Doleipke Novico izhajajo vsaK iKiti."!» ; ako : : je trt (iari priiziiik, tlan poproj. : ; Cena jiiu jo za coki leto (oil aprik ilo aiirilii) S !i, zu pol kna 1'50 K. Naročnina za Nemčijo, Rosno in driif^e evropsko države znaša li'SO K, za Ameriko 4"'iO K. List in oglasi [ilačtijt^jo iia|M'^.j. Vse (lojiise, naročnino in oznanila sprejemu tiakarra J. Krajcc nasi. Naâa vina. Naša kratijska vina so l'o sviitu tnalo znana. Tišc se o štajei'ski li iti got i.skili in o raznih drugili avsti'ijskili vinih, o kraiijskum viini se ])a ntolci, kakor hi ga sploh ne itiieli. In vetular imamo veliko vinsko zemlje in veliko piav (li)l)i'e kapljice. Človeka hoH, ěe čita vesti o raznih av-sh'ijskih vinih, }ja se krattjska vina tako pre/ii'ajo, kiikor hi ne imela noiiene viedtiosli /a Šil'Ši SVíit, Stvar izgleda tiekain tako kakor pi-i našem sadjn, Koliko lepega in žhilitnega sadja so prideluje po naših sadtiih legah in kako malo ga poznajo zunaj naših krajciv. Se kai' jo našega, si hočejo drugi l)risvojiti. Xa.šo pristno „dolenjsko voščenkc' ])išejo za štajersko sorto, Lo kranjslic klo-Idrsc in kratijsko zelje ima nekaj več itiiena )ia svetovnetii trgu, vse -drugo se pa premalo ))ozna iji premah) cetii. Ce je v Ljuhljatii kaka inieiiiinagostija, se pijejo tuja vina, dasi iuuiiiio v «ložeii v razniii kleteli, kakor n. pr. v državni uzorni kleti i. t. d., prav dohra hoteljska vina. Po Ijuijljanskiii hotelih se šojiirijo tudi le tuja vina, tako da Injoi še jnllike nimajo, ))okiJíiÍií izliorno kapljico domačega jiridelka. V zadnjem fasii se trudi Unionska klet, da sc temu saj deloma odponiore. Kdo jia je rëimi kriv ? Mi; l)i ne škodilo, da hi zastopniki našo ])fodukcije tudi teuin vprašatiju nekoliko bližje stopili. Veliko ki'ivde leži gotovo na nas, da se podcenjujejo naša vina. ] )a vzamemo le eno pi'intcro iz zadtijega časa. Ivaj pa je treba ))oročati v mje liste o letošnjem vinskem pj'idclku, da se je spravil ob dežju in da se bo pridelalo veliko k ise 1 ce in praskovcaV i'reti leti smo se jezili, ko se je nekdo v svoji ki'atkovidnosti neiigodtio izražal o našem cvičku, danes delamo pa sami l;o napako I njim iiitere-sentom nasproti J'ri nas je treha ločiti vinogradnike, ki vino pridehljcjo /a se in pa take, ki ga prodajajo. Kdor je li'gal v dežju in priilelal slab cviček, ga bo sam pil. obče pa inoi'am reči, da je letošnje vino dobro. Kdor se s ti'gatvijo ni i)ie-naglil in kdoi' je skrbno ol)irai, ima pi'av dobi'o ka])Ijico, ki se ho lahko jirodaia. Letos, ko ves svet ve, da so trpeli vitiogi'adi zaradi pomanjkanja da le 20 gramov sublimata, ki se rastopi v iiO liii'ih vode. 1'osoda mora biti lesena. Setne je i'azgrnit.i na podu in mešati z raztopitio tako, da se n!cd počasnim prilivanjem tekočine pridno meša. Vsako zrno mora biti dobro ztnoieno. Ker je sublimat zelo strupen, je li'eba previdnosti. Roke in ]iosodo je ski'bito oprati. Namočeno seme ni za nobeno drugo rabo, ker jestrupeno. Fuzariol se rabi najbolj za rž. Ilabi se pa tudi za namakanje pšeničnoga semena, ki se s tetii obvaruje baje tudi pred snetjo. /ia letos je seveda vse prc))ozno, da bi se moglo namakati rŽ in ))šenico s tem sredstvotii in zato tudi ne bom kaj vei ť) tem pisal. Pač i)a bo ti'cba, da Ijoino prihodnje leto delali poskusnje s takim ]ianiakanjem .semena. /ia letos pa hočem ojiozoriti naše gosi)odarje na to, da naj opazujejo slabo shajanje letošnjih setev in da naj gledajo, če ne bo škodovala tudi pri nas ta glivica. Naj se pazi na to zlasti pri rži iti sicer na takih mestih, kjer je rž redko i zšla. Spoitdadi naj se pa pregleda žito, ko sneg skopni, če ni napadeno od snežne plesnji. Zaradi slabe in zakasnele jesenske setve in zaradi slabega shajanja letošnje setve pa moramo biti pripravljeni, da bo treba si)omIadi morda eno in drugo strn preorati in obdelati s spoinladnim žitom, da bo treba sejati več ovsa i. t, d. Bog daj, da bi letošnje setve vzlic vsem neugodnostim sedanjega vremena srečno ušle vsaki poškodbi, ali za vsak slučaj je treba vendar le imeti potrebno seme pripravljeno. liohrnian. Gnojenje vinogradov. Ce pogledamo ])o naših vinogradih, vidimo, da je mnogo takih, ki ])ešajo. Vzrok tenni je, da so slabo obdelani, zlasti pá, da so premalo ali prav nií gnojeni in trte v njih stradajo. Ameriška trta za-liteva dobre postrežbe v enem in drugem oziru. Úe se ji ne postreže tako kot je treba, odpove. Zato naj hi bilo pri novem vinogradništvu naše načelo vedno to: raje malo vinograda in to dobro obdelati, zlasti pa dobro pognojiti, kakor pa veliko vinograda in ga zanemarjati. Ilos je, da nam večkrat gnoja za vinograd i)rimanjkuje, a na drugi sti'ani pa je žalostna resnica, da velika vedna naših gospodarjev nc zna ali noče gnojem varčevati In pravilno raviiati. Dokler vozimo na njive in v vinograd suho steljo in gnojnica vsa ali večinoma nam odteka v potok alt v Krko, toliko časa ne smemo tai'nati, da gnoja primanjkuje. Treha si je tedaj vrediti v prvi vrsti gnojišče, da tam ne pride nič v zgubo, dalje je pa treba z gnojem sploh varčno ravnati. To se zgodi zlasti na ta način, da si pripravimo dober mešatiec ali kompost, LISTEK. Zgodba na Mehovem. Ako gledamo z velicega trga novomeškega proti (iorjancem, opazimo na desni strani ceste proti Metliki sti'mi hrib in na njega desnem vznožju pa prijazno župnijsko cerkvico Podgradom. Na tem griču je l)ila videti še pred veČ leti razvalina velikanskega gradu I\lehovo, T*ri popravljanju žut)ne cerkve in pri zgradbi žiiimiŠča in ])ozneje pri zidanju krasne ka])ele Marije Pomagaj v Vinivasi so poi-abili stavbeno gradivo iz j-azvalin, ki so veličastno in ponosno zrla v dolino. ČJe pa hočeš sedaj videti sled ostankov razvalin, moraš se nai'aviiost pi'e-jilazili skozi gosto obi-aščeno gi'iiiovje, katei'o t,i zaki'iva še nekoliko ostah;ga zidovja mogočnega doma mcliovskih gosporlarjev, jiod katerim i)oČivajo spomini njih prošlih slav-iiiii dni. Nad vse krasen pa je razgled i'az tega okrogelČastega hriba, ki je 571 metrov visok. Proti jugu in jugo-zahodti ti ga sicer zapii ajo (lorjanci, proti severu pa imaš pred seboj razgrneno lepo novomeško okolico s pi'ijaznimi seli, cerkvicami in vinskimi goricami, pa ludi z ravnim poljem, i)o katerem sí; ti vije lena Krka proti svoji bistri sc.siri iSavi; v sinji daljavi ])a ti obzor mejé hele kamniške phitiine z tii'ititovcem in pa v nebo kipeči velikati Triglav. (irad Meliovo in okolica sta bila jako zgodaj obljudena. V dvanajstem stoletju je tu cvetela roilbina ]\Icliovskili gospodov. Močni grad vrhu visokega hriba je bil skozi več stoletij pi'ehivalcem varno za-vel.je. Njiigovi gospodarji so bili zelo hoja-židjui in njihov i'od je segal v davne stare čase ter je bil tia K'ranjskem splošno spoštovan. .Aloč in srčnost iVIidiovčanov si lahko predstavlja, da je Albrelit.Mehovski se drzni! leta 11!KS ogrskemu kralju lleli 111. nekatere najboljše prostore na meji napasti in odvzeti, l*ozneje pa se nahaja lela 1250 Majnhard I^lehovski, J'ozticje je bilo Meliovo' celjskih grofov, jxi katci'ib so ga jiodedovali avstrijski knezi, ki so ga zastavljali raznim plemenitim družinam. Začetkom 1 G. stoletja se nahaja tu roilbina Mindoi'fei'jov. Baltazar îlindorler ga je dobil namreč od deželnega kneza v zastavo dne Î 7, svečana leta 1 507. Bai'bai'a Mindorfer je bila predstojnica samostanu v Velesovem leta 1497, Elizabeta ilehovska pa nuna leta ]r>18. Omenjega leta je pi'odala nekaj kmetij novomeškemu kapiteljnu, kakor svedoči listina v ariiivu. Huda pa se je godila gradu in lodbini ^litidorfi;rjev v kmetskem uporu leta ]515. 1 f). avgusta se polasté iiiiorni kmetje gradu. Baltazarja in Nikolaja Mindorřerja in dva viteza so treščili raz zidovja v globočino, 15 družili vitezov so v gradu pomorili in njih trupla čez zid pometali. Minderťcrjevo ženo iti dve hčeri so slekli 1er jih oblekli v kiiietsko obleko in tirali na polje, da hi ondi delale kakor kmetice, čes, naj se tako same prepričajo, kaj trpi kmet, katerega ob-khulajo grajšČaki proti „stari pravdi" z novimi bremeni. Dva majhna sina pa so baje vpričo mati're umorili, jednaka osoda bi bila zadela tudi malo hčerko, da je ni rešila pesteina, ker je trdila, da je njena. Tudi nekaj let i)ozneje leta 1602 je bila huda praska s kmeti poil meliovskini gradom. Takratni vlastnik najame Uskoke, bivajoic onkraj Gorjancev, zoper svoje kmete: Kmetje pa se jim junaško postavijo v bran ; Se celo Ženske jo vdai'ijo z burk-Ijaitii in družim jednakim orožjem na Vlahe. Nastalo je ljuto klanje; od sto jih komaj deset srečno odnese jiete preko Gorjancev; kmetov sta bila ustreljena le jeden mož in jedna žena; jednega otroka so pa konji pohodili.^ Večkrat so jo v 15. in 16. stoletju memo mahali tudi Turki ter pustošili okolico. V petek 1)0 prazniku Vseh svetnikov 1.1528 se prikažejo Turki zjutraj na Gorjancih prt Mehovem 1er razsajajo rojiajoči po okolici. Drugi dan jo naglo pobrišejo s plenom nazaj, boječ se, da ne lu jim po dežju narasla Kolpa za\ula pota. Oskrbnik meliov-skega gi'adii, Janez Piiilar, naiiade s hrabj'o Četo konjikov vračajočega se Turka, ga dokaj ])obije in plen vzame. Si edi 1(>. stoletja je bil vlastnik gradu vitežki Janez }il. LenkoviČ, ki je onkraj (iorjanccv ležeča zemljišča odsio])il Uskokom ali Vlahom, da so se ondi naselili in vstanovili vojaško granico. DOLENJSICE NOVICE Štev. 32. ki je za viiiogra glavnili korenin in koi'eiiine je potrosil s sitperfosfatom. Ker vemo, da je siiperfosfat izdelan ali iz zmletih kosti ali iz nulniii, ki so namakane (iiaeane) z žvepleno kislino, katera je tako huda, da ji pravijo naši ljudje „Iindičevo olje", si lahko predstavljamo, da je gnojilo vse trtno korenine opalilo in trte uničilo. Pa vendai' jo .siiperfosfat izvrsl:fio gnojilo za vinogiad, če s c ga pravilno rabi, to je le prinn;nio globoko v zeniljo l)odilela, ne pa po koi'eninali potrese. Ta on podobni slučaji so le žalosten dokaz, kam vede nevednost in brezbrižnost, v koji mnogi naši gospodarji tavajo, ne da bi se dali poiiueiti. Umetna gnojila so dajo, kakor je bilo že rečeno, v vinogi'adib izvrstno porabiti. Zlasti so veliko vredna vsled tega, ker hitro učinkujejo in kej' se v ojii vreči da v vinograd več redilnili snovi spraviti, kakor v desetih vozovih hlevskega gnoja. Treba jih je le pravilno izl)i'ati in pravilno j'abiti. Trta rabi poleg vode poglavitno tri rediine snovi, to je f o s t'o r o v o kislino, kalij in dušik. Trvo dobivamo v Tomášovi žlindri ali v su per fosfatu, drugo v kalijevi soli ali v kajnitu (obe tudi v l)Cpelu) in tretjo v čilskem solitru, amonijevem sulfatu ali v novejšem Času tudi v apnenem du.Šiku. (3e ne [lognojiiiio z v.semi tremi vj'stanii gnojil, potem ne dosežemo pravega učinka, kajti tila jemlje vsa tii gnojila v gotovem razmerju iz zemlje in sicer na dva dela fosforové kisline ti i dele dušika in tri in l)ol dele kalija. (Je pa ene teh treh snovi manjka, tudi druge ne moie prav izrabiti. To je nekako tako kakor pri zidarjih. Da laliko zidai' hišo sezida, labi puleg vode ludi opeko (eegel), apno in pesek. Će mu damo samo opeke, ali samo apna, aH samo peska in opeke, ali samo opeke in apna, itd., ne bode mogel hiše sezidati. Tudi nc ho lahko zidal, če mu damo veliko ojjeke in le malo apna in peska, tetiiveč vseh treli neobhodno potrebnih ssiovi moi'a biti v gotovem razmerju. tiioucc ^iciii.) Gospodarske clrobtiiie. Oddaja modre galice v letu 19!6, Naročila na galieo se še sprejemajo in je lilačati z naročitvijo vred -za kilo po 4 K. Mogoče, da bo galiea še več stala, labko pa tudi nekaj manj. Kdor jo naroči in jilača, jo je zavezan prevzeti po končno veljavni eeni. Ker je galiea tako di'aga, jo bo kazalo mešati z galunom, katďa zmes tako doljro učinkuje, kakor sama ■galica. Ta zmes je namreč „tenaks". Tudi galun bo oddajala e. ki: kmetijska dnižha in so hiliko že sedaj naroča jiii podi'už-nici. 1^'votno nastavljena cena za modro galico bo zaraditega znatno višja, ker se mora vse blago iz inozemstva plačati na podlagi zlate veljave, ki je sedaj zelo visoka vsled nizko vreilnosti avstj'ijske kronske veljave. Potrebno galico bo dobila družba iz švedskega. Dolgotrajna moća dela silno škodo v našem poljedelstvu in sploh našem gospodarstvu, l^judje ne more.jo sejati ozi-mine in kar so je v zadnjem ča.st; sejali, kaže slabo. Spi'avljati je še rejio iti drugo })re,snim), ])a ni mogoče. Lislje, je na oniinom, rta ne ])ro-dajajo ])ei'šutnikov dražje kakoi' po 2 K .""HJ h,' da ne pridejo v kazen. Pri nas imamo sedaj zgol peršutnike na pi'odaj in bi hilo iieopi'aviCeiio in kažnjivo, če bi kdo za nje več zahteval kakor gi'e. Ne pretiravajmo torej een, ki so dosti visoko t Belokranjski - vestnik« - Vojno zavarovanje je oddelek pomožnega zaklada za vdove in sirote vse oh-orožene sile, ki je pod Najvišjim i)okrovi-teljstvom Njih c. in kr. Visokosti i)i'esvi(.lega gospoda nadvojvode Leopolda Haivatorja in presvitie gospe nadvojvodinje Blanke. Z vojnim zavarovanjem ai more zagotoviti vsaka rodbina za najhujši čas glavnico, s katero more takoj razpolagali, ako jiade zavarovani vojak ali umrje na posledicah bolezni, ki jo je dobil v vojski. Vojno zavarovanje zmanjša t.udi liojevniku samemu budo skrb za družino. Ker je tudi zavarovalnina zelo nizka, naj vojtioga zavarovanja nihče ne odlaga, ker ima vsaka zamuda labko najlnijšib posledic za di'užino, ki izgubi svojega skrbnika. V Jieli Krajini sjirejema zavarovalne predloge in daje vsa potrebna jiojasnila okrajna poslovalnica v Črnomlju (občinska liiša) in nje iiooblašČeni zastopniki. DomaČe in tuje novice. Premeščenje. 0. g. vikar Janko Lobé je prestavljen iz Novega mesta v (Jermoš-njiee; na njegovo mesto je i)risel Č. gosp. Ivan Žerjav, kaplan iz Črmošnjic. Odlikovanje, (ilasom vojaškega ukaz-nika je bil inženi]- All)ert Vedornjak, sti'o-kovni učitelj na Grmu, .sedaj rozervtii po-ročtiik 4. bos.-herc. pešpolka, odlikovan z vojaškim zaslužnim ki'ižcem z vojno do-koi'acijo. Odlikovanje Novoineščana. V iMnrau na Štajei'skem je bil mej drugimi na jako slavnosten način odlikovan s srebrno kolajno 1. razreda za hiabrost, brat gosjxida Alojza Ueitza, uiaija v Novem mestu jiod-lovec pri 7. lovskem bataljonu g. Franjo K e i t z. Imenovani se je udeležil vseh bojev tega Itataljona z Rusi v Bukovini od meseca decembi'a ]í)14 do septembra lyif) z malim presledkom, v katerem času je bil poslan kot kolei'e sundjiv v zaledje. Konec sejitembra pa je bil v nekt bitki dvakrat ranjen in poslan v bobnšnieo in po okrevanju zopet k svojemu bataljonu v Muran, kje,i' je prejel sedaj zasluženo plačilo. Častilamo ! Umrl je v Celju Črkostavee Avgust Srtibotnjak za ranami, ki jih je dobil na južnem bojišču. Nadepolni rajnki je bil tndi v novomeški tiskarni uslužben, kjer so je izučil. Naj počiva v miru! Umrl je na Dunaju g. inž. Ferdinand lilemenčič, c, ki', stavb, svetnik, posestnik različnih visokih odlikovanj itii., dne 1, novembra, im doigi, uničili bolezni, večkrat l)reviden s sv. zakramenti, v 75. letu svoje ' starosti. Njegovo truplo so jiripeljali vJ.jiib-Ijano ter tam položili v rodbinsko rakov. Pokojnik je bil tuili Novomeščanom in sploh Dolenjcem dobio znan še izza časa, ko je vodil građenje dolenjskih židezntc Ljubljana-iCoČevje-Nov omoslo, za katere si je pridobil nevenljivih zasiug, Vsled svojega Ijiido-milcga in prijaznega občevanja z ohčin-stvoin visokega in nizkega stanu je vžival rajnki vsepovsod velespoštovanje, Ohčina Uibnica ga je elo imenovala svojim častnim občanom. Nuj um ostane blag in trajen spomin I Umrli vojaki v oktobru: oktobra Franz Ambrušter; 5. oktobra Mihael Deljaja; S. oktobra Aul al Kiichner, Mestna hranilnica v Novem mestu. V mosecii oktobru 191,5 jc 1(J4 strank vložilo 122.222 Iv ó6h; 74 strank vzdig-inlo 129.r)(;i)K S-Hi; torej iiuuij vložilo 7347 Iv 2Sh; dvema strankama seje izplačalo biiiotečiiih posojil (;;■).HOD Iv ; stanje vlog ;í,S()S.;íIÍ5 K Uíh; denarni promet G31.1 71 K íí(; h; vseh strank bilo je lOOO. Izkaz cesarice Elizabete rezervni bolnišnici v Novem mestu došlih darov: gosp. Anton Pate v Tvanji vasi št. 11 : 80 glav zelja, 2 vreči kromjjij-ja, 9 kg ješprena, gos))a Gabrijela (^oriany v Riiperčvrliii ; 2 jerhasa jabolk, 1 jei'bas paradižiiikov, pi'CČast. gosp. žiiiiuik i^^midovnik v Prečni: 3 kg masla, 20 jajc, 1 kg slanine, šolsko vodstvo na Tiebelnem: I vrečo jabolk in (j parov nogavic, gg. Antonija Lavriha in Antotnja Ei'šte iž Dol. Nemške vasi 2 po 1 korbco jaliolk, dekleta IMarijne družbe JlruSiea-Stoiiiče, G jerbasov jabolk, 111. i'ed Češnji ce-Trž k a gora: 3 vreče krompirja, 1 vrečo jabolk, gosjjod Žagar v Dolenjem Karteljevem 1 vrečo kroinjiirja, ill, red r)(j), Karteljovo: (JO glav zelja, gospodična A, Zupan v Ljubljani, 100 cigar, g. Fj'anca lirastar, Sela-i\lirnapeČ: 15 jajec, 1 korbeo jabolk, sočivje, gosp. Jvončina v Zatičini: IS kg svinjske a je prinesel Kunibertovo harfo. „Ni mi bilo mogoče ločiti se v počitnicah od s\ oj(!ga dobrega prijatelja Kilniberta; ta pa se zojiet ne more ločiti od sj^oje harfe, draga Klizabeta; tako sem ]iripeljal seboj jaz njega, on jia svojo harfo", reče Oto, kii ]n'edstavlja sest.ri svojega prijatelja. Kmalu po tem prijaznem siirejemu sta sedela mlada tovariša dijaka v veliki dvorani, kjer s{) jima postregli z dobro južino. Kunihcrt bojazljiv, toda nadarjen IB letni mladenič, je bil sin načelnika novomeške godbu, kjer se je učil skujmo z Otonom iz Meliovega, sinom stai'ega Hermana iz .Mehovega, na vojvodskem kolegiju, Ko sta se seznanila, nastalo je med njima tako tesno ju'ijateljstvo, da so ju v šali imenovali le „Kastor in Poliiks". Kunibert, sin načelnika godbe, je bil poznan kot pevec in igi'alec na harfo, kakoršnib se je takrat na Kranjskem malo doldk). Vsa pisma, ki jih je pisal Oto iz učilišča svojejiiii očetu in svoji sestri, so bila ])ulna livale o Ivuniberlu, kot umetniku, in tako je prišlo, da so je dal stari, ponosni vitez nakloniti in je dovolil svojemu sinu, da smo tega dragega svojega prijatelja v ])očitnicah in'i))cliati seboj. Elizabeta, edina hčerka Hermana, je bila od vitezov i>o okolici imenovana lo „cvetlica iz IMchovcga". Slovela je sploh po vsem liranjskem kot najzalše dekle. Bela in nežna kot kraljeva lilija (takrat še dekleta niso mazala svojih obrazkov z rujavo barvo) jo nosila cvetoča njena postava v selil tudi plemenito .srce in najnežnejša čutila. Kdor jo je videl, so ni mogel dovolj načuditi njetii lc|ioti. Ivunibert, katerega so ji odločili, da jo bo nčil igrati na harfo, je kar zarudel, ko mu jo je stai'i vitez pripeljal kot učenko, V oni si'CČni dobi, ko Se niso bila srca tako pokvarjena od nesrečnega strupa egoizma in materijalizma, kakor dandanes, je imelo srce še nekaj veljave ter bilo dosti bolj pristotmo čisti ljubezni. Tako je bil prvi trenotek snidenja teh šc mladih bitij za zmiraj odločilen. Komaj je Oto stopil s prijateljetii sestri nas]iroti, opazi! je Kunibert takoj, da Oto nî zaman hvalil Čednosti in le])0t0 svoje sestre. Le malo časa je lillo treba, da se je naš Ivunibert, kot najboljši pevec in igralec na harfo, na Mehovem ))riknpil ter si tudi vsled_svoje ljubeznivosti pridobil srca vseh. Vitez Herman, ki je videl, kuko priljubljen je postal mladi umetnik na gradu, ni smatral v globini sr(;a tlečo ljubezen svoje hčerke k \inietnik» za nič driizega, nego za inijaznost in občudovanje; še na misel imi ni prišlo, da bi plemenita, strogo vzgojena in pokorna liČi gojila prepovedano ljubezen k revnenui dijaku. Veliko razliko stanov, k-i ju jo ločila, smatral je stari vitez za dovolj zanesljivo vai'stvo proti takšnim srčnim čutilom. Kuniheri. je bi! veČ nego srečen, ko je opazil, da jirekrasna Klizabeta obrača svoje mile oči po njem, posebno kadar domači tega niso zamogli ojiaziti, kar se je najlaglje zgodilo pri jionku na harfo. (Daljo »Icúi.) mernik (treliov in vi'ečo roltidovega listja za čaj. Strajnar Ami, Dul. Ponikve, 2 vreče ki'Oiii])irja in t vrečo zelnatili glav. i^up-nija .'^t. Petei* pri Kndoifovem, 11 vreč krompirja in 4 vreče jaliolk. Občina Selo-Šninberg, 4 vreče kr(nn])irja, 1 zaboj in 3 vreče jabol];, ]K)1 mei'nika ližola. A^sem blagim dobrotnikom najprisrCneja zalivala za naklonjenost. Semenišče v Zatičini. (ioi'iški bogoslove! so pi'ičeli svoje študije v Zat.ičini ]ia Dolenjskem, v slavnem in pi'ostorneni samostanu preč. oo. eistei'cijanov. Pod orožje odriniti morajo pi-ebrani frnovojniki letnikov 1873 do 1877, dalje letniki 1891, 1895 in 1890 in pii dodatnih prebiranjih do 16. novemlna li)l5 potrjeni v letih Î875, 187(i, 1877, 1891 in 1H95 rojeni Črnovojiiiki avstrijskega in ogi'skega di'žavljanst va dne 16. novembra 1915. Na severnem bojišču pri K'oi'smii'čin v Galiciji je 18. juinja 11115 nnnl jiiiiaške smi'ti koi'poral Jožef Šetina iz Prečjie. l'okojidk jc bil vnet za vse dobi'o ter jiriljubljen vsepovsod. Več let je bil jiri čč. 00. Lazarislili iz di'nžbe sv. Vinceneija Pavlanskiîga v Gradcn ter vzgledno živel do konca svojega življenja. l-Jog nni daj večni mir in pokoj! Bodi nni lahka tuja zemlja v Galiciji! Iz ruskega ujetništva je pisal svoji sesti'i v Smolenjo vas Št. 23 Franc Zagore, vojni ujetnik 2. rota, 1. vzvod Sengilej, Jiosija, da je še zdrav in upa na veselo svidenje. Poštni pečat je Moskva 23. .'j, 15 ekspiidicija. — Oglasil se jc Josip Daiovic iz Kandije št. 14. Naznanja il. 17. nuija s i)oti, da je prišel 15. maja v iiisko jet-ništvo. Ta dopisnica je dospela po „petro-grajski vojni cenzuri". TJiiiga doi)isnica, datii'ana z dne 29. avgusta 1915, jta je dosjiela čez ^loskvo. Nahaja se v (?) Sibirska gutiernija. Slovenski vojaki — veseli, z jtižnega bojišča piše dne 2(1. oktobra Josip Juduič iîYojfinni bctolti aiijskcitiu l ujiikii : Zadnjič sem Vam pisal enkrat iz (ialieije ob I injestru; ne vem, če ste dobili oni list ali ne. (lîilo natisncno v „Novicah.) Kakih šest tednov sem bil tam. Ko smo pa zopet potisnili Ruse iz njih jarkov, tam pri Ozei'iielize, smo odšli nad polentai'ja. Malo je iimnj-kalo, da nisem bil oiuli vjet Kot patrulja smo se pri zasledovanju ju'evcč oddaljili od glavne trupe, ter smo zašli med večje od-(ielke Rusov. Dva moja tovariša sta bila zajeta, a jaz sem jim srečno i)opihal; seveda lue jc spi'cmilo par navskrižnih salv, toda zadela me ni, hvala lîogu, nobena krogla. V vojski ima človek večki'at prav očiten dokaz, kako ga Rog varuje, sicei' bi gotovo ne mogel uiti smrti! Vožnja preko Ogi'ske, Štajerske in Koi'oškc je bila jako zajumiva, ker smo zopet videli domače kraje in ljudi. Toda kmalu smo bili zopet nanovo opremljeni kot hribolazci, ter smo šli „Picmontczarjii" nasproti. Malo čudno smo gledali, ko smo bili takoj postavljeni v goi'e, ker v enoletni vojski smo sc navadili boja v ravnituih. Kmalu sjiio se vživeli v nov način l)ojevanja. V Galiciji smo bili zakopani v zemlji kot ki ti, tu sc ]ia di'žimo skalovja kot oili. Je pa tudi zanimivo, ko se v temni noči pomikamo tiiož za možem, kakor sence po skalali, ob robu pi'epadov in strmih sten, kjer je eti sam napačen korak že smrt. In to plezanje traja več ur, včasih celo noč, ako je temna in še itovilni deževna. Naši ljudje pi'CJiašajo jako potrpežljivo vse napoi'e. Ivomaj piidemo vsi mokri in pi'e-poteni v svoje jtozicije, že čuj(!mo izza kake skale kak o tiho melodijo, čc sc ne sme glasno peti. Kranjca si ne moi'em misliti brez petja. Zadnjič eidirat smo imeli več dni močno kanoiunlo, bil jc pi'avi to|nnški dvoboj. Lah nas jc obstreljeval, da je, letelo kamenje in kosi granat vse križem. Težka granata vst;ka tovai'išu i'aviu) pied jirag njíigove „vile", da se je gora st.resla; in kaj je storil? Hitro se skloni pokoncu in glasno zavi'iska proti Italijanom, Češ, saj nam nič nc morete! Vsi smo se moi'ali smejati in smo se res čutili varnejše. Vreme imamo in krasno, le ponoči je že oitčnten mraz, ker smo [irecej visoko, približno kakih 20t)0m. l'riin-avljamo se vsestransko za zimo. Ustavljeno je vse dopisovanje z vojnimi ujetniki v Srbiji, ker so pretrgane imštne zveze pniko lliimunije. Generalu Boroevicii so sklenile podeliti častno oličanstvo vse občine volo-skega okrajnega glavarstva v znak večne zahvale za varstvo, katiiro jim slavni general daje ])red sovražnim viiadom. b Verski fanatizem Črnogorskihvojakov. V bolnišnici 1'smiljenih bratov v Kandiji sc nahaja ]'aujeni vojak, ki ima rane na nogah povzročene od vrvi, s katerimi je l>il za noge na drevo obešen. Zgodilo sc je, da je bil oddelek naših vojakov od Črnogorcev zajet. Pri si>rejemu, ki so jim ga pripravili IJmogorci, so morali ujetniki najprej izjaviti svoj verski značaj. Kar je bilo med njimi pravoslavnih, se jim ni nič slabega zgodilo. Desetero med njimi na-hajajočih se katolikov in midiamcdancev so lia za svojo veJo vneti Grnogorei za noge obesili na drevje in tako viseče lU'e-tepali. Ko so ti mnčenci že en dan tako viseli brez upa na kako rešitev, so iia avstrijske Čete nenadoma začele prodirati naprej, so /,a))odile Črnogorce v beg in tako naše niučence otele obupnega položaja in grozne snuli. Nesreča, Y sredo 3. novembra okolu pol 5. ure podoludne je peljal posestnik Franjo Kodcre iz Prekope pri Št, Jertiejn t(!Žak voz vina skozi Novo mesto na kido-dvo]'. Ko ])a iiripelje do vogla hotela Kijklič, kjer je najtesnejša cestna ožitia in zelo navzgor, so konji s težavo potegnili, morda nekoliko jiostrani tako, da se je zlomila štanga in voz odleti in se ])revrn(!. Pri tem se je vtilik sod, ki drži 10 veder, ubil čez sredino in vino se je vlilo iz njega in tekto ])o cesti, iiiiri pomoči gospodov Gačnika, Parboriča in Kobeta sc je za-iivaliti, da ni dobre kapljice preveč izteklo. G. (íačnik je imel slučajno ravno dva večja soda na razpolago in v ta dva soda se je vitu) liitro pretočilo. Četudi je šlo vina veliko v zgubo, se je s tem se večja škoda venilar omejila, za liar gre čast v prvi vrsti g. Gačniku. Vino je last g, Valovšeka, lesnega trgovca v Gorici. Nogo odtrgalo je dne 31. oktobra železniškemu uslnžiiencu, 20 let staremu -losipu Zupančič iz Gradaca. V bližini vasi IClošter je šel službeno ])o železniški lU'ogi, ter se uiu je spodrsnelo tako, da jc jiadel nezavesten na progo. Vlak, ki jc kmalu nato priilrčal, odtrgal mu je levo nogo v stegnu ter tudi desno precej poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico v Kandijo. Predmeti proti mrazu za vojake na bojnem polju. G. in kr. etajmo višje jio-veljstvo je v svrho enotnega posiojtanja odredilo, da se ne sme pošiljati ali oddajati darovane ])rcdmetc za obrambo jtroti mrazu neposredno armadi na bojnem polju, temveč da jc taka dai'ila oddati nabiralniki daril v naturalijah c. in kr. vojnooskrbo-valnega urada v Ljubljani (c. kr. deželna vlada, Simon Gregorčičeva ulica štev. 20, pritličje). Vojaški dopjsti. o. in kr. 5. aiinadno elajmo [(ovtdjsl vo je kranjskemu deželnemu odboru sporočilo, da more gosjiodarske dopuste vojaškemu moštvu, ki je na bojišču ali v etapnem ozemlju, iz vojaški)) ozii'ov dovoljevati le v j)rav po.seiiuo ozira vrednih slučajih, n. pr., čc je obstoj kake loilbine ogi'ožen i. t. d. Prošnje- za take doimste mora, ko jih je potrdilo politično oblastvo, predpostavljeno povcdjstvo s })ripiU'očilom služl)i'nim potom predložiti ariiiadnemn etapnemu poveljstvu. Kazni seje hotel odtegniti 15letni Martin Tomažin, doma iz Rake na Ito-lenjskeni. G. Lovro PuŠ ga je imel gnati iz Novega niesla v prisilno delavnico v Ljubljano, iz kate]-e jo je še-lc popihal 7. junija. Seveda mu ta ])ot nazaj v kaznilnico ni hotela prav ugajati, zato se mn jc v vozu na železnici zazdelo, da bi sc mu morda jiosrečil poskus, ob prvi judliki skočiti iz vlaka. Svoj tuimeii je kmalu tudi izpeljal. Previdno je stopil iz železniškega voza na stopnice. Njegov sprevodnik to sicer urno zapazi in ga iioče že z roko zagrabili, a prepozno. Tičck je ž(; v istem hipi! sfrčal raz voza. (iosp. Puš takoj potegne za pi'vo silno zavor-nico (Notbremse), na kar se vlak ustavi, ter takoj iiohiti za mladim porcdnežcm, ki se je pa že zopet [lolural, da bi jo od-kuril najbrže v bližnjem prcdoî'u pri Višnji gori; toda prijela ga je jiest pravice. Fantiček se je iK)škodoval na zgornji ustnici iti si izbil nekaj zob, kar mu iiode ostalo v iirijeteii siiomin na srečni Čas, ko jo skočil z vozečega vlaka. (i. Puš je gnal potem Tomažina v bližnjo vas L{)ka, kjer mu je skupno z nekim prostovoljnim strelcem izjiral in obvezal rano ter ga z večernim vlakom odpeljal v Ljubljano. Deček je zelo nevaren uzmovič. Dopisi. * Iz Novega mesta» — Pielepo in pretresljivo slovesnost, smo imeli na praznik vseli Svetnikov povodom vernih duš dan na našem novem pokopališču na grobeh v tukajšnjih bolnišnicah umrlih vojakov-junakov. Novomeška občina je postavila prav lepo in visoko iniamido z napisom : PRO PATRI.V ET LM PEKATORE z letnico 1 i)l f), kot začasen spominek na njihovo skupno grobišče in kot začasno časteče znamenje, ki kaže, kje so pokopani oni, ki so dali življenje za cesarja in domovino. Razume se, da se bode tem junakom po vojni postavil dostojniši in trajen spomiiHik. Na t o piramido so položili ki'asnc vence s trakom; Novomeška občina z napisom; *c. in kr. rezervna ludnica Nagi kikinda; podružnica „Kdečega Križa" ; unform. meščanska garda z napisom. In še veliko drugih vencev sc je ])oložilo na ])odslavku liiramido v znak sjjoštovanja do hrabrih pokojnikov, „kdeči Križ" je okrasil še Ijosebcj s zelenjem in venci in z miglja-jočimi lučieami vsak posamezni grob vojakov, katerih je bilo 28. Slavnost so jc pričela z ginljivo nagrobno pesmico: „1'sliši nas Gospod", katero so združeni pevci vseh stanov prekrasno izvedli ])od vodstviun kapiteljskega [»evo-vodje. Nato je v nemškem nagovoru vojni kiirat č. g. Kriiuter slavil padle junake in jim zagotovil trajni spomin. Njegov govor jo bil globoko premišijen in je segal vsem poslušalcoiii v sj'ce. Med di ugim je po-vdarjal, da zahteva vojna zares velike žrtve za cesarja in domovino, a te žrtve dajo novo življenje onkraj groba, državi pa novo lepo razcvitanjc in moč. Kimočno jo mis g. govornik navdusal, naj bodemo ponosni na naše jircljube |iadle junake-in molitev vseh src. naj ]Hihli do nebes za njih dušni blagor. —■ Po končanih molitvah za mrtvo so pevci zapeli žalostinko: „Rlagor tiHi, ki se spočije" z isto preciznostjo, kakor prvo pesmico in z globokim čutom. Saj se pa enak zbor s tako dolnimi pevci, kakor jih ima naŠc mesto, malokje dobi. Zares, čutili smo ob tej priliki, da je petje zboru privrelo iz gloltine pevskega sr(!a in grla. — Navzočih je bilo mnogoštevilno najodličnejših dam in gospodov iz vi.sokih krogov, vojaškega in civilnega stanu, zastopniki svetnih in cerkvenih uradov, pv je bilo okoli 2onO. Najmanj 15t).00() znašajo italijanske zgulie mož. V jirvi in drugi bilki skupaj so izgubili Italijani 200.000 mož; izgube v tretji bilki so tedaj za četrtino večje. Sicer jia skušajo Italijani pri Gorici za vsako ceno vdreti, a povsod so s težjimi izgubami odldt i, kakor kdajkoli popřeje. Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"! Razvedrilo. Velika žalost. „Ti Francelj, tvoja žena iit njuna riiati ste si pa poiioinonia jKidolmc!" — „Žalibog! Zato je iiietii največkrat jiri srciu, kakorIjí imtil livetašči!" Odkritosrčno. Sodnik: „Kakšno ime vživa meti ljudstvom (a olitožentic, trfíoviíc s kluhasainiV" — Priča (nuiar): „Njegovo ime ni veliko vredno; jiag pa ljudje vži-vajo najrajši njegov« sloveče klobase!" Zagovoril se je. Natakar: „Vendar ste zojjct iiriSli k nam ! VÎ ste oni gospod, ki mi jenekoČ plaialsiioiiarejeno ki'ono!" — Gost: „Oho, (o pa že ne! Jaz sem bil v tej gostilni Še le enkrat in še takrat nisem nič plačal!" Dober odgovor. Letoviščar: „Gospod gostilničar! -laz se nioratii pritožiti zaradi velikega nciiiii'a v vasi liiši; vso noč nisem zatisnil očesa; prav nič nisem mogel zaspati!'' — Gostilničar; „Verjamem, če vi oČes ne zatisiictc, kako pa Jiaj potem zaspite!" Slućaj, „Ali si že slišal, da se bodete ol)e Uěerc našega soseda otiiožile?" — „Da! To bode pač prava driižiiiska solata! Oče je trgovec s kromiiirjeiii; eden zet je tovarnar za kis in drugi zet pa je tovarnar za olje!" Dobro jo je izpeljal. Nekega jutra pride popotnik li kmetu, ter ga prosi za službo kot lilapee. Ko se končno zmenita za plačilo, je prinesla gospodinja novciim hlapcu zajuterk, da potem čimprejo odrine s konji na njivo orat. Gospodar je pa med tem odšel i)o svojih opravkih. JCo se je hlapec Janez dobro nametal zabeljenih žgariccv in kislega zelja nm veli gospodinja, da naj sedaj hitro gre s konji na njivo. Toda naš Janez se temu jjrotivi in reče; „Za]-es, gospodinja, če sem že jaz enkrat pri kacem delu, naji'ajši izgotovim isto nemoteno in nepretrgano do konca. Zato vas prosim, pi'incsite mi Še sedaj kar kosilo, da mi ne bode treba opolndiie iz njive hoditi in bodem rajši dela! naprej." Gospodinji se je ta moder predlog dopadcl češ, saj je res vedno zamuda Časa z opoldanskim kosilom in mu prinese dobro kosilo na mizo. Naš pi iden hlapec z vso slastjo ill vnemo nadaljuje zat>oČeto delo; okusna jed, svinina in še kozarček vinčka povrh ga je kar vzradostilo. A sedaj, ko jc bil že enkrat tako vnet iti zadovoljen za mizo, poprosi še Janez gospodinjo za večerjo, (iá se tako pridobi še več časa za delo tudi zvečer. Brez posebnega pomisleka postavi gospodinja tudi večei'jo pred novega hlapca. I'o povžitili obilnih nebeških darovih zgine Janez. Gospodinja ga začuc iskati, da jtojde urno s konji na delo, a nikjer ga ne najde. JCončno ga izsledi na skednju v mrvi spati, smrčajočega in stegnenega, kakor pitanoga medveda. Ko ga kmetica po dolgem ti-udu vendarle fndi vzdi'ami, ga začne zmirjati: „Ti ničvrednež ! Ti lena mrcina ! Tako izvršuješ svojo službo, svoje delo!" — Naš Janez si ves čas mane oči in končno tudi spregleda ter začudeno zre v razkačeno gospodinjo ; nekoliko časa še posluša Iju-beznjive njene i)sovke in različna imena iz živalstva, a najjosled se pa samozavestno oglasi tudi on za besedo: „Oh, ljuba, dobi'a tuoja gospoilinja! Ne zamerite mi veiidai'! Zakaj se budujete nad nicnojV Jaz sem mislil, da je pri vas ista ki'ščanska ïiavada, kakoi' pri nas doma — da se gre po večerji sitat!"' Raznotero. Knjaževac, ki so ga vzeli Bolgari, je okrožno mesto timoŠke krajine in šteje nad OUOO prebivalcev. V mestu je nižja gimnazija in sedež okrožnega naČtdnika. V okolici Knjaževca so pod zendjo bogate l)lasti premoga, po gi'ičih pa raste vinska trta, ki daje dobro vino. ZajeČan, ki so tudi osvojili Bolgari, je velika trdnjava, ki leži^ kakih 40 km severno od Knjaževea ob Črnem Timoku, .v prav krasnem kraju, v ravnini, katero obdajajo visoki ]ilaninski vi'hovi. Zaječar ima okoli HOOO prebivalcev in je na glasu kot tržišče za drobnico in sui'ovine. V okolici se nahaja mnogo premoga iii drugih rud. Severozahodno od ZajeČarja leže znane „Brestovačkc sumporne (žve-plene) toplice". Pirot je trdnjava, katero so zavzele bolgarske čete po dolgih in krvavih bojih ill leži nekoliko kilometrov ))roČ od bolgarske meje in šteje okoli 12.(K)() prebivalcev. riroi. otvarja Bolgarom pot v NiŠ, v srce Sjbijo, skozi kiiten;ga vodi železnica iz Caribroila in važne ceste čez Vidlič Planino, čez Jvnjaževac in Staro planino. Sedaj je bil popolnoma na novo utrjen in je znašal obseg utrdb 35 km. Srbski armadi ostatie sedaj le Še kot opiraliŠČe utrjeni Niš. V 1'irotu so veliki semnji za živino, posebno pa za drobnico. Sloveči so ])irotski „čilimi" (prepi'oge), katerih se je v prejšnjih letiii prodalo za 100.000 dinarov (kron) na leto. Trdnjava Kragujevac leži ob reki Lc-peitici, ki se izliva v Moravo. V Ki'agn-jeveu jo bila srbska prestolnica od leta lřil8. do 1839. V tem času je bil Kragujevac prvo kulturno središče v Srbiji; tam je bila otvoijena prva srednja šola, vojna šola in licej, V Kragujevcu je bila tiskana ju'va srbska knjiga in se je igrala na glediščne!!! odru i)rva srbska igi'a. Tam je bila ustanovljeiKi ieta 1H57. državna livarna za tojiovc in di-uge vojaške potrebščine. Ko pa je bila stolica prestavljena v Belgrad, je ostal Kragujevac samo okrožno mesto; vendar mu je pa še toliko ostalo od sl.arc slave, da je v prosvetnem oziru za glavnim mestotii Še vedno jiivo. Danes se nahaja v Kragujevcu še vedno največja tovarna orožja, srbski arzena!, a mesto samo je bilo v času sedanje vojne 1)0 najmodernejših načelih utrjeno. Mesto šteje nad 15,000 jirebivalcev. Nad Rimom so se utrgali oblaki in' je napravilo neurje veliko škodo; poplavljen je i)il tudi del Vatikana. Povodenj na Fi-ancoskeiii je napravila velikansko škodo. V Perpignanu so vse kleti pod vodo. Na pomoč so poklicali vojaštvo, 1'odrlo se je več mostov, ňkode več milijonov. Obešenih je bilo 24 oseb dvorskega osobja sedanjega egiptovskega sultana zaradi veleizdaje proti angleškemu gospodstvu. Živ v mrtvašnici. Na pokopališču v Podgori pii Gorici v si'cdi je nntvaŠnica. Tja so nosili padle junake, največ ponoči. Sanitetni vojak je prihajal vsako juti'o na pokojjaliSče pregledat, koliko so jih prinesli, jiotem jc prišel kmalu duiiovnik, blagoslovil jih je, moli!, pokopali so jih. Nekoč jiregleduje vojak, ali imajo vsi legitimacijo. Kar naenkrat tih in šibek glas: „Daj, brate, vode!" Kateri je spregovoril V In kar mraz je prcti'esel vojaka. Odkrije obi'az enega, ta je bil tih, drugega, tih, tretjega, tih, četrti odpira oči. Pokliče tovariša in- odneseta ga iz sj'ede mrtvih tned žive. Granata je bila pi'iletela, eksplodirala blizu njega, zasula ga z zemljo, Pritisk zraka je povzročil, da je padel v nezavest, Našli so ga ponoči, nikakega življenskega znaka ni bilo na njem opaříiti; odnesli so ga v mi'tvašnico, kjer se je vzbudil v življenje. (Tako poroča „Slov. Gospodar.) Frančiškani v svetovni vojski. Svetovna vojska ni zahtevala evojili žrtev samo izmed kmečkih fant.ov in di'ugih raznili iiosvetnih delav(;ev, ami)ak tudi marsikateri redovnik je moral zapustiti Iiriljubljeno samostansko samoto in pi'ijeli za ojsho orožje, ali vsaj se posvetiti postrežbi vojaških ranjencev in bolnikov. Mnogo samostatiov služi vojaštvu ali kot bolnišnice, ali za stanovanje. Samo fran-čiškan.ski red je ilal vojski 2007 svojih udov. Izmeil teh služi 22.5 patrov v vojnem dušeskrbjii, 812 jiatrov in fratrov streže bolnikom, ostalih i041 je pa [lod orožjem. Od teh jih je že 57 padlo, 127 je pa ranjenili. — Slovenska frančiškanska pokrajina je dala domovini ó vojnih knratov in 52 fratrov vojakov, izmed teh je, kolikor jedo sedaj znano, 1 padel, 1 umrl nalegarju, C jih je bilo 1'finjenili, 4 pa se nahajajo v ruskem ujetništvu. (Po Slov. Gosiiodarju.) Vojna zavarovalnica za vdove in sirotnega zaklada. V zadnjih dneh je bilo ]ui zavarovanju vdov in sirotnem zakladn uvrščeno 2800 novih predlogov z zavarovanim zneskom 2'/^ milijona kron. Řtevilo vojnih zavarovanj snaša dosedaj ()3.0(W, skupni zavarovani znesek pa nad t>2 milijonov ki'on. Znani pesnik Vid Amijrožič, četovodja, pošilja naslednjo pesmico mirenskemu gos]). župnikn : Na grobovih junakov. Uapke z glav junaška četa, zemlja kjer stojiš je sveta! S srčno ki'vjo posvečena, ž njo bogato napojena, s krvjo naših milih driigov ! Sredi bojnega viharja za presvitlega cesaija, v blagor domovini mili so junaki jo prelili, tukaj mii-no spavajo sedaj. Klicala je domovina oče je zapustil sina sin očeta in mož ženo ženin ljubo zaročeno; šli so — a ne Imde jih nazaj! Kar je nas ilnigovi mili, vsi že mnogo smo storili, vsi že mnogo žrtvovali, vendar tî so već še dali: mlado so Življenje darovali ! Srca in l'oké k molitvi! Tesno nam je ob hičitvi, saj to naši so najdražji! Toda misel nas tolaži: kri ta bila ni zastonj prelita! Slava krvi tu preliti! Kasa slabša noče biti. Prisezimo na grobovih: Ki'i junakov — seme novih! Zmaga, zmaga, al' pa suni.! Boji pri Gorici. Iz ljutih bojev ])ri Gorici posnamemo po „Sloveiicti" izmed diugili groznih dejanj brezvestnih Lahov tiuli sledeča prežalostna poročila: Prve iiožare so jiovzročile dne 25. oktobra sovražne granate v Gorici. Zadete so bile tri hiše ob pokopalisčni cesti, tam kjer se nahaja krčma „Alla Statione". Ob 7. uri zjutraj so začele skol'o vse tri hkratu goreti. Velikanski slebri dima .so se vzdi-govali proti nebu. Požarna hramba je došla in piižai' omejila; a dim se je še vedno vzdigoval še opoldne in dalje. Škoda je občutna; enemu posestniku je zgorela tudi vsa premičnina, ki jo je v hiši imel. Tudi na saňiostan in cerkev na Kostanjevici so prišle sedaj granate. 1'adalc so pi'ed cerkvijo in za cerkvijo in oki'og cerkve in v cerkev samo. Tudi to svetišče naj postane torej žrtev sovražnih si relov ! Ena granata se je tudi zagj'izla v korenike visoke mogočne lipe prav tam, kjer pričenjajo stopnice med jmt.jo na Kosfanji;vico. Kakor da bi bila smrtno zadela, se je nagnila preko ceste ter se naslonila na vejevje ogromnega hrasta, ki se nahaja takoj ob početku stopnic. — V samostanski grobni^'.] v JCostanjevici pri Goriei se nahaja grobišče francoskih kraljev: Karla X. (7 1836), vojvode angiilemskega (ý 1844) in soproge (7 1851) in grofa Chamborda (Henrika V.), ki je umi'1 leta 1883. In sveta Gora! Človeku je težko do dtia srca, ko gleda tja goi'. l'udale so granate pred svetišče in za svetiščem in ki'og njega in širile grozno i'azdejanje. Padale so pa tudi na svetišče samo, in zrušila se je streha nad vsemi ti'emi ladjami, zrušil se zid na južni strani, zrušili so se veliki stebri ol) stopnicah v cerkvi, liazrušile in razbile so granate ves kor z orgijami vred za njo; vse leži na tleli. Druge so divjale na prostom pred cerkvijo in v samostanu. Svetišče na Sveti gori je velika i'azvaiina, Ijo presbitei'ij stoji še, in tuili že od strela grozno ranjeni zvonik moli še proti nebu. Sveta gora v razvalinah ! Srce se ti krči, ko gledaš na mrtve; na razi'ušenc hišo; na uboge btiguncc, ki brez doma tavajo po svetu iz kraja v kraj; toda nem postaneš, ko gledaš na Sveto Goro, In bolj kot vse ti jti'avi ta pogled in bol, ki ti ob Jijem prešinja srce, kako je vojska nekaj groznega in strašnega . , . Velika svota denarja se KUiriore iinti^m'-iti v.sakoimir, ki postano naš naroiiiiik. — Bre^plm";iia pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, LJubljana. MODNA TRGOVINA Lina Barborič v Novem mesiu vljudno priporoča SÍVO VOllîO za pletenje vojaških potrebščin kakor tudi najmodernejše sa-a-i ^T" klobuke za dame, bluze, steznike, otročje obleke, itd. MmM dp.il.ta vljudno naznanja, da se od 6. t, m. naprej nohaji) njegovo pisarno no siaunem trgu D hi!il g. ]. Bergmonn-o M pruo nadstropje. ^ao-i y Novem iiu'sto, ři. novembra 1915. « Popolnoma varno nolo^cn denar. m zii Kiuidijo in okolico, ro^./adr. / imhhm zavo/o = V lastnem doinu v Kandiji sprejema liraiiiliie vlofio od vsace^a, če je lyo" ud ali ne, ter olirestnjo po 1-0-31 na leto brez odbitka rontnej,'« davka, fc:atereR:a sama iz svojega piai'Mije.