, jo popiha nazaj v svoj kraj, in si nakupi novega blaga, ki ga pride zopet nam prodajat. Domačim trgovcem in obrtnikom se tako zaslužek krati, in marsi-kteremu se vsled te svobodne kupčije godi tako trda, da svojih davkov ne more zmagovati. Kam pridemo ua ta način? Ljudski zastopniki bi se morali potegniti za koristi domačega prebivalstva, toda slovanski poslanci so v manjšini in nič ne morejo, liberalci pa bolj iščejo lastne, kakor splošne koristi; to jim je ua vse usta povedal nemški poslanec Scho-nerer, ko je dejal, da jih je nekaj demimonde, to je takih , ki svoje mnenje in svoj glas na prodaj imajo, nekaj pa da jih je evnuhov, to je kimovcev, ki državnikom v vsaki reči prav dajo. Ti ljudje se še nikoli niso resno ustavljali , kedar je bilo treba varovati koristi naroda , nikdar se še niso resno ustavili prete-ranim terjatvam Madjarov. In zakaj ne? Ker čutijo, da imajo samo umetno večino in se toraj na nobeno stran zameriti ne smejo , da bi ne prišli v manjšino. Ne samo Slovani, ampak tudi Nemci že nič več ne dado za politiko bežen, da se je tako obilno kazala v vseh časih, da tudi dandanes ni izginila? Duh dobrotvornosti krščanske razodeval se je glavno v dvojni obliki: v oziru na dušne in v oziru na telesne potrebe. A. Krščanska dobrotljivost v oziru dušnih potreb. Ona kazala se je najpopred 1. v molitvi vseh za vse. Že gospod nas je opominjal k ti molitvi in tako tudi njegovi učenci. In pozneje piše sv, Ciprijan : ,,Kadar molimo, ne molimo ze enega, ampak za vse ljudstvo, ker smo vse ljudstvo eno.1. In sv. Ambrož : „Moramo moliti za vse ljudstvo, t. j. za vse truplo, za vse njegove ude. To jo znamnje medsebojne lju bavi, da vsak moli za vse in da vsi molijo za vsakega." 2. Dalje kaže se nam očita v skrbi za dušni blagor bližnjega. Že sv. Pavel pravi v tem obziru: „Kdo oslabi, iu bi jaz ne oslabel? kdo se pohujša, in bi mene ne peklo?" Ni toraj re.s, da bi krščanstvo učilo golo sebičnost, da bi zapovedovalo skrbeti le zato, da se človek sani ne pogubi. Dokaz nasprotnega so besede kristjanov iz Smirne, ki so naznanujoči smrt sv. Polikarpa med drugimi tako-le pisali: ,.Je lastnost resnične in trdne ljubezni, da ueče biti zveličan le človek sam, ampak da hoče izveličati tudi brate." In ta skrb za zveličanje bližnjih ni bila dolžnost le duhovnikov, ne, tudi neduhovni so jo spolno-vali in zato je veljalo bratovsko opominjanje in svarjenje vedno za duhovno delo usmiljenja. 3. V dotiki s to skrbjo je tudi usmiljenje s padlim bratom, z bratom, ki je bil tako nesrečen, da je zabredel v pregreho. „Če je zbolel en ud, naj trpi bolečino ž njim vse telo in naj išče zdravja", pisal je že Tertuljau. In Ciprijan hvalil je svojo čedo: ,,vem , da zdi-hujete in žalujete nad grehom bratov, kakor tudi jaz z vami za vsacega posebej zdihujem iu žalujem." Kakor pa obžaluje [dobri kristjan grešnika, tako se 4. veseli nad dušnim blagostanjem in krepostjo bratov. Veselil se je Barnaba, ko je opazil milost božjo proti mladi občini Antijo-hijski. Veliko veselje je navdajalo tudi krist- jane v Feniciji, Samariji in Jeruzalemu, ko so čuli pripovedovati Pavla in Barnaba o razšir-jevanji kraljestva božjega med pagani. Pavlin Nolenski pravi, da neizrekljiva razkošnost navdaja duha, ko spozna popolnost bratov v spoznanji ljubezni bož;e. To veselje nad srečnim dušnim stanom in žalost nad grehom je čutilo, ki v obče navdaja prerojeno človeštvo in ki se ne bo staralo in zginilo nikdar, dokler so znane prilike od zgubljenega sina in od najdene ovce. Posebno krasno pa se kaže krščanska ljubezen 5. v brezštevilnih m;sijonih , v truda-polnem delu spreobračanja drugovercev k edino zveličavni veri. Od aposteljnov do naših časov se ni manjkalo nikdar ljudi , ki so zapustili domovino, družino, prijatelje , varnost omikanega sveta, veselje življenja, da bi s svojo gorečnostjo razširjali kraljestvo božje in svoje visoke ideje če treba potrdili z lastno krvjo. Da mnogo jih je zapustilo tudi prestol in visoke časti, da bi prinašali luč svete vere in krščansko blagostanje med divje zapuščene narode. Gnal jih je duh ljubezni, skrb za zve- sedanjih liberalcev, ker vidijo, da jim od njih ni pričakovati nobene pomoči. Pozabiti tudi ne smemo, da se sedanji volilni redi, kakor je omenil g. Vošnjak, veliko bolj oz:rajo na premožnejše in veljavnejše stanove, kakor na splošno ljudstvo, in ni se čuditi, če potem uni možje z malimi izjemami ne čutijo potreb in trpljenja siromakov, kajti trdo je dostikrat srce bogatina, in gluho je njegovo uho za vpitje vdov in sirot. Dokler se tedaj v tem oziru okoliščine ne spremene, se ni nadejati boljših časov, in skrbnejšega varstva pravih ljudskih koristi. In še le potem, ko se bo blagostanje ljudstva zboljšalo, ko se iznebimo more siromaštva, ki nas tlači od dobe denarnega poloma sim, še le tačas smemo upati, da se bo ljudstvo začelo bolj zanimati tudi za politična vprašanja , da si bo začelo stavljati više namene ; še le ta čas prišle bode zopet vede in umetnosti v čast in veljavo. Materijalno blagostanje je podlaga vsemu du ševncmu napredku. Politični pregled. V Ljubljani, 27. marca. Avstrijske dežele. flVržuvni /.bor danes obravnava začasno podaljšanje pogodbe med Cislo in Tran-slo. Delegacija ogerska pa je že sklenila svoje zborovanje. — V r a d n i listi so začeli zopet pisariti , da naj Avstrija zasede Bosno in Hercegovino, ter potrebno vravna, kakor pravi „Presse", da bulgarsko-črnogorske predstraže! žalibog še vedno zaničevanimi in zatiranimi Slovano m v Avstriji Časi jasnitiin da bode n e m š k u ta rs keg a sistema že skoraj konec. Minister Auersperg je rekel, da je ministrovanja že sit, Lasser še ni popolnoma okreval in se bode podal v Solnigrad, da se zopet nekoliko vtrdi. Do knea maja se bode pogodba z Ogersko dovršila in ž njo se bode poslovilo tudi sedanje ministerstvo. Zadnje dni je grof Potočki bival na Dunaji in vse je sodilo, da je to v nekaki zvezi z minister-sko krizo in da utegne Potočki zopet priti ua krmilo vladino. Ob enem je tudi tirolski namestnik grof Taffe bival na Dunaji. Politik piše, da si Possinger in Conrad prav zelo prizadevata, da bi namesto Lasserja prišla v ministerstvo. Pa Lasser ostane v službi, dokler za vse sedanje ministre ne pride določena uca. *l»VCii«kih iu itali janskih zadevah na E*rim»rMltriii piše se z Du naja v „Aug8b. Postzeitung": Italije vraču joče se osebe so pravile, da se Italija pripravlja na osvojitev Gorice in Gradiške do Soče. Iz prva so to imeli za pustno šalo, zdaj pa se o tem govori sploh po Furlanskem iu posamezni ljudje, kakor tudi cele srenje podpisujejo neko spomenico do ces. namestništva, v kteri protestirajo zoper ločitev od Avstrije. Za sedaj vladajočo sistemo ui ravno lepo znamenje, da se take govorice rode in verjamejo. Temu nasproti pa od slovensk.h srenj na Primorskem podpisovaue vdane prošnje zopet za-jdostno pričajo, da ima Avstrija nad svojimi ostanejo za Rusijo zgubljene. „Fremdenblatt" pa piše, da mora Avstrija ravno v Bosni in Hercegovini pokazati, je li še velevlast ali ne, X Dunaja se ..Politiki" poroča da so se razmere med Avstrijo in Rusijo vsled neposrednega porazumljenja krone zopet pomirile. Obravnave zarad zveze med Avstrijo in Angleško so tedaj brez pomena in Beust, ki jih je snoval, izgovarja se z nekim neznanim državnikom, da vso krivdo odvrne od sebe in ne pride v nevarnost vsled tega zgubiti svojo službo. Rus;ja je vsled tega precej ostreje napela strune proti Angleški, ter ji po nobeni ceni noče odjenjati, odkar ve, da Avstrije ni volja si zarad Angleške nakopavati sitnosti, ki bi jo znale pripraviti v gotov pogin. Anglija se še vedno huduje nad Rusijo in nekteri državniki sodijo, da iz kongresa ne bo nič, vendar pa to ne bode nobena škoda, ker se potem države tricesarske zveze, t. j. Avstrija Nemčija in Itusija same dogovore o vsili rečeh , ne da bi se jim zamogla kaka država ustavljati. V zvezi s to veselo novico o vnanji politiki avstrijski je tudi poročilo o boljših notranjih razmerah domačih. Vse kaže, da so se začelitudi ličanje bližnjega; v njih je obhajalo najsijaj neje zmage krščanstvo, najglobokeje bila je ponižana sebičnost. Le krščanstvo ima rnisi-jone in med krščanskimi verami edino vspešne misijone le katoliška cerkev, ter v nji jc mo goča najviša stopinja požrtvovalnosti. A krščanska ljubav ne jenja z življenjem, ona se razteza čez grobove ; tega so nam priča 6. pobožne vstanove za mrtve. Koliko so sto rili včasih v ta namen, znano je vsakemu, ki je imel priložnost, pregledovati rajne vstanov-nine Ljubezeu sklepa bojujočo cerkev s trpečo; najlepše kaže se ljubezen v molitvi, opravljanji dobrih del posebno v daritvi sv. maše za verne duše v vicah. Tako krščanska ljubezen ne pozabi nikogar, nobenega stauja, nobene dušne žalosti, kjer mora djansko pokazati svoje božje navdihnjenje. (Dalje sledi.) slovenskimi prebivalci uajkrepkejšo podporo ua svoji meji proti Italiji. Opomnim kar sem že lani pisal v svojem IV. avstrijskem pismu v št. 180 ,,Pustztg,*d ljudstvom, tudi povsem našem mestu — bodi mu to rečeno v čast! — velika. Na sv. Jožefa dan popoldne proti 4. uri prideta namreč 2 avskultanta naše okr. sodnije, v.tez pl. Mitlle in Meixner k samostanskim vratam čč. gg. misijonarjev ter poprašujeta po predstojniku. Imela sta okrog vratu velik molek; eden prezentira svojega tovariša za grofa Pecci-ja. Ko se jima odgovori, da g. prednik so v spovednici, odideta od vrat, gresta pa ravne poti v cerkev iu tu začneta vganjati reči, ki se komaj dajo verjeti, pa so vendar resnične. Vsaki izmed njiju ima v roki dolgo ribo slauik (arenk), ki jo pomakata v blagoslovljeno vodo ter škropita po ljudeh; za nekaj časa gresta iz Cerkve, pa kmalo se zopet povrneta, ter enako ravnata, tudi ribje kosce med ljudi mečeta ter jim ponujata jesti. Ne-kovi dečki si nju slednjič v divjem hrušu od-podili v hosto. Res brlog je pravo domovje takih divjakov! Pa kaj divjakov? To so Vam ja ljudje, ki so visoke šole dokončali! To so ljudje, ki hočejo biti svoje dni naši sodniki! — Bomo videli, kakšna kazen nju bode doletela. Kaj ne, lep sad naše toliko hvahsane izobraženosti in našega napredka. Domače novice. V Ljubljani, 28. marca. (Znanstveno predavanje.) V nedeljo je govoril g. Kari Križtnan „o razvoji človeškega dela." Hvalijo sploh mičnost predmeta, spretnost v njegovi izpeljavi, kakor tudi čisto slovenščino, katere se je posluževal v izraževanji svojih misli ; obžalujejo pa, da g. govornik nema močnejega glasu, ter ga sem ter tje niso prav dobro slišali iu umeli. Občinstva je bilo Ljubljano — jako pičlo število, česar je bilo menda največ krivo slabo vreme. Prihod njo nedeljo bode govoril dr. Zamik o itali janski povestnici sedanjega časa. (.Vaši rojaki v Ameriki). V Ameriki se vedno bolj utrjuje katoliška vera. Posebno se množe v Minesoti katoliške naselbine, kjer de luje mnogo naših rojakov za .sveto stvar. Tu rastejo nove cerkve in v verskem duhu osnovane šole, da je veselje gledati. Večidel jih zidajo in izdržujejo občine same. C. g. Bcrg hold, župnik iz novega Ulma, potuje sedaj okrog, ima govore, in vabi ljudi po razuih de želah , da naj se naselijo v Minesoto , katera jim ne ponuja le časnega blagra po svojej rodovitnosti, ampak tudi večne sreče po živej veri. Tudi č. g. Plut je osnoval tu nemško kolonijo. O č. g. Tomazinu se pa piše dalje, da se je podal nedavno na čelu indijanske deputacije , obstoječe iz mnogih glavarjev, v Washington, da bi predložili vladi uadloge, ki tarejo uboge Indijance. Nastala je namreč med njimi lakota, ker so jim že več let kobi lice požrle vse, kar je bilo zelenega. Možje zdaj delajo po gozdih, žene in otroci pa doma stradajo. Mudila seje med potom ta deputacija tudi v Št. Paulu in o njej poroča ondotni čas nik „Wanderer", kako se niso mogli meščanju načnditi, da so Indijanci s tako otroško pri srčnostjo vdani svojemu misijonarju. Posebno spodbudno jih je bilo gledati, ko so bili z ve liko pobožuostjo pričujoči pri sv. maši, katero je daroval g. Tomazin v cerkvi Vnebovzetja Matere božje. Odlikoval se je mladi glavar Whole-in-the-day tudi s svojo izobraženostjo. [Seje mestnega odbora 22. t. m.) se je z županom vdeležilo 22 udov. Mestno zemljišče pri Latermanovem drevoredu se prepusti stav beni družbi proti temu , da ona odstopi kos svojega zemljišča ob drevoredu mestu, zaostalo pa mestu plača 1800 gld., da morajo biti vile, ki jih hoče tam zidati, 22 metrov oddaljene od drevoreda s potom proti drevoredu samo za pešce, in da podstavni zid med vilami in drevoredom , na kterega se bodo postavili železni stebrici, ne sine biti višji kakor 3 Čevlje. Tudi se bodo zopet skušalo doseči, da se grad Tivoli in njegova okolica od šiškine občine odloči in pripiše občini ljubljanski. — Dvema obrtnikoma se sklene povrniti nekaj daca od špirita. — Služba mestnega praktikanta, za ktero je prosilo 27 kompetentov, se podeli g ilradaškatu , g. županu pa se dovoli, da sme za 3 mesece najeti še enega diurnista po 1 gld. dnevne plače. (Svetovne razstave v Parizu) se bodo vdeležili tudi nekteri veljavnejši obrtniki Kranjski, kakor Samassn, Ilndovernik itd. Prvi je vlil za omenjeno razstavo 3 zvonove (f, u, c, z 12, 1(1, 1 centi), ki so soglasno vbrani in jako lično izdelani, ter posvečeni patronom najvišje rodbine cesarske, sv. Frančišku Serafinskemn, sv. Elizabeti in sv. Hudo Tu. Zvonovi so nekaj časa viseli na dvorišču Samassove tovarne, kjer jih je vsakdo imel priliko videti in slišati njihove lepe, čiste in močne glasove. - Razun zvonov pošlje g. Samasa k razstavi tudi zbirko cerkvenih svečnikov in 2 lugtru iz, brončevine, ki se očiščeni svetijo, kakor da bi bili pozlačeni in so zarad tega tudi veliko primernejši in trdnejši kakor dosedanji beli iz posrebrnje nega pleha izdelovani. G. Iludovernik bode razstavil zbirko stražiških sit. (Valvasorjeve kronike) prišel je ravnokar na svitlo 29., to je VIII. knjige prvi snopič, ki razpravlja redove in fare na Kranjskem. Podoba, ki jo nahajamo v ti m snopiču, nam predstavlja obglavljenje sv. Maksimiljana. Naj pri tej priliki opomnimo še enkrat krasnih platnic, ktere je g. založnik dal napraviti za Val-vazorjeve zvezke. Platnice so močne iz usnja, okusno okinčane in stanejo za vsaki zvezek 2 gld., ter se bodo pričetkom prihodnjega meseca dobivale pri g. založniku. (Iz seje deželnega odbora 23. dne t. m.) Občini Trata se je dovolilo za leto 1878. po-beranje 33"/,, priklade na direktne davke za zidanje šole. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učitelj France Zajec na ljudski šoli v Bruznici v učiteljski službi definitivno potrdi. — Poročilo vodstva deželne bolnišnice, da je župnik gosp. Levičnik iz Polja izročil 88 golil. 80 kr., ktere je 30. maja leta 1877. v Slapah umrli Jožef Gobav v svoji zadnji volji zapustil Ljubljanski bolnišnici, vzelo se je radostno na znanje. Naj bi več dobrotnikov posnemalo lepi izgled 1 (Vabilo na Sokolslci večer) ki bode v soboto 30. marca v prostorih čitaluiške restavracije v slovo odpotujočemu učitelju telovadbe „Sokola" gosp. Josipu Ilanuš u. Program: 1. Mendelsohu. Ouvertura „Prihod s tujine". 2. Strauss. ,,Živt nje je pač h po1'. Valcer. (Novo). 3. A. N. Nedved. „Pozdrav'\ Mali zbor. 4. Zaje „Večer na Savi". 5. Straus.,,Snežne zvezdice" Polka fran<;e. (Novo.) (i. V, Valenta. „Sirota". Čveterospev. 7. Titi. Sere nad a za čelo in llauto. 8. 11. Miran. „Sri ča poez'ja i Prešireu Predavanje. V). Zaje. Ouvertura „Graničan". (Novo.) 10. Ziihrer. „Dunajske". Valcer. 11. J. Diirre-rer. „Domovina". Mali zbor. 12 Gumbert. .Proseči otrok". Pesen za ru; 13. Pražak. .,Prazski pametni listv". Podpourri. M. Krcuzer. ,,0 pozni uri". Cvetirnspev. 15. Zaje. „Nučui stražari". (Novo.) 1(1. Suppe. ,,Popotnica hudiča". (Novo.) Muzikalni del zabave oskrbi slav. vojaška godba pešpolka nadvojvoda Leopold št. 53 pod osobnim vodstvom svojega kapel-nika gospoda Czansky-a. Začetek ob 8. uri. Ustop za osobo 20 kr. — Sokoli so prosti. Ljubljana, 20. marca 1878. Reditelj: Drenilc. Eazne reči. — j- M. Angela Legat, nuna v loškem nunskem samostanu, je umrla 25. t. m. za pljučnico. Stara je bila 78 J., v samostanu pa je živela 53 let. R I. P. — Goriška čitalnica je bila v nedeljo 24. t. m. napravila besedo, pri kteri se je predstavljala tudi igra a petjem »Županova M i cika". — Vsled smrti nadvojvoda Franca K a r 1 a jc dal cesar razdeliti ubogim na Dunaju 10.000, v Pragi 5000, v Solnogradu 2000 in v Išlu 1000 gld. Za dediče si je ranjki v ojioroki volil svoje tri sinove, svetlega cesarja pa nadvojvoda Karla Ludvika in Ludvika Vi-ktora. Premoženje sc ceni na 30 miljonov, in vesoljni dedič jo nadvojvoda Ludvik Viktor, kakor naznanja ,,1'ozor VII, 23". — — O b č n i z b o r p o 1 i t i č n e g a d r u š t v a ^Edinosti" v Trstu bo v nedeljo dne 31. fKj^ Dalje v prilogi, isptt marcija t. 1. v dvorani tržaške čitalnice ob 10J uri dopoludne. Dnevni red: 1. Branje in po-trjenje zapisnika zadnji ga zbora. 2. Prošnja do visoke vlade o zadevah šolskih postav. 3. Peticija do vlade naj bi ne potrdila postave v povekšanje davkov za Trst in okolico. 4. Posamezni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Priporoča se vsem poverjenikom , naj vplivajo na to , da se vdeleži obilo udov občnega zbora zaradi važnih predmetov. — Krasnega zabavnika,, l)e utsc h er Ilaussehatz" prišel je ravnokar na svitlo9. snopič, ki obsega: Eine einzige Tochter. No-velle von Melati von Java. Aus dem Ilolliindi-schen iibersetzt von L. v. Ueemstede (Fortset-zung und Schluss). — Katholische Lebens-bilder. Eugen Theodor Thissen , Kammerherr Sr. Ileiligkeit des Pajistes Pius IX., Domka-pitular und geistlicher Rath zu Limburg an der Lahu, Mitglied des preussischen Abgeord-netenhauses. Von Dr. Hdbler. — Unser heili-ger Vater Leo XIII. — St. Annaberg in Ober-schlesien. Skizze von Moritz von Reichenbach, — Der Sergant-Major. Historische Nevellette von K. 'Ih. Zingeler. — Die letzten Lebens-tage Seiner Ileiligkeit Papst Pius' IX. Von Dr. Anton de Waal. — Abschied vom Vater-lande. Gedicht von P. M. Klinkovvstiom, S. J. — Das Begriibniss Seiner Ileiligkeit Papst Pius' IX. Von Dr. Anton de Wahl. — O traue doch! Gedicht von Pli. Levvaltev. — Agnes von Zesyma. Eine Geschichte aus den llussi-tenkriegen. Von Wilhelm Peschka. — Allerlei. -- Podobe pa v tem snopiču so: Schluchtdes Trient im Schvveizerkanton Wallis. Originalzeichnung von Ludvvig Dill. — Unser heiliger Vater Leo XIII. — Eine Deputation vom Lande Nach dem Gemiilde von Ferdinand 131 ti tt. — Die Terasse des Monte Piucio zu Rom. Originalzeichnung von Gustav Closs. Pius IX. Nach der letzten photograjihisehen Aufnnhme. — Eugen Theodor Thissen, Doinkapitular zu Limburg an der Lahn. — Die Ausstellung der Leiche Pius' IX in der Sakramentskapelle der Peterskirche zu Rom. Nach einer Orgiualzeich-uuug Itlr deu ..Deutschen Ilaussehatz in llolz gestocheii von Biend'amour. — Beisetzungsort der Leiche Pius' IX. in St. Peter. — Die Leiche des heiligen Vaters Pius' IX. auf dem Para-debett. Nach einer authentisclien Photogra-pbie fiir den „Deutschen Ilaussehatz" in IJolz gestocben von KriiHler. 8 tem snopičem je dovršeno drugo četrletje, in se gg. naročniki prosijo, da naj ponovijo svojo naročbo. Novi naročniki dobe tudi še vse dosedanje snopiče po navadni ceni, t. j. po 24 kr. snopič. Naročila sprejemajo vse knjigarne, ali pa se zamorejo tudi izročiti najbljižnemu poštnemu vradu. — Dobro ohranjen. Med starejimi ljudmi sedel je tudi pameten mladeneč; koso ga nekaj vprašali, odgovoril je prav dobro. Pa nekdo bil je malo razžaljen in zato je djal: ,,Mladi ljudje takih reči ne razumejo; ko sem bil jaz toliko star, ko vi, bil sem še pravi osel.1 Dovtipnež iz družbe pa je odgovorih , No, pa ste se dobro ohranili." — Purgar-mojstersko. Župan neke občine prejel jc od visoke vlade zapoved , naj zapiše najstarejc ljudi v občini. On jia je odgovoril : ,,Podpisano županijstvo ni v stanu vstreči zahtevani visoke vlade, ker so najsta-reji ljudje po naključbi — vlani umrli." — „Č!udovito ozdravljenje". Pod naslovom je prinesel časnik,, Nord - Amerika ' popisano sledi čo dogodbo, ki je naredila po Ameriki zadnji mesec neznansko veliko šum i (in blebetanje. — Neka ženska, Amelija Greth, jc do smrti zbolela. Kri jc metala i/, pljuč iu (K-T Prilog-a ,.Slovencu" štev. 34. bila je zelo slabotna. Stara je kakih 3G let in pravili so, da je bila zelo pobožna. Povedala je ta ženska, da se jej večkrat prikaže angelj, ki ji je naznanil, da bo prihodnjo saboto zju traj ob 8 ure njena duša zapustila telo, da bo nekaj časa gledala življenje onegi sveta potem se pa zopet vrnila v telo, da bo potem ona ozdravela in šla k službi božji. Župnik Heineu in cela občina so jej verjeli. Župmkje sklical veliko ljudi za tisti čas, ko bo ona zamaknjena in jo bo on zopet izbudil iz tega spanja, ko bo vtretjič zaklical njeno ime. Sa-bota pride. Soba, v katerej leži bolnica je ua polnjena z radovednimi. Ona je v belej obleki, na vratu jej visi zlat križ in na desnej strani postelje Btoji „vater' Heinen. Ob 8 */u uri zju traj nastane tihota. Misa Greth spregovori par besedi, vzdigne obe roki in vie obstane. Heineu pravi, da je sedaj zapustila duša telo , in da je v njem le še živalsko življenje. 1'otrduje dalje 700 poslušalcem , da prihodnje ozdravljenje ni njegova zasluga, ampak da to dela z božjo pomočjo. Ko potem Heinen v tretjič za-kliče njeno ime , se Amelijn prebudi iu moli neko molitev. Veliko ljudi se izjoka iznenade nih. Heinen še ponavlja, kako se je po njem čudovito pokazala božja moč. Miss Greth ustane na to, se obleče in se gre v cerkev Bogu zahvalit. Vater Heinen mašuje in pridiguje ljudem po angleško in nemško, da je Kri-tus Amelijo ozdravil, iu da več ne bljuje krvi.— Toda že jc razglasil \Vood, nadškof v Ph la-delphiji vso to stvar za pobožno slepar jo, Heinen je naznaznanil sam raz prižnice, da je bil goljufan iu je svaril druge pred enakimi zapeljivostmi. Umrli so: 23. do 28. marca. Marija Jurmaii, kupe. v. 63 I. za aušico. Joliana Bitenc, želez. del. o. 2 '/a I,, aa jetiko. Anton Ticri, v posilili delavnici 34 1. za pljučnico. Janez Stradjot, jetnik 67 1., za su-sico. V bolnišnici so v tem mesecu umrli: Marija Marinka, goBtinja 38 1., za pljučnico. 5. Marija Terček, del. 50 1., Fr. Suhadobnik, del. s. 8 1., Marija Bedina, gostinja 42 1., vsi za jetiko. 6. Jera Zupančič, gostinja 74 1., za mrtudom. Janez Plcško, odgonec 00 1., za jetiko. Janez Prepeluli, gostač 63 t., za prelilaienjem. 8. Janez Jerič, del. 77 1., za prisadom. Anton Bevčič, gostač 74 1., za srčno napako. 9. Marija Ferlan, gostinja 44 t., za jetiko. Marjeta Vole, gostinja 66 1., za sušico lirbtence, Fraučiška Balant, postrž. o. 3 I., «a vnetico vratu. Ana Blažir , zasebnica 88 I. vsled starosti. Jožef Škerbec , čevlj, o. 13 m., za božjastjo. Adolf I.ckan , miz. o. 7 1., za božjastjo. Jožef Besek, davkar v pokoju 66 1 , za mrtudom Valeria Barnas, višj. kouduk. o. G'/B I. za božjastjo. Oto Menghelli, bričev o. 9'/, L, za preblajenjem. Zemljišče z dvojno streho v Cermošuicah 3 ure od Novega mesta je prostovoljno na prodaj. Pod eno streho je hiša z 4 sobami , pod h šo pa hlev in klet, pod drugo streho pa skedi nj, senik in kašča ; vse pri farni cerkvi. Njiv je za 18 do 20 mernikov pšenične posetve, gorskih senožet pa toliko, da se preživi čez zimo 5 goved; tudi gozda za steljo drva in za domače stavbe potrebni les je dovolj. Pripraven je kraj tudi za trgovino s žitom, usnjem, špecerijskim ali k r a m a rs k i m blagom. Proda se vse skupaj za gotov denar od 1200 do 1300 gld., s plačevanjem na obroke pa za 1400 do 1500 gld. Hiša in drugo stanje se tudi posebej proda s tolikimi njivami, kolikor bi jih kdo želel. Kdor želi kaj kupiti, naj se pismeno ali ustmeno obrne do podpisanega. J. Ilmiiar, (3) župnik na Primskovem. Poitu v šmartnem pri Litiji. (St. Martin bei Littai.) Loterijske številke 23. marca. V Tr-tu: 44, 33, 17, 35, 51. V Lincu: 55, 51, 2, 7<>, 35. Očitno priznanje. Kanjci gosp, Pr. Remic je bil za 2000 fl. zavarovan pri društvu „Erster allgemeiner Be-amten-Verein der iisterr.-ungar. Mouarchie in Wien"ter je plačeval 12 let po64gl, 84 kr. Oddal sem 17. februarja vse potrebne priloge pri ..Lokalausschusu u" imenovanegadruštva v Ljub ijani ter sem 19. marca že ves denar prejel. Š to urnostjo iu natančnostjo je društvo pokazalo, da je postrežljivo pošteno, trdno in vsega jiriporočevanja vredno. lir eno vi ce 26. marca 1878. Dr. ,1. Sterbenc e/r farni adtn. Mali šopek domoljubnih cvetlic, Zložil in založil Radoslav Silvester, trgovski pomočnik v Vipavi v 12 str. 64 po 25 sold. so dobivajo pri bukvarju Gerberju. (1) r L- z dobrimi spričevali išče službe in se priporoča cerkvenim predstojništvom. Kmetijstva je dobro vajen, zraven čevljar, tedaj prav sposoben tudi za farovškega hlapca. Več o njem se zve pri g. učitelju Janezu Lobe-tu (2) v Ambrusu. (Posta Žužemberg.) „ Avstrija" občno vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje 1111 1 >111111. ji. Uljudno naznanjamo, da smo za v oj vodstvo Kranjsko Nadzorništvo i-e sedežem v Ljubljani ustanovili in za nadzornika (inšpektorja) imenovali gospoda Ignacija Valentičič-a, hišnega posestnika v Ljubljani. Na Dunaji 1. januarja 1878. llavnateljstvo. Glede na gornje naznanilo si dovoljujem slavno občinstvo k obiluej udeležbi vabiti. ,.Avstrija'-, — ustanovljena 1. 1860 , — zavaruje na človeško življenje po raznih načinih: da izplača zavarovano svoto po smrti zavarovanca, ali kader doseže določeno starost (otrokom doto), ali da izplača izmed dveh zavarovancev tistemu, kateri druzega nadživi (posebno priporočljivo za zakonske ljudi), itd. 111 sicer v vseh slučajih s p o 111 o udeležbo 11 a d o b i č k u. — Društveno premoženje, ki je koncem leta 1876 v gotovini iznašalo gld. 1,584.693 82, je lastnina zavarovancev. — Dne 13. junija 1877 je občili zbor že sedmo razdelitev dobička določil. (2) Ponudbe za sprejem zastopništva, kakor tudi ponudbe za zavarovanja se sprejemajo v mojej pisarni: Sv. 1'etrn CCita štev. kjer se tudi pojas- nila in tarifi brezplačno dobivajo. 1 L. I. (2) Ponudbe za sprejem zastopništva, kakor tudi ponudbe za zavarovanja se g majo v mojej pisarni: Sv. 1'etrn cest« štev. 93, kjer se tudi pojas- K 1 tarifi brezplačno dobivajo. Odličnim spoštovanjem g Ignacij Valentinčič, s hišni posestnik. ^ V Ljubljaui, dne 1. januarja 1878. Za tiste, kterim Žitne cene preteklega tedna. nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, stari meri. 1 se hektolitri znaša 3Mj 1 on koliko mernikov. bi reči veljale po v I.jub- V Novem- V Kranji V Sodni- V Muri- V Ptuju V Ormuiu V Celovcu V Zagrebu n c • j Ijani mestu ilci boru g Ur. gl kr. gl. kr. gl. | kr. gl , kr. gl. kr. gl. hr. gl. kr. gl. kr. (hektoliter 9 46 10 20 10 40 11 8 9 50 8 80 8 90 9 ] 8» 8 90 Pšenice £ merilik -j 90 3 61 3 20 3 40 2 . 91 2 ( 70 2 73 2 97 2 73 „ „ (hektoliter 0 60 7 - 6 60 - - « 40 6 W 6 50 6 34 7 - BežI • • (mernik 2 - 2 16 2 - - - 1 97 1 88 2 - 1 92 2 16 , , (hektoliter 6 32 6 30 6 85 6 60 6 6 70 6 40 S 60 5 20 .Ječmena ^ mpnl.k , s8 t 6:t j 80 2 - I 86 1 Ob 1 65 2 — 1 i 16 ... (hektoliter 7 - 7 28 6 60 60 60 8 - « 90 4 | 60 6 46 7 40 Aj',e 1 • ( mernik 2 16 2 22 2 20 2 - 2 46 2 12 1 40 1 98 2 30 ,, ... „ f,o _ 7 |5 _ _ <1 30 0 10 7 80 4 46 7 60 Prosa . C^Uer 6 60 6 ^ T ij _ __ { ^ g2 2 40 1 36 2 36 m „ (hektoliter 7 60 7 30 6 62 7 82 6 40 6 80 6 60 5 72 6 40 1"rBlCe (mernik 2 30 2 24 I 70 2 40 1 97 2 10 2 53 1 67 1 97 (hektoliter 3 j 68 3 90 3 67 _ - 3 40 3 20 3 26 3 12 8 20 0v,tt • (mernik 1 10 1 19 1 10 - - 1 4 1 - 1 - - 96 1 - lil i I I Dobro izurjen cerkvenik TrlfKrnličnr denarne ceiif 27. marca, 1i Papirna renta 61.90 Hreberna r-«tiU 65 80 -Zlatarenta 73.80. — lSBOteiun državno posojil« lil — | llankin« »keije 794 — Kreditne akeii* '.'28 60 - J. min 120 20 — Sr»hrc 106 50. - Ces. kr cekini n 65. — 20 | frankov 9.61, Itcuar-t* I IK (••■ne 26. marca. Državni fondi. 6'/» avstrijska papirna renta . G'/o renta v srebrn 4'/» renta v zlatu (davka prosta) Srečke (Ioni) 1854. 1..... „ „ 1860 I., eoli. . . „ „ 1860. 1., petinke . Premijski listi 1864 1., , . . , Zemljiščine odveznire Stajarske po 6"/, , . , Kranjske | koroške iu primorske po Ogerske po 6"„...... Hrvaške in slavonske po 6°„ . PedroograSke po 6°..... Delnice (akcije). Nacijonalne banke..... Onionske banke ... . . Kreditne akcije ..... Nižoavstr. eskomptne d u/.be . Anglo-avst.r. banke .... prečke {lovi) po 100 gid. 1 »onar. 61 85~ B6 90 73.76 107.25 111- '119-t 35.— 98.50 90 — 7« 50 84 50 75 25 791 — 02 - lilnifv fil 95 88,90 7.1.90 1<>7 75 111.25 110.50 185.50 »9 50 91. 79 — 85.50 75.75 798 — 67.50 229.75 228.76 Kreditne Tržaške o Hudenske Salmove Palfti-ieve Clary-jeve 8t. (ieuois Windischgrat«-ove Waldstein-ove •Srebro Ces. cekini . Napoleonsd'or . Srebro . , 100 ., 50 „ 40 gld. 40 „ 40 „ 40 ,, 40 „ 20 „ 40 „ zlato. a. v. k. d. 725 97 70 162.75 120 — 62 — 29.25 38 76 ! 28 25 29 50 29 50 ! 25.75 ' 22 75 | 5 65 9.60 105 30 730 93 163 121.- | 63 — 29 50 39 50 28 50 30 60 29 50 26 25 2 >,50 6.67 9.61 1106.40 Tiskarnica družbe sv. Mohor a v Celnveu je izdala iu založila: Ant. Martin Slomšcka Zbrani spisi. Druga knjiga: (15) Basni, prilike in povesti. Zbral in uredil M. Leudovšek, kateliet v Ptuji. Cena brošure, iztis 1 gl. 20 kr., trdo vezan 1 gid. 30 kr. Prva kujiga te zbirke: A. M. SlomŠe-kove Pesmi se tudi Še dobiva broš'ran iztis po 90 kr., trdo vezan po 1 gld. V založbi tiskarnice družbe sv. Mohora sc se dobi: Anton .Sanežlcrv slovcnsko-nemski slovar. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Broširan gld. 2.20 kr. trdo vezan gid. 2.50 kr. Naročila sprejemajo vse bnkvarniee. V L j u l>-ljani Bamberg & Kleininaycr in M. Gerber. V Ter s tu F. H. Scuimpff. V Gorici Wokulat. V Mariboru A. Fcrlinc. V Celji J. Geiger. V Ptujem W. Blanke. V Iiadgoni J. VVeit-zinger. V Novomestu C. Tandler. V Gradcu I.euschner & Lubenskv in U. Moser. Kdor pa znesek franko pošlje tiskar-niri družbe sv. Mohor u. v Celovec (najceneje po nakaznici ,,Postamveisung'') tlobi tudi knjigo franko poslano. Najboljše železo 1 IZ slovečih štajerskih in koroških fuž u po 13'/a kr. kil., —ali 7'/,2kr. stari funt; kakor tudi vsakovrstno železno blago dobi se po najnižji ceni v moji zalegi že-leznine (4) Sp. Pesjak, v Ljubljani v glediSčnih ulicah št. 8. J h Toplic. Javna zahvala. Gosp. Francu Wilhelm-u, lekarničarju v Neunkirhen-u pri Dunaji. Od leta 1866 sem vsled lmdega pohabljenja moral skoraj vedno sedeti iu Betu zlasti o nirzlej-sih tednih veliko trpel vsled prvotne bolezni in njenih nasledkov. Wilhelin-ov protiprotinski protirevmatični čaj za čiščenje krvi g. Franca \Vil-helma, lokarničarja v Kounkircheuu pri Dunaji, mi ja pa še vselej potolažil najhujše revmatižue bolečine iu trganje po udih iu vsled vodnega rab-Ijenja popolno odpravil. Odkar rabim ta izvrstni ■aj »op t rad jem, iu s„m čisto oprosčou težav pri čiščenji, prebavljenji, bolenjaglavo, zgage, melanholijo iu celo nekega prav hudega spuščaja. Štejem si tedaj v dol/.uost, da se gospod Francu VViihelinu z« to zdatno polajšauje svojo osode, ki bi bila Bicer jako žalostna, ktero mi pripravlja njegov \Vilhelniov protiprotinski protirevmatični čaj za čiščenje krvi, najprisrčnejši zahvaljujem in ga v»im sotrpinom najtoplejšo piiporočain. V Toplicah, meseca maja 1877. M. Ke/ek, k. invalidni foldvebel. c. lidino pravega izdeluje i<'l iiiie Vlillicliii, lekar v Neuukirchenu. /.avitek /.n osemkratno rabo. po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, v razuih jezicih stane 1 gl,, kolek in zavijanje 10 ki. Starilo Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem. ter uaj zahteva vselej edino le ,\VilliclllioV protiprotinski protirevmatični čaj aa čiBČecje. krvi" (.VVilhelms autiartritisehen auti-iheumausuber. Blutreinigungslhee), ker so čaji, ki sc nahajajo samo pod imenom proliprotinBki protiievmatični čaj za čiščenje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ue kupujejo. Da je za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi \Vihelinov protiprotinski protircv-llliitičlli čaj ti le gospodje: V Ljubljani: IVter Lnsulk; v Postojni, Jos. Kupfersehmidt, lekarničar; vZagrebu: 8ig. Mittlbach, lekar; v Borgu: Giuseppi Betiauiui: lekar; vbrnku na Muri; Albort Langor, lekar; Bozenu: Franz Waldmiiller, lekar; v Bruno ku: J. O. Mahi; v Belo varit: Rud. Svo boda, lekar; v IJriksenu: Leonli. Staub, b kar; v i'li-bergu: Jan. Neussor, lekar; v Celji: Bauin-b.icbova lekarna iu Fr Rauscher; v Korminu: IIerme3 Codolini, lekar; v Kortini: A. Cain bruzzi; v Deuacli-Laudsbergu: Miillerjevi dcdiii; v Otoku: J. C. pl. Dienes, lekar iu Jož G.i-bttxUy, lekar; v Fii r s tenfel d u: A. Schriiclioii-fux, Ukar; v F r o b n 1 e i t o n n: v Blumauer; v U rož ah: O. Russheim, lekar in A. Aichinger, lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v Gradcu: J. Burgleituer, lekar; v Guttaringu: S. Vuttcrl; v li r u b i š n o m p o 1 j i; Jos. Malich; v Gospiču: Valentin Vovk, lekar; v Grafeu-dorfu: Jos. Kaiser; v Mohorju; Jos. M. I{i — chler, lekar; v Hallu (na Tirolskem}; Leop. pl. Aichinger, lekar v Judenburgu: K. Senekovi'5; vlnnicheuu: J. Stapf. lekar; v Jmstu: Vilh. Deutscli, iel«ar; v Ivaniču: Ed. T.lovič, lekar; Kailovcu: A. K. Katkič, lekar iu J. Benič ; v Celovcu: Kari Klemeucič; v Kindsbergu: J. Kaiin ič; v Kap teubergu; Turuor; v Knittel-feldu: Wilh, Vischner; v Kranji: Kari »avnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach, k-bar; v Le-obnu: Jan. Pefer8chy, lekat; v Mariboru: Alojzij Quandeat; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v M iir zz u s ch lagu: Jan. Danzer, lekar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Mitrovici: A. Keisteuovič; v Malsu; Ludvig Poli, lekar; v Nenmarktu (na Štajarakem): Kari Mally, lekar; v Otočcu: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Tribučj v Ptuju: C. Girod, lekar; v Po-tei vardiun: L. C. Juugingor; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v lioveredn: Rihard Thales, lekar; vRottenmanuu: Franz X. Illing, lekar; v Sam oboru: F. Schvvarz, lekar; v Še-beniku: Peter Beros, lokar; vŠtrasburgu: J. V Corton: v Št. Vidu: Juliau Rippert; v Radgoni: Cezar E. Andrieu, lekar; v Stainzu: V. limoušek, lokar, vZemunu:D. Jovauovičev siu; v Splitu: Venatio pl. Grazio, lekar; v Schlan-der su: B. VViirstl, lokar; v Trstu : Jak. Seravallo, lekar; v 'liidontu: Ant. Sautoni; v Trebižu: Eug. E ber) i n, lekar; v Belaku: Math. Fiirat; v V u k o vam: A Kraicsovics, lekar ; v V i n k o v c i h : Fridr. IKrzig, lekar; v Varaždiuu : dr A II al ter, lekar; v Slovenjem gradcu: Jon. Kaligarič, lekar iu g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl Gutkovski, lekar; v Senji: Jos. Aecurti, lokar; v Zadru: B. Andravič, lekar, v Zlatarn: Jan. PospiSil, lekar. (2) Aualitieuo-kemieul laboratorij direktorja dr. Tlieub. \\ ernerja, lastnika politehničnega zavoda, priseženega kemika v Vratislavu. B. G, IX. fol. 24. Opiraje so na to, da so po natančni iu vestni kemični preiskavi najprej občinstvuin najbolj gotovo in zanesljivo poroštvo daje za dobroto, iz vrstnost in neškodljivost, kakor tudi pravo ceno iz organičnih reči napravljenega izdelka, poslal mi jn g. lekarničar Franc. Wil bolni iz Neun-kirchen-a ua Spodnjem Avstrijskem jioskušnje od nj -ga izdelanega in po zdravniškem ukazu naprav ljen< ga \Vilhl'lni-ovi'ga Hi-lineebcrget Krliii-ter-Allop-a v suleniei z njeg.ivim pečatom zapečateni v kemično preiskavo, želč , da naj ta njegov izdelek natančno preiščem in nepristransko kot strokovnjak izrečeni, kaj da sem pri tem pre-iBkovanji našel. Vsled te prošnje sem gori imenovani sok sam kvalitivno iu kvantitativno preiskal, iu sinem opirajo se ua vspeh te preiskave to-le resnično sodbo iztvči: Wiliielm-ov Sclineeberga KrMuter-Allop je umetno izdelovati Suk slizaslih rastlin, ki sopila vtrjujejo iu raznovrstno kataralične bolečine olajšujejo. Ta sok so umno napravjja in priča o stro-kovnjaštvu g. izdatolja, čemur sta porok tudi nje govo ime iu njegov stan. Velik del od njega rabljenih rastlin je zarad gori omenjenih koristuih nasledkov za človeški organiz.m že zdavnej v znanstvu znan iu v praktičnem zdravilstvu rab-ljin. Omeujunemu rastlinskemu soku je pridejau najboljši rastlinski sladkor, in je ga izdolatelj vedel svojemu izdelku dati po pridevkih prav voljan, piijeteu pa ne mehek okns. lr. popolnega prepričanja opirajo so mi omenjana preiskavo zamorem tedaj \Villiclni-ov Schneebergs Ki aiiler-Allop kot izvrstno zdravilo za prsne, pljučno in sopiluo bolezni priporočati in še posebno opominjam, da je njegova cena primerna njegovi vrednosti. Naj še opomnim, da je g. Franc \Vilhelm. [lekarničar v Ncutikircbenu, edini i/.delnlel j pravega Schneebergs Kriiuter-Allopa, ki ga od 1. 1876 sim razpošilja pod imenom \Vil|lt'llllov SehneebergH Krttnter-Allop samo g. Franc Wilhelm, lekarničar v Neuukirchenu. V Vratislavu mesecu maja 1877. Vodja analitično-kemičnega laboratorija in politehničnega zavoda (L. S.) dr. Tlieobnltl \Verner. prisežen kemik. Izvirna IlaŠa velja I gld. 23 kr, in se dobiva le pri izdeljatelju Edino pravega izdeluje Fr«IIC Uillieliii. lekar v Neuukirchenu, pri Dunaju, pri kterem se naj naročuje. Prodajajo ga pa tudi: V Ljubljani: Peter Lasnik; v Postojni: J. A. Kupfeischmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekarničar; v Bozenu: F. Wald-miUler, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettaniui, lekarničar; v urunoeku: J. G. Mahi ; v Brikse-uu: Lenaril Staub, lekarničar; v Colji: Bauin-bach-ova lekarna in Fr. Rauscher; v Oseku: J. C. pl. Dienes, lekarničar; v F r o h n I e i t e n u; Viu-ceuc Blumauer; v Brezah: Ant. Aichinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos Kiiuig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, ltkarničar; v Glini: Ant. llaulift, lekarničar; v Uorici: A. Franzoni, lekarničar; v Gradcu: Wend. Trnkoczy lekarničar; v Ilallu na tirolskem : Loop. pl. Aichinger, lekarni, ar; v Iušpruku: Franc Wiukler; lekarničar; v Inuiehenu: J. Stapf, lekarničar, v Ivaniču: Ed. Tolovič , lekarničar; v Jaški: Aleks. Horžič, lekarničar; v Celovcu: Kari Kle-inenčič; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks Weili, lekarničar ; v Kranji: Kari Savnik, lekarničar ; v K n i tt e 1 f e 1 d u; Wilh. Vischner; v Kindbergu: J. K. Karinčič; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij tjuaudest; v Meranu: Wilh. pl. Pernvvertb, lekarničar; v Malsu: Ludv. Poli, lekarničar; v Muravu: Jau. Steyrer; v Ptuju: C. Girod, lekarničar; v Pe t er va r ad iu u; R. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. Audi ieu, lekarničar; v Roveredu: Rihard Thales, lekarničar; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekarničar; v Trstu: E. Zauetti, lekarničar; v Belaku Ferd. Seli oU, lekarničar; v Vukovaru: A. Kraiesuvies, lekarničar ; vViukovcih: Frid-rih Herzig, lekarničar; v Varaždiuu: dr. A, llalur, leliarničar; v Slovenjem gradcu: G. Kordik, lekarničar; v Zadru: V. Androvič, le-karničar. Kdor hoče prevzeti zalogo, naj se pismeno obrne do inoue. (2) P. I. nbriii.Htvo n nj vselej odločno zahteva \\illielmov hilmeebergis Kriiuter. Allop, ker le ja/. kiiiii izdelujem pravega in so izdelki, ki se nahajajo pod imenom: Julij Hiltiier-jcv Hilineobergu Krltuter-Allop le nevredni ponaredki, pred kturlmi posebno svarim.