10Z. Številka.
v [Muu, v »noto, 4. mola 1907.
•
Uhaja vsak dan ivecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-oflraka dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|o deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročba irez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oananlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratjali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in npravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon it. 34.
Jtfesečna priloga: „Slovenski Tehnik41
Posamezno številke po 10 h.
Upravnlfttva telefon sL 85.
Škoda in sramota.
Klerikalci so izdali in prodali štajerske in koroške, goriške in istrske brate, samo da je vlada na Kranjskem razdelila volilne okraje tako, kakor so to želeli klerikalci. Ko bi se bili okraji razdelili pravično in pošteno, ko bi se bili zložili po tem, kakor spadajo skupaj po legi in po gospodarskih koristih, bi danes klerikalcem na Kranjskem šlo tako preklicano trdo, da bi se še v sanjah ne upali iztezati svojih rok po ljubljanskem mandatu.
Naj bo izid volitev v kmetskih volilnih okrajih že kakršenkoli, naj zlagajo ti ali oni kandidatje, eno je cisto gotovo, da bodo izven Ljubljane izvoljeni sami agrarci, sami možje, ki bodo zastopali kmetske koristi
Na Kranjskem pa ne žive sami kmetje, marveč ima velik del preval s t v a interese, ki se nikakor ne ujemajo s kmetijskimi interesi. Mestjani vseh vrst, namreč obrtniki, delavci, trgovci, uradniki itd. so danes bolj kot kdaj vezani drug na drugega, čenečejo, da se bodo njihove koristi popolnoma prezirale iu žrtvovale interesom kmetijskega prebivalstva.
Vzemimo le en zgled: mestno Drebivalstvo vseh vrst hoče seveda, da bi imela živila kar mogoče nizko ceno. Boj za življenje je težak in težko je kaj zaslužiti. Pri sedanji draginji tudi ljudje z boljšimi zaslužki le težavno izhajajo, ljudje z manjšimi zaslužki pa si morajo od ust pritrgavati, ker je draginja tako j velika. Zoper to silno draginjo je le ena sama pomoč, da se namreč odpre meja uvozu živine in j poljskih pridelkov. V tistem tre- ' notkrt, ko bi se odprle meje, bi bilo konec vladajoči dr aginj i, kajti cene bi hipoma padle vsaj za tretjino, ee ne za polovico.
Kar je torej ljudi, ki se ne ba-vijo s kmetijstvom, vsi zahtevajo,
da naj se meje odpro — kmetovalci pa seveda skušajo ohraniti svojim pridelkom sedanje silno visoke cene in se ustavljajo odpre tj u meje. Ob sebi se razume, da se bodo kmetski poslanci, naj so klerikalni ali ne, zavzemali za to, da ostanejo meje zaprte in zato je v največjem interesu vseh, ki niso kmetovalci, da pride vsaj iz Ljubljane v drž. zbor poslanec, ki bo zastopal interese konsumentov.
Denimo, da bi bil izvoljen Kre-gar. Mož bi bil igrača v rokah Šu-steršiča in Kreka in moral bi plesati tako, kakor bi mu ta dva žvižgala. Vsi klerikalni voditelji so neštevilno-krat na shodih poudarjali, da klerikalna stranka ne bo pustila odpreti meje in ob sebi se razume, da bo pri dotičnem velikanskem boju, kjer poj de za vsak glas, m o r al tudi Kre-gar glasovati, kakor mu bode ukazal Šusteršič. Kdor bo 14. maja glasoval zaKregarja, bo glasoval za draginjo, ki tare vse prebivalstvo, kar se ga ne peča s kmetijstvom
Ravno tako ostro nasprotje vlada med mestnim in kmetskim prebivalstvom tudi glede nagodbe z Ogrsko, ki pride še tekom letošnjega leta v državnem zboru na vrsto in od katere je v naj večj i meri odvisno gospodarsko blagostanje velikega dela prebivalstva. Tudi pri tej stvari bo največjega pomena, da imajo ljudje, ki niso kmetovalci, svojega zastopnika na Dunaju.
V lastno  meso bi rezal, v lastno skle do bi pljuval tisti, ki bi 14. maja glasoval zaKre garj a.
Ljubljana in z njo vred vse slovensko mestjanstvo ne glede na stan potrebuje na vsak način poslanca, ki bo poleg občih političnih, narodnih in kulturnih interesov energično in spretno zastopal tudi specialne koristi mestnega prebivalstva. Kdor to uvideva, temu
pač ue bo težko izoirati med županom Hribarjem in med K r e g a r j e m.
Pogled v preteklost kaže najbolje, česa imamo v prihodnjosti pričakovati od klerikalcev. V minolem zasedanju je Kranjska imela š e s t klerikalnih in tri napredne poslance. Naravno je, da so imeli napredni poslanci kaj težko stališče, ker so klerikalci vedno iu povsod intrigirali zoper prizadev anja naprednih poslancev. Kar so mogli so klerikalci storili, da bi mesto oškodovali. Vzlic temu so napredni poslanci dosegli lepe uspehe.
Sedaj pa poglejmo, kaj so klerikalni poslanci dosegli za svoje v o lil c e. V šestih letih niso dosegli drugega, kakor da je vlada darovala kakih petdeset tisoč kron klerikalnim zadrugam, katere krone so seveda izginile v že-pih klerikalnih v o d i tel j e v , dalje da je vlada škofu odpisala 150.000 kron davka in pa da so se duhovnikom zvišale plače. T o je vse, kar so klerikalci v šestih letih storili za ljudstvo.
Če že za kmetske volilce niso ničesar storili, kdo more pričakovati, da bodo kaj storili za mestno prebivalstvo.
Izvolitev Kregarja pa bi ne bila samo v veliko škodo Ljubljane, marveč tudi prava sramota.
Že to je razžaljenje za Ljubljano, da se klerikalci upajo kandidirati moža, ki zna komaj brati in pisati, ki nima niti pojma o potrebah in koristih ljubljanskega mesta in njegovega prebivalstva in nima prav nobene sposobnosti, da bi te potrebe zastopal.
Ljubljana pa ni navadno provincijalno mesto. Ljubljana je politično in narodno, kulturno in gospodarsko središče vsega slovenskega naroda. Nikjer ni toliko slovenskih mestjanov vseh vrst, uradnikov, trgovcev, obrtnikov in delavcev, nikjer ni toliko slovenskega izobraženstva. Ljubljana je nositeljica vseh slovenskih priza-
devanj, Ljubljana je srce vsega slovenstva in zato je ljubljanski mandat pomembnejši in važnejši, kakor katerikoli drugi slovenski mandat.
A komu naj volilci izroče ta mandat? Komu drugemu pač kakor Ivanu Hribarju, ki je v dolgih letih svojega javnega delovanja dokazal, da si Ljubljana ne more želeti de-lavnejšega, sposobnejšega in vplivnejšega kot je on.
Torej — 14. maja vsi na volišče za župana Hribarja. Ljubljani bi bilo v škodo in sramoto, če bi jo na Dunaju zastopal klerikalec Kregar.
Kmečko zveza mariborska.
Na slovenskem Štajerskem gre volilni boj za državni zbor z ene strani v imenu „KmeČke zveze", ki se je ustanovila v Mariboru dne 21. prosinca 1907. Kake namene da ima ta „Kmečka zveza", razglasila je v „Slovenskom Gospodarju" dne 24.  prosinca t.  1. Poglejmo  si jih.
r Razbremenitev Kmečkih posestev," „starostno zavarovanje kmečkih delavcev," rzavarovanje cen." zaradi tega ..prepoved uvoza mesa in živine," „ odprava zemljiškega davka" !
To so zahteve, katere se trobijo kmetom v ušesa, ker jih kmet seveda rad posluša. Toda vse to, razen prepovedi, da se ne sme voziti meso in živina iz tujih dežel v Avstrijo, ki itak že velja, — je prazen krik, ker se one nakane kratkomalo izvršiti ne dajo. (Gospodje ustanovitelji so program za svojo „Kmečko zvezo" iz nemškega prestavili, pri čemer je mogoče dvoje. Ako gospodje dr. Jan-kovič, dr. Korošec, dr. Povalej, Robič, Roškar itd. vedo, da omenjenih zahtev ni mogoče izpolniti, tedaj kmeta sleparijo. Ako pa so prepričani, da bode res kdo plačal kmetu dolgove, pre-skrbel mu onemogle delavce, kupoval od kmeta živino prav za tako ceno, kakor jo kmet hoče, in rešil kmeta zemljiškega davka, potem pa so naravnost brez uma in zapreti je vse
vkup v blaznico, ker so splošnemu blagru na kvar, ne pa poslati jih v državni zbor.
„Podržavljenje železnic" v namen, da se znižajo voznine, je dobra misel. Zavarovanje odškodnin po ognju, toči in poginu živine, je navajanje kmeta na skrb za pomoč v nesrečah, samo da tako zavarovanje si seveda mora kmet sam plačati.
Zadružništvo gojiti, da bo kmetu parlament, beseda ljudi, ki ne vedo, kaj je parlament. Parlamenti so državni in deželni zbori, okrajni zastopi in občinski odbori. Zadruge in kmetijske družbe ne morejo biti parlamenti, pač pa so lahko neka šola, za dobivanje pomoči kmetu v njegovih potrebah in uk v takih pripomočkih. Zadruge pomorejo tudi lehko kmetom, da prodajo svoje pridelke vojaškim oblastim, kakor je to dosegla na pr. zadruga v Sinči vesi na Koroškem, da dobijo poceni kredit, si skupno nabavljajo semena, gnojila itd. To je koristna stran zadružništva ne pa prazno blebetanje. Program „Kmečke zveze" priča, da noče zadružništvo imeti samo za agitacije, ne pa za kmečke koristi.
Kako se naj v pametno zvezo spravi Roškar jeva in „KmeČke zveze" zate v a, da se „ zniža" (t. j. skrajša) šolska doba pod 14. leto otrok, kakor sedaj velja, če tudi z izjemami, po 14. letu pa naj bode nadaljevalni poduk; kaj torej naj otroci se učijo in delajo v 12. in 18. letu, to povedati so nam ustanovitelji „Kmečke zveze" dolžni ostali, — ako so sploh vedeli, kaj hočejo.
„Šolski stroški se naj vzamejo občinam iu naložijo državi!"
Občine na Štajerskem imajo sedaj staviti in vzdrževati šolska poslopja ter pripravljati kurivo za šole, klopi, mize, table in druge učne pripomočke. Stroški zato se pokrivajo z dokladami na državne davke. Ako država prevzame vzdrževanje šolskih hiš in učil, bode država to plačevala tudi z dokladami na davke,
LISTEK.
U album katoliškim kandidatom.
1. V spomin propalega Kregarja.
(Potres v „Unionu"). < rne Te smole odeva odeja vrlo propali Ti naš kandidat. Vince zlat<» se v „Unionu" nam smeja, to potolaži Te, ginjeni brat.
Zbrani zdaj farji v spomin ga pijemo Tvojih poslanskih bodočnostnih dni. Zraven si take zdravice pojemo, da smolo ima, kdor izvoljen ni.
Tebi postava poslanca je dana, ker imaš v glavi „toliko" možgan, boljšga „moža" pač nima Ljubljana, vsi smo ga s Krekom iskali zaman.
Ker Te je Šusteršič sam priporočal in blagoslov svoj Ti vneto delil, backom Te našim v volitev izročal, — si pa premalo glasov zdaj dobil.
Nade so zvezde sijale Ti jasne, v sanjah prijetnih si šel v parlament. V Udmatu govore Špogal si špasne, kazal zarobljen si\temperament.
Z glavo pokonci  čez trg si marširal, prav po gosposko že vedel si se; inteligenco povsem ignoriral, le tercijalkam še klonil si se.
Tć pa so zdaj brez pravice volilne, novi zakon — oh! — ukanil jih je, ker so pri nas res tak mnogoštevilne, oh! — brez vesti ociganil jih je.
Smola na r ebi tembolj je sedela, — mrknd si kot kandidat ne bi bil . . . Treščila v T*' liberalna je strela, če si se tudi Še z — Nemci paril.
Mogla umreti ni stara Sibila,
da so prinesli ji z doma prsti . . .
Ena se Tebi bo želja spolnila:
Z nami napil se boš danes še — Ti.
Grenko je, da gre zdaj Hribar na £)unaj, on je za nas pač prevelik Slovan ; ravnozato naj osamljen bo zunaj, pahnjen od brezdomovincev na stran.
Trčimo bratje, — še vince se smeja, krvna osveta hej, ta naj živi! Trčimo bratje, — prehuda je žeja. dokler pod mizo nas vsak ne leži . . .
2. Kam?
(Poje tenor-solo gospod Šuklje, graščak s Kamna.)
Jaz ateist okrog divjam
in farji vprašajo me: „Kam?" . . .
„„ Vprašaj te raje Šusteršiča, ki me sovraži, — © hudiča!
()n vsemogočen je vladar, pokorno služi vsak mu far.
Će On dovoli, koj grem k Vam, „pretaušat farbo" ni me sram!"" —
Pa šel sem na boštanjski grad ponižno prosit za mandat.
A On ves vnet za moj značaj je bruhnil: „Urno presedlaj!" . . .
In kar čez noč sem presedlal, prepričan katolik postal.
Politik zdaj bom spet nesramen
in srečen bo moj — Kamen. Amen ! . .
3. Gostinčar.
(Napev: „Hej Slovani".)
Hej, Gostinčar, Tvoja metla naša je zastava,
zanjo gremo v boj, da srečna bo nam očetnjava . . .
Vrhniški in idrijski in cerkniški, logaški
Te okraji pošljejo zdaj v Beč, oj fant junaški!
Hej, Gostinčar Tvoja metla bo nam za parado,
Demokrate kot piškurje vlekla bo na vado:
prišli bodo na volišče, bodo Te volili, zmagal v prvi že volitvi pometač boš mili.
Vse Kopače, razgrajače, — Grudne trudne zgage
boš naklestil, boš nabrisal, mož poštene zmage.
In zato zdaj tem srčneje za se agitiraj,
s culico iz hiše v hišo kot berač marširaj !
Ker ne znaš  besede nemški, molčal
boš pošteno, saj to za poslanca v BeČu danes je
vseeno.
če kaj reči bodeš hotel, boš pa kar pomigal,
žlahtno voljo v parlamentu kolosalno vžigal.
Kje so časi, kje so dnovi, ko si malto nosil,
in zidarje na „Ledini" Še za Čike prosil.
Zdaj si enkrat avanziral v žitja bridki pezi:
saj pometaš že kot hlapec po „Zadružni zvezi".
Štirinajsti maj pa bode metlo Ti proslavil,
med prvake katolikov naših Te postavil ;
voljen bodeš tak gotovo, kot bi metla bila,
če bi kmetom farška žlahta jo priporočila.
4.   Gazela,   ki   Demšarju čast dela.
Kdo pač kandidat najbolj  brihtni je zdaj? — ČoČov France,
Kdo vrlo neumen je že od nekdaj ?
— Cočov France . . .
Kdo  med   klerikalci   pa  Žlindro še najbolj sovraži,
zajedno pa najbolj ji vdan je lakaj?
— čočov France.
O črna (Gorenjska ti klavrna boš dopustila,
da v tebi bo voljen ta brumni značaj
— Čočov Francc? . . .
O Črna Gorenjska, pač solze ponosa boš lila,
ko voljen bo Žlindrin zabit papagaj :
— Cočov France
Ker analfabeti zdaj morajo biti poslanci,
izvolil te bo kranjskološki okraj — Čočov France.
samo da bodo višji davki stalni, zdaj pa jih občani plačujejo samo tako dolgo, da je šola plačana. Stroške za šole bodo veduo davkoplačevalci morali zlagati.
Ako pa država plačevanje šol prevzame, bode hotela imeti tudi sama in edina govoriti v njih in o njih. Vpliv občin na šole je s tem uničen in to se vobče ne more priporočati.
Vidi se zopet pri tej točki, da ustanovitelji „KmeČke zvezeu ne vedo, kaj delajo, ali pa vedoma slepijo kmete!
„VeČje podpore za ceste !" Za katere ceste pa V Za občinske ali okrajne'? In zakaj samo podpore? — In od koga se zahtevajo podpore? Od okraja, dežele, države? Ceste so neobhoden pripomoček za promet. Po cestah spravi kmet svoje pridelke med svet in po cestah prihajajo kupci h kmetu. Ceste so splošna potreba in zato jih naj dela vse in vzdržuje oni činitelj, ki ima skrbeti za splošne prometne potrebe, t. j. država! Koristi kmetov in kmečkih občin zahtevajo, da je naprava in vzdrževanje cest v eni roki. In sama država ima pripomočkov zadosti, da izdatno in hitro odpomore potrebam na cestah in potrebi cest samih.
V prid kmeta moralo bi se zahtevati, da prevzame država tudi občinske in okrajne ceste, ne pa da se zahteva in po znanem brezkončnem pisarenju in beračenju morebiti dobi nekaj desetakov prispevka za popravo kakega potrebnega občinskega mostu ali za zasipanje mlak brez dna na občinskih cestah!
No, in kaj pa uravnavanje vodovja? Na to so pa modri možje „Kmečke zveze" popolnoma pozabili!
Pridemo do prepovedi razkosavanja zemljišč in boju proti umetnim mastem za zabel ali začimbo.
Ako bi hoteli ustanovitelji „Kmečke zveze" res dobro kmetu, morali bi spoditi vsakega od sebe, ki brani prodajanje zemljišč na kose. Vsak kmet vendar prav rad kupi od soseda kak kos zemlje, ki mu zboljša gospodarstvo. Na drugi strani pa vedo kmetje, koliko zadolženih sosedov se reši popolnega gospodarskega pogina s prodajo zemljišč na drobno. Tako se dosežejo visoke kupne cene, katerih za celo zemljišče ni dobiti. Prodajalec odbije svoje dolgove, ostane pa mu še dom. Kupci razširijo svojo posest in blizo mest in fabrik postanejo delavci mali posestniki in ko so delavci enkrat zemljiški lastniki, minejo jih brezdomovinske misli socijalnih demokratov in komunistov. Razkosavanje zemljišč torej omogoči pridnim in varčnim manjšim posestnikom, da pomnožijo svojo zemljiško lastnino, delavcem pa, da si napravijo svoj dom, velike posestnike pa mnogokrat reši beraške palice.
Kdor brani prodajanje zemljišč na kose, kakor mariborski „KmeČki zvezarji". je sovražnik kmeta, srednjega posestnika „želarja"), kočarja ^n delavca, torej ljudstva sploh.
5. Nemški katolik Del Cott.
Je kandidat že vsak zdaj zlod, zakaj bi jaz ne bil — Del Cott? Od nekdaj plitev sem gospod, a plozam ta visok fagot, čeprav ne znam nobenih not. Ker v službi sem postal marod, živim sedaj v penziji „flottu. Zabave iščem si povsod. Hej, najsi vem, da Nemcev rod je danes tukaj že bankrot, podal sem vendar prav komod na kandidatsko zdaj se pot. S tem kažem, da sem patriot, in kar je glavno: vsepovsod doma po Kranjskem in drugod, bom v — časopisih saperlot! A da propal bom, ve vsak zlod, kot jaz, — saj nisem idiot. Pa vendar čutim mrzel pot. ter sem navdušen, če nasprot mi krikne kak naklonjen zlod: „Heil „Abgeordneter" Del Cott!"
6 Žlindra.
L
Okolica   ljubljanska   presrečna bodi zdaj,
ker v tebi kandidira vseh zlih vrlin lakaj,
ker  v  tebi   kandidira  največji naš Slovan
„Kmečka zveza** hoče, da si ne sme nihče zabeliti svojih jedi is umetno mastjo, kakor so Kunerol, Ceres, Margarin, Palmin in dr.
Te umetne maščobe so začeli delati in uživati, ker je živalska maščoba (svinjsko in goveje maslo) postala toliko draga, da si je delavec, majhen uradnik, učitelj ne more več privoščiti. Ravno visoke cene pri živini, katero hoče „Kmečka zveza" n zavarovati-, spravlja one umetne masti na trg in „zavarovanje cen" jemlje kmečkim pridelkom kupce in dola cene slabše. Torej z „ za varovanjem cen" in „bojem proti umetnim mastem" storila bi „Kmečka zveza" kmetom prav občutno škodo.
Recimo pa, da se vzdržijo 'prav visoke oene kmečkih pridelkov in izginejo umetne masti iz prodajalnic, potem delavci, obrtniki, uradniki, učitelji, kaplani in župniki malih far ne bodo mogli izhajati s svojim zaslužkom, podražili se bodo izdelki obrtnikov, podražilo se bode blago po prodajaluicah in višje oene bode plačeval — kmet. Uradnikom, učiteljem, kaplanom, in župnikom bodo se morale povišati plače (kongrue) in kar kmet pridobi od „zavarovanih cen", nosil bode v prodajalnice in davkarije. In tako tudi „zavarovane cene" ne koristijo kmetu nič.
Ako se torej program mariborske „Kmečke zveze" dene pod kritično luč, kaže se ali kot slepilo ali kot neumnost; v stvareh vsakodnevnega prometa, kakor je razkosavanje zemljišč, „znižanje šolske dobe," pa naravnost Škodljiv.
Na tak program hočejo voljeni biti Korošec, RobiČ, Povalej! Presojevalec tega, kmetom kvarnega programa na slovenska tla je duhovnik Korošec, ki torej dela kmetu v škodo in za njim kričijo skoro vsi duhovniki škofa Napotnika, ki je Korošca spustil v politiko.
Zanimiv pa je zadnji (volilni) pastirski list škofa Napotnika, ker v njem pravi, da ne gre preživo zagovarjati enega stanu proti drugim, ker vsi stanovi so družina božja. Slepilna „Kmečka zveza" prestopa torej meje, v katerih bi po škofovem mnenju morali ostati. Skof Napotnik sam pa je kriv sleparskega in kmetu škodljivega delovanja „KmeČke zveze", ter je ravno on napeljal duhovnike na pro-tikatolisko gonjo kmetov in duhovnikov proti drugim stanovom.
Že pred nekolikimi leti je rekel jezuit lavantinskim duhovnikom pri eksercicijah: „F ar j i uničujejo cerkev ne brezverci!" In farji nam kvarijo ljudstvo, dodajemo mi!
..»ijiiTnližir.
Sramotna so sredstva, ki se jih poslužujejo klerikalci v volilnem boju. Laž in obrekovanje sta jim poglavitni sredstvi, povrh pa hujskajo na naj-nizkotnejši način. Sicer ve „Slovenec" prav dobro, da izhajajo ljudje najbolje,   če   se   izlepa   sporazumejo s
z germanskim srcem v prsih, nesramno Žlindra zvan.
Ker katolik je pristen, — nikoli v
cerkvi ni; ker pristen je Slovenec, — le nemški
govori.
In svojega je sina le v nemške šole dal,
da bo se za slovenske tembolj potegoval.
Ker on berač je in se nobene družbe član,
ki dela nesebično za narod naš teptan. Od miloščine žije ta veliki trpin, zato  pa  lahko  kupil   že   dvoje je graščin.
Ker sam noben ni lovec, ker sam je advokat,
odpravil rad bi zajce, pognal nota-rijat.
Ker žegnan je, spe pesek lahko ljudem v oči,
ker je svetnik, jih farba lahko, da vse smrdi.
Zato pa tudi voljen bo dični ta svetnik,
poslancev vseh slovenskih ta dična dika dik.
Hej, pri volitvi zmagal laži gromovnik bo, —
svojimi gospodarji, oziroma predpostavljene! in da se islepa veliko več doseže, kakor izgrda, a vendar hujska ta list razne kategorije uslužbencev, da bi jih spravil v sovražnost z njihovimi predpostavljenci. Rad bi uslužbence spravil v sovražnost in v prepir s predpostavljenci, da bi ujel nekaj glasov za Kregarja.
Pod zaglavjem „ Višji in nižji" je nagromadil „Slovenec" že vse polno takih hujskarij in med drugim je pisaril tudi na dolgo in na široko o razmerah pri mestnem užitnin-skem zakupu in o zaslužkih užit-ninskih paznikov. Z ozirom na te „Slovenčeve" napade smo se informirali na merodajnih mestih in dobili pojasnila, ki jasno kažejo vso hudobijo in lažnjivost „Slovenca".
Služba užitninskega paznika je sitna in težka, a vendar je vedno v izobilju ljudi, ki bi radi dobili tako službo. Pri tolikem povpraševanju za pazniška mesta ni čuda, da so bile plače včasih skrajno slabe. Pred letom 1805. so dobivali pazniki po 251 /., gld. na mesec, še prej celo samo 18 gld. Zboljšanje pazniŠkih plač se je izvedlo, odkar je Hribar župan.
Ob času potresa ni bil še Hribar župan, a vendar se je že tedaj krepko zavzel za užitninske paznike. Hribar je izposloval, da so dobili pazniki potresne podpore.
Tudi kot župan ni Hribar pozabil na užitninske paznike. Izposloval je na predlog ravnateljstva, da so se zvišale plače paznikom L vrste na ;>5 gld., paznikom II. vrste na 30 gld. in izposloval je tudi, da se jim je zvišala stanarina.
Za časa Hribarjevega župano-vanja 1. 190*2. se je vpeljala tudi odškodnina za čezurno delo ob semanjih dneh. „Slovenec" se dela silno žalostnega, da imajo pazniki take dni 2 uri dlje službo. Za ti dve uri pa dobe pazniki poldrugo krono odškodnine, kar sicer ni kdo ve koliko,  a gotovo prav lepo.
Ker je postalo življeoje v Ljubljani dražje, je župan Hribar sporazumno z ravnateljstvom izposloval za paznike izredne nagrade. Leta 1903. se je dalo te izredne nagrade 1260 K, 1. 1904. že 1840 K in leta 1905. že 2820 K. Toliko znaša izredna nagrada tudi za 1. 1906. To vendar ni od muh.
To pa še ni vse. Z ozirom na slabo plačo paznikov stori ravnateljstvo kar je mogoče, da gre paznikom na roke. če se primeri slučaj smrti, dobi paznik vedno posebno podporo za pogreb in ker rase draginja, regulacija plač pa ni mogoča, dokler ni v obč. svetu rešen proračun za prihodnje leto , daje ravnateljstvo paznikom predujme, ki jih vračajo v poljubno velikih, lahko tudi najmanjših obrokih.
To pač kaže, da ima župan Hribar in da ima ravnateljsvo najboljšo voljo, pomagati paznikom in storiti, kar je mogoče.
premagan bode Petrič, propal Žirov-nik bo . . .
n.
(Arija znanega speva iz opere „Rigoletto".)
Žlindra fant svetlih lic vere nič nima, dasi se „štima" že za svetnika. Svet je njegov poklic v krvni osveti. Zgago le neti farška ta dika. Toda o kmetje, škof zanj zavzet je, torej vam svet je pan — Sohustersitz! . . .
*
Žlindra je zloben ptič: če se razdraži vse ponesnaži, kamor se vsede. Vendar pa ta hudič hvalo le žanje, oboževan je od backov črede . . . Toda to ptič ni, tudi hudič ni, — to je le dični pan — Šusteršič ! . . .
pL Ostroga.
Mogočno  se je razkoračil „Slovenec", zakaj da niso pazniki pri bolniški blagajni, ko vendar obstoje v   tem   smislu   razsodbe upravnega sodišča. Res je, da obstoje take razsodbe in res je, da pazniki niso pri bolniški blagajni. Kot pametni ljudje tudi pazniki niso nikdar silili,  da bi bili  pri  bolniški   blagajni,   ker so z d a j n a b o 1 j š e m. Mesto bi ne imelo škode,  Če bi bili pazniki pri bolniški blagajni, kajti paznik  bi moral plačevati    -/:, prispevkov, mesto pa samo 1 ■.., zdaj pa nima paznik nobenega plačila, a če zboli, dobiva vso svojo plačo, kakor Če bi službo opravljal.   Ali  ni bolje za paznika, če dobiva   v   slučaju   bolezni svojo plačo, kakor če bi bil navezan na tiste   beraške  groše,  ki jih plačuje bolniška blagajna.   Bili  so bolni že različni pazniki po cele mesece a nikdar se ni nobenemu ustavila plača  in se mu tudi ne bo.  Sicer so pa imeli pazniki po inicijativi  g. Lavrenčiča sestanek, na katerem so se posvetovali o ustanovitvi svoje bolniške blagajne,  a izkazalo  se je,   da je najbolje,  če  ostane  vse; kakor je zdaj. Ako se pomisli,  da dobe pazniki posebno podporo,  ako je potrebno, da gredo v toplice — česar bolniške blagajne ne  poznajo,   se pač ne bo nihče čudil, da ne silijo na pristop k blagajni.
Omenil je „Slov." tudi prošnjo, ki so jo napravili pazniki, da se jim zvišajo plače in skrajša službeni čas.
Užitninski zakup je trgovsko p o d j e tj e mestne občine in drugega nič. Ob sebi se razume, da se mora pri takem podjetju postopati po trgovsko. Ob enem zvišati plače in skrajšati službeni čas je z ozirom na sedanje razmere nemogoče. Ravnateljstvo se je temeljito posvetovalo o stvari. Če bi tej prošnji takoj ugodili, bi bilo treba nastaviti zuatno več paznikov — to pomeni, da bi stroški izredno poskočili, tako da jih zdaj zakup ne prenese, ako hoče pustiti paznikom nagrade, podpore, plače v slučaju bolezni itd. Pač pa je ravnateljstvo že sklenilo skrajšati službeni čas od 2 4 na 18 ur, čim bo z zgradbo novega kolodvora omogočena reorganizacija užit-ninskih uradov. Kar se tiče plač. pa se bodo sigurno zvišale. Dokaz tega so nagrade, ki se dajejo samo zato, ker uvideva župan in ravnateljstvo, da plače niso več primerne. Novembra meseca pride proračun v obč. svetu na razpravo in tedaj se bo sklenilo  zvišanje plač.
„Slovenčevo" pisarjenje pa ni samo hudobno, nego naravnost škoduj e paznikom na ugledu in na zaupanju. Kaj si pa morajo ljudje ki so brali v „Slovencu", misliti o užitninskih paznikih! Užitninski paznik je zaupnik ravna t,e 1 j s t v a
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Vojni minister Z eno in general della Croce sta bila stara znanca še izza časa, ko je bil Zeno polkovnik in della Croce mlad kapetan v beneški armadi. Na to dolgoletno znan-stvo je računal della Croce, ko je stopil pred Zena in ga prosil njegove podpore.
— Stari vojvoda dali Ferro je že skoro dve leti jetnik beneške republike in dasi nimate proti njemu nobenega dokaza, ga vendar svet desetorice ne izpusti na svobodo. Prišel sem zanj prosit. Starec je neškodljiv. Preslab je, da bi mogel republiki količkaj nagajati, kaj še storiti kaj resnega. Izpustite ga.
— Vi prosite zanj, general della Crooe? se je čudil Zeno. Tega bi pač ne bil pričakoval! Ali ste mar pozabili, kaj je vojvoda dali Ferro storil Vašemu bratu?
— Pozabil ne, pač pa odpustil, je izjavil della Crooe. Odpustil sem mu toliko laglje, ker hoče njegova hČ i to popraviti na mojem netjaku.
— Težko pojde, moj ljubi general, je menil Zeno. Vojvoda dali Ferro
in mestne občine, ravno tako kakor uradniki. Stališče njegovo j že tako težko, zakaj nihče ne pl^( rad užitnine, vsak rad zabavlja u „iblajtarja". Zdaj pa pride „Slov> in podkopava paznikom ugled in za, upanje s svojim hinavskim ščuvanjem To je toliko slabša usluga paznikom ker ima ravnate jstvo itak vedno ve. liko težav in sitnosti, da varuje paznike pred nadležnim in nikdar zadovoljnim občinstvom. Kakor rečeno, ne plača nihče rad užitnine in vsak se znese nad paznikzm, zato pa je potrebno, da se mu utrdi ugled in ohrani občno zaupanj-pa da se postopa tako, kakor je storil „Slovenec".
Tudi uradnike mestnega užitninskega zakupa si je „Slovenecu p0 svoje privoščil. Uradniki so pri tem strogo trgovskem podjetju najvažnejši faktor. Usoda vsega zakupa je odvisna od uradnikov in zato je treba, da so vredni neomeje. nega zaupanja in da znajo svojo stvar temeljito. Kolikega pomena bo uradniki pri zakupu, se vidi iz tega, da so v drugih mestih še dosti bolje plačani kakor v Ljubljani. Dokazi so na razpolaganje. Očitanje plač naj si torej „Slovenec" le pri-hrani. Troti se dobe samo v k le-rikalnem taboru.
Posebno grdo je napadel rSlo« venec" blagajnika gosp. • Lavrenčiča. Mož mora že biti na svojem mestu, Če ga „Slov.1* tako napada. Gospoc Lavrenčič je že 20 let pri tem poslu, ima veliko prakso, eneržijo in preudarnost in je zato neprecenljive vrednosti za užitninski zakup.
„Slov."   skuša na vse načine napraviti  zdražbo  in je  v ta namen skuhal vse polno laži. Tako pravi, da krati Lavrenčič paznikom depust. Še nikoli    ni    nihče   prosil za dopust, da bi ga ne bil  dobil,  če je bilo to mogoče iz  ozirov na službo. Služba pa je prva stvar. Impertinentna laž je tudi,  da je Lavrenčič kdaj rekel, da lahko  dobi še nižje plačane paznike. To je le volilni manever, s katerim hočejo klerikalci paznike naščuvati proti svojemu predpostavljene; Nasprotno je, kakor lahko povemo na podlagi dobrih informacij res, daje Lavrenčič vedno  podpiral vsako opravičeno željo paznikov.   „Zli duh" Lavrenčič je vseskoz pravičen paznikom in jim vedno  naklonjen.   Če pazi na red,  če zahteva   natančnost in vestnost, je pa to njegova dolžnost in le dokaz, da je res pravi mož na jem mestu. Da je resničen in dobrohoten prijatelj paznikov,  kaže to, da vedno  z vso  eneržijo brani in zagu-varja paznike pred občinstvom. Konflikti med  pazniki in občinstvon naravna stvar. Kdor ima kak konflikt, zahteva,   naj   ravnateljstvo paznika kaznuje   ali iz službe   odpusti. Lavrenčič se vedno   zavzema  za paznike in   med   občinstvom kroži že davno prislovioa:  Kaj se boš hodil k Lav-
MT D alfe v prilogi. 'W
je obdolžen prevelikega hudodelstva, da bi ga mogla republika izpustiti. Dokazov sicer nimamo, toda sum leti nanj iu je tako velik, da bi ga bili kdaj že obglavili, ko bi ne bil ravno vojvoda in sorodnik visokih cerkvenik dostojanstvenikov.
General della Croce je hotel novic dokazovati, da je stari vojvoda dali Ferro popolnoma neškodljiv mož, ali Zeno ga ni pustil do besede.
— Oglasite se pri dožu, je svetoval Zeno. če mu postavite pomen zmage pri Lepantu v pravo luč, Vam morda ugodi. Mocenigo je nečimern dož in pristopen lepim besedam.
General je umel ta migljaj in se je po njem ravnal. Sicer je bil glede pomena zmage pri Lepantu tistega mnenja kakor Zeno, toda dožu teiia ni razodel. Don Mocenigo je bil svoj Čas sam pomorski kapetan in je znal ceniti vrline in zasluge generala della Croce. Zato pa so mu ugajale njegove besede in dal se je tudi prepro-siti, da je izpustil vojvodo dali Ferro iz ječe, s pogojem, da se odpove vsem pravicam do otoka Autikjtira in da grad svojih dedov na tem otoku daruje beneškemu dožu.
Pravzaprav so bili ti pogoji jako kruti, toda stari vojvoda jih je vendar
1. Priloga „SlovcnsfccMĐ Marođn" it 102, aae 4. mala 1907,
renčicu pritoževat, saj tako uic ne opraviš, ker Lavrenčič zmerom s pazniki drži.
Sicer pa bodi še omenjeno, da ▼lada v ravnateljstvu najlepše spo-razumljenje in da so vsi sklepi vedno goglasni.
Kar se tiče privatnih kupčij g. Lavrenčiča, pa bodi povedano, da je Lavreneič za vse svoje delovanje odgovoren obč. svetu in direktorju, ne Slovencu". Če sme škof imeti ošta-xijo. če se sme kaplan Lenassi pečati s cementno tovarno in razkosavanjem zemljišč — sme pač tudi neduhovnik Lavrenčič izdelovati opeko in delati privatne kupčije.
Ministrske kandidature.
Lvov 3. maja. Minister grof Dzieduszjckije imel volilni shod v Grodeku, kjer je govoril skero ves čas malorusko. Vkljub temu so se volilci oglašali proti njegovi kandidaturi, in ker ni bilo mogoče dobiti zanj veČine, se je shod brez rezultata zaključil. Večina zborovalcev pa je takoj priredila nov shod, na katerem se je obsojala dosedanja politika ministra Dzieduszvckega ter se je pro-testovalo proti njegovi kandidaturi.
Dunaj 3. maja. Minister dr. Marčne t je imel v Badenu svoj kandidatni govor. Rekel je, da je njegov program, delovati na to, da ne pride do ločitve med obema državnima polovicama, ker znaša trgovinski promet med obema državama letno dve milijardi. Nadalje je povedal, da se bo v državnem zboru pridružil nemški napredni stranki, o kateri pa se še ne ve, Kako bo sestavljena in kako ji bo ime.
V prilog rezervistom.
Dunaj 3. maja. Krščansko socijalni deželni poslanci Nižjeavstrijske so poslali vojnemu in brambovskemu ministru prošnjo, naj se vsled neu-ugodnega vremena letošnje spomladi kmetski rezervisti ne kličejo k orožnim vajam, temuč se naj raje preložijo na prihodnje leto ali pa popolnoma opuste.
Nemiri v Bukovini.
Černovice 3. maja. V nekaterih okrajih ob rumunski meji se je začelo med kmeti opasno gibanje, tako da se je bati za pravoslavnih velikonočnih praznikov nemirov. Deželna vlada je izdala obsežne varnostne odredbe. Baje je tudi vojaštvo konsignirano.
Pogajanja  med Hrvatsko in Madžari,
Budapešta 3. maja. Dobro po-neeni madžarski časopisi poročajo, da se je pri pogajanjih med ogrsko in hrvatsko vlado v najvažnejših točkah doseglo sporazumljenje. Glede železniške zveze z Dalmacijo sta izjavila ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e in minister K o s s u t]h , da na tako zvezo ni misliti, dokler se ne izvede zveza pri Annabergu, ker je med tema dvema železnicama junktim med avstrijsko in ogrsko vlado. Hrvatski poslanci so posebno grajali,   da  so poštne in brzojavne
tiskovine madžarske in da je pri državnih železnicah in gozdarski upravi madžarščina uradni jezik. Madžarski zastopniki soprivolili, da bodi pri državnih železnicah na hrvatskih tleh zunanji uradni jezik hrvatski, in da naj bodo napisi na poštnih in brzojavnih post a j ah in na uradnih tiskovinah na prvem mestu hrvatski, istotako na kolodvorih. Tudi v zajednih uradih se popolnijo uradniška mesta na hrvatskih tleh s Hrvati. Vprašanje glede uradnega jezika pri državnih železnicah se je odgodilo. Glede pospeševanja industrije se je določilo, da se v državnem proračunu v ta namen postavljena vsota razdeli po odstotnem razmerju ter se na Hrvatsko odpadli znesekporabi izključno v pospeševanje hrvatske industrije.
Turški poraz.
Carigrad 3. maja. Sedaj se uradno potrjuje, da so turške čete doživele v Džemenu, in sicer pri Amranu velik poraz. Padlo je nad 700 turških vojakov.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 3. maja. Ministrskemu predsedniku se je posrečilo prodreti s svojim stališčem ter preprečiti razpust dume. Vendar se je bati, da nastanejo nove zmede, ko se zbere zopet duma po Veliki noči. Tudi predsednik dume Gol o vin je pooblastil neki časopis izjaviti, da o razpustu dume še govora ne more biti, temuč je upanje, da bo duma vse potrebne reforme izvedla.
Državni svet je sprejel soglasno rekrutno reformo.
Danes so se na podlagi člana 27. državnih osnovnih zakonov odpravila nagla vojaška sodišča. Vojni minister je s posebnim ukazom prepovedal razglasiti imena častnikov, ki so sodelovali pri teh sodiščih.
Moskva 3. maja. V Baku seje mirni štrajk mornarjev vsled policijskih represalij izpremenil v splošni politični štrajk. V vseh tovarnah in obrtnih podjetjih počiva delo, trgovine so zaprte, poulične železnice ne vozijo. Vse javno življenje je kakor izumrlo. Došle so od tam brzojavno zelo vznemirljive vesti.
Petrograd 3. maja. Pri hišni preiskavi v stanovanju predsednika ruske ljudske zveze dr. Dubrovina so našli kompromitujoče spise glede umora urednika Jollosa ter več smrtnih obsodb.
Število brezposelnih narašča. V enem dnevu sta tovarni Češer in B e č k i n odpustili 5000 delavcev.
Ministrski svet je sklenil, da se napravi na sibirski železnici drugi tir.
Varšava 3. maja. Danes se praznuje obletnica, odkar je dobila leta 1793. Poljska ustavo. Ta dan se praznuje s tem, da se po celi Poljski nabirajo prispevki za novoustanovljeno šolsko matico. Računajo, da se nabere nad milijon kron, ki se porabijo za šolske namene in za povzdigo ljudske izobrazbe.
Vznemirljive vesti iz Kitajske.
London 3. maja. V Tientsinu so hišna vrata domačinov pomazana s krvjo, kakor povodom zadnje vstaje boksarjev. Med tujci je zavladalo splošno vznemirjenje, časopisje odkrito prorokuje zopetno vstajo boksarjev.
Zaupnikom narodno-nn-predne stranke po deželi!
Po novem volilnem zakonu ima vsaka stranka, ki je postavila svojega kandidata pri državnozborskih volitvah, pravico, da imenuje v vsaki občini, kjer se vrše volitve, svoje zaupnike, da prisostvujejo volilnemu aktu in pazijo na to, da vrši volilna komisija svojo dolžnost strogo in nepristransko po zakonitih predpisih. Te zaupnike mora naznaniti politični oblasti vodstvo vsake posamne stranke.
Ker je že skrajni Čas, da se ti zaupniki sporoče politični oblasti, p o-zivljamo nujno naše somišljenike, oziroma krajne volilne odbore narodno - napredne stranke, naj strankinemu vodstvu nemudoma naznanijo za vsako občino, ki je volišče, imena dveh zaupnikov, ki bostaprisostvovalavolilne mu aktu v dotični občini kot na-r o dno-napredna poverjenika! Vsa pisma, tičoča se zaupnikov, je treba poslati na pisarno dr. Trillerja
in dr. Novaka v Ljubljani
Poživljamo somišljenike vnovič, naj se pobrigajo za to, da se strankinemu vodstvu pravočasno naznanijo zaupniki v vsaki občini, zlasti pa v takih, ki jih imajo nasprotniki v svojih rokah. Naši zaupniki pri volitvah v takšnih občinah so neprecenljive vrednosti, ker lahko kontrolirajo delovanje volilne komisije.
Obrtni uestnlk.
O rokodelskih obrtih. Malo časa je še dotlej, da stopi v veljavo novi obrtni red. Ker zakon prepušča mnogo važnih vprašanj, da jih uredi ministrstvo po ukazih, se vrše že obširne poizvedbe pri obrtnih zadrugah, obrtnih zvezah, trgovskih in obrtniških zbornicah in drugih strokovnih, stanovskih organizacijah. Do 16. avgusta tekočega leta je urediti in pripraviti, kar je potrebno za uveljavljenje novega obrtnega zakona. Najvažnejše izpremembe, v kolikor se nove določbe tičejo obrtnega stanu, so pač brezdvomno one, ki zadenejo takozvane rokodelske obrte. Seznam rokodelskih obrtov navaja zakon sam, in sicer je navedenih 54 obrtov. Sposobnostni dokaz je za vse pod eno teh 54 točk navedenih obrtov enoten, to se pravi, tudi v primeru, da je pod eno točko postavnega seznama več obrtov navedenih, je dopustno obrtniku ki se izkaže s sposobnostjo za enega teh obrtov, priglasiti in izvrševati vse pod dotično točko navedene rokodelske obrte. Tako na pr. so v postavnem seznamu pod točko 18. navedeni sledeči obrti: mehaniski, izdelovanje kirurgičnih in medicinskih aparatov, ter optiški. Dopustno pa je, da se zglasi po eni osebi vse tri obrte   da   se le  dokaže strokovna
z veseljem sprejel, saj je bil od dolgega trpljenja v ječi že ves oslabel in je že davno izgubil upanje, da še kdaj vidi beli dan.
S tresočo se roko je podpisal v pisarni sveta desetorice odpovedno listino in naročal doževemu tajniku, naj svetlemu knezu in dožu izreče njegovo zahvalo.
— Zahvalite se raje generalu della Croce, mu je rekel dožev tajnik. Samo njemu se imate zahvaliti, da vas je svet desetorice izpustil. Znamenit vojskovodja je, star prijatelj dožev in Zenov in le njegovemu vplivu se je posrečilo, da se je vlada odločila izpustiti Vas, čeprav se je mislilo, pustiti Vas v ječi brez sodbe ■— pozabiti na Vas, kakor so pozabili že na marsikoga, dokler ni izdihnil.
Strme je vojvoda poslušal dože-vega tajnika. Da ga je njegov največji sovražnik osvobodil iz ječe in rešil smrti, to mu kar ni šlo v glavo. Rad bi se bil generalu zahvalil, a
izvedel je pri doževem tajniku, da generala ni več v Benetkah.
— Odpotoval je v Rim, a zapustil je za Vas pismo, je dejal dožev tajnik ter izročil vojvodu zapečaten list, ki ga je starec naglo prečital.
„Svetli vojvoda!
če hočete najti svoje otroke, pridite danes čez mesec v znano Vam hišo nad Opatijo, kjer ste se mudili, ko ste bili v istrskih vodah rešeni s potapljajoče se ladje.
General della Croce."
— Moji otroci — moja sinka — je zavzdihnil vojvoda — kaj je z njima ? Kaj je z Asunto ?
Skrb za svoja sina je vojvoda tako prevzela, da je pozabil na vse drugo, zlasti ker je sodil, da je Asunta zanj izgubljena, bodisi dajo zadržuje Ladislav Gjačič, bodisi da je mrtva. Težko mu je bilo le to, da bo moral še ves mesec čakati, predno vidi svoja sinova.
Za zdaj je sklenil posvetiti vso skrb poizvedbam po Asunti. Povpra-
ševal je najprej pri beneških oblast-vih za Desantičem, o katerem je mislil, da mu bo gotovo vedel kaj povedati glede Asunte, potem pa tudi po piratih sploh in zlasti po kralju GjaČiČu in njegovem sinu. Kar je izvedel, ga je navdalo v prvem hipu z velikim strahom. Povedalo se mu je, da so Turki blizu Lepanta in pred veliko bitko uničili vse piratsko brodovje, pomorili vse pirate in kralja Gjačiča obesili. Da je padel tudi kralja Gjačiča sin, o tem ni nihče dvomil, vojvoda Dali Ferro pa se je bal, da je bila Asunta pri svojem možu in storila s pirati vred žalostno smrt. Toda kmalu se domislil vsega, kar je Ladislav Gjačič obljuboval Asunti in zdaj je upal, da je Asunta živa in svobodna.
Miru stari mož ni mogel najti. Najel je več malih ladij in jih poslal na Jugt P° grških otokih poizvedujejo po ženi Ladislava Gjačiča, sam pa je ostal v Benetkah in štel dni in ure, kdaj   odrine proti Reki.
(Dalje prih.)
sposobnost za enega teh treh obrtov, recimo za mehaniski obrt. Seveda so pod eno točko sprejeti le taki obrti, ki so si glede opravil sorodni in gre pri njih za bistveno enake ali vsaj podobne spretnosti in ročnosti. Za rokodelske obrte je torej smatrati one, katere zakon kot take navaja. Znak rokodelskih obrtov pa je v splošnem ta, da gre pri njih za te ročne spretnosti, katere si je pridobiti le po daljšem vežbanju v obrtih. To izvežbanost, to strokovno sposobnost pa je dokazati ob pričetku samostojnega obrtovanja na način, kakor ga predpis oje zakon. D očim je po obstoječem obrtnem zakonu ta dokaz strokovne sposobnosti v bistvu le dokaz vporabe, dočim je sedaj pač zadoščalo dokazati dovrŠitev učne dobe in pomočniških let v izmeri, ki jo določa zakon, ter pri tem ni bilo pravzaprav jamstva za dejansko sposobnost, je namen novih določb, ki pooštre sposobnostni dokaz, pred vsem in v prvi vrsti ta, se dvigne strokovna sposobnost obrtnega naraščaja na višjo stopnjo. Ne zadoščajo več samo izpričevala učnega mojstra in obrtnega delodajalca, marveč pristopi po končani učni dobi obvezna pomočniška skušnja. Poskrbljeno pa je nadalje v zakonu za bodočnost tudi za takozvane mojstrske skušnje, ki se delajo pred posebno izpraševalno komisijo. Za enkrat bodo mojstrske skušnje le fakultativne, neobvezne; pet let po uveljavljenju novega obrtnega zakona pa sme trgovinsko ministrstvo določiti, da smejo imeti obrtne vajence le taki mojstri, ki so napravili mojstrsko skušnjo. Praktični uspeh take odredbe bode v bistvu vsekakor ta, da zadobe mojstrske skušnje dejanski značaj obveznosti, zakaj te pravice, imeti vajence, se bodo komaj hoteli mojstri odreči, saj mojstri gotovih obrtov ne, ki skoro da ne morejo izhajati brez vajencev. Poudariti pa je izrecno, da bode veljala taka odredba če in kadar se izda, zgolj za mlajše mojstre, ki prično obrt o vati samostojno stoprav po uveljavljenju take odredbe. Če so rokodelci zahtevali in končno tudi dosegli poostritev sposobnostnega dokaza za skupino rokodelskih obrtov, je iskati vzroka za to na eni strani v oskrbi za boljšo in temeljitejšo strokovno izurjenost obrtnega naraščaja, kije glavni predpogoj za prospevanje obrta, na drugi strani pa iz ozira na boljšo in uspešnejšo stanovsko obrambo, zakaj prodiranje nezadostno izvežbanih elementov v rokodelske obrte provzroča ogromno škodo s tem, da podkupuje ugled stanu s slabim delom in ne manj s tem, da ustvarja nevzdržno konkurenco ob nedostajanju zmožnosti za pravilno kalkuliranje. Uvedba obveznih pomočniških skušenj naj ugodno vpliva na obrtne vajence in jih pripravlja do tega, da se z večjo pridnostjo vežbajo v svojem rokodelstvu. Obvezne pomočniške skušnje pa stavljaj o tudi do učnih mojstrov dolžnost, da se brigajo za izvežbanje svojih vajencev, s potrebno skrbnostjo in pazljivostjo, zakaj neugoden uspeh pomočniške skušnje utegne imeti po zakonu za učnega mojstra to neprijetno posledico, da se mu za določen Čas ali pa vedno odtegne pravica, sprejemati in imeti vajence v svojem obrtu. Določbe novega obrtnega zakona glede pomočniških skušenj zadobe veljavnost 16. februarja 190S, za one vajence, ki dovrše vajensko dobo, predno zadobe veljavnost te določbe  določila ne veljajo.
Oglejmo si sedaj Še v podrobno, kako je urejen sposobnostni dokaz za rokodelske obrte. Strokovno sposobnost bo dokazati zglasilcem rokodelskih obrtov z dokazili o redno dovršenem učnem razmerju in z dokazili o večletni vpo-rabi pri zglašenem obrtu ali tovarni, ki odgovarja takemu obrtu. Redno dovrši te v učnega razmerja bode dokazati zglasilcem, ki so bili vajenci pri mojstru, ki je član obrtne zadruge, z iz-pričevalom oprebiti pomočniški skušnji. Pomočniško skušnjo bode delati pri izpraŠevalni komisiji po končani učni dobi. UČna doba ne sme trajati manj nego dve leti in ne več nego Štiri leta. V tem okviru pa smejo določati zadruge za vajence svojih članov, kako dolga bodi učna doba. Ako ni učni mojster Član zadruge, odnosno Če obrtna zadruga, kateri pripada kot član, nima predmetnih določil, je v učni pogodbi določiti učno dobo. Zakon nalaga obrtnim zadrugam dolžnost, da poskrbe za to, da se morejo vajenci po končani učni dobi podvreči pomočniški skušnji, pri kateri naj vajenec doprinese dokaz, da si je pridobil potrebno sposobnost in spretnost za pomočnika. Pripomniti je, da bode tudi vajencem v tovarniških podjetjih delati pomočniške skušnje. Naloga obrtnih oblastev je, da poskrbe, kar je potrebno za vršitev pomočniških skušenj za vajence v tovarniških podjetjih in za take vajence, katerih učni mojstri niso člani nobene obrtne zadruge. Pomočniške skušnje bode delati pri posebnih, v ta namen sestavljenih komisijah. Za skušnje se
sestavijo posebni izpraŠevalni redi. V komisiji bodo mojstri in pomočniki. Vajenec, ki skušnje ne napravi, sme jo ponavljati po preteku vsaj pol leta. čeprav vajenec kakega rokodelskega obrta ne prestane pomočniške skušnje in je pretekla določena učna doba, preneha seveda učno razmerje, ali zaprta mu bo pot svoj čas do obrtne samostojnosti. Od svojega mojstra prejme kot dokazilo učno izpričevalo, ki mu poleg delavske knjižice služi kot legitimacija. Nazivali se bodo taki pomožni delavci pomagači (Gehilfe), dočim imajo izprašani pravico do naslova pomočnik (Geselie). To določilo zakona je precej brezpomembno, morda bi se celo lahko reklo, da ne spada v zakon. Pomen pomočniških skušenj obstoji v tem, da daje pravico do obrtne samostojnosti, zakaj osebam, ki ne prestanejo pomočniške skušnje, ne bo moč pričeti samostojno svojega rokodelstva. Za take igrače v naziva-lih, za take „flajscetelce" je v praktičnem življenju preklicano malo ume-vanj a.
Osebam, ki hočejo izvrševati samostojno rokodelske obrte, je po določilih novega obrtnega reda poleg dokaza o dovršeni pomočniški skušnji, dokazati z izpričevali, da so delali kot pomočniki v svojem rokodelstvu bodisi pri kakem rokodelcu ali pa v kaki tovarni, v kateri se opravljajo v zglašeni rokodelski obrt spadajoča dela, saj tri leta, dočim je doslej zadoščalo dve leti. Delavsko ali pomočniško izpričevalo izda obrtni delodajalec, mora biti potrjena njega resničnost od pristojne zadruge, odnosno če ni obrtne zadruge, od pristojnega županstva. Tako je torej urejen sposobnostni dokaz za rokodelske obrte po novem obrtnem redu. Reči se mora, da bode izvedba novih določil v praktičnem življenju provzročala veliko težav zlasti v onih krajih, kjer je, kakor tudi po naših deželah, obrtna organizacija po obrtnih zadrugah še jako nezadostno razvita. Nove določbe predpostavljajo obstoj obrtnih zadrug in pa točno poslovanje zadrug. Pri nas je število obrtnih zadrug celo v Ljubljani sami majhno, zakaj važni obrti so še neorganizirani; poslovanje obrtnih zadrug pa je zlasti na deželi silno težavno, ker so člani, ki stanujejo po raznih vaseh, brez ožjega in stalnega stika. Če se nekoliko natančneje premišljajo nove uredbe obrtne novele in misli, kako se bodo dale praktično izvesti, se pride prav kmalu do zaključka, da se je premalo vpoštevalo različnost razmer po posameznih kronovinah. Kar se da na Dunaju prav lepo izvesti, bode narejalo pri nas često prav velike težave. Posebno vršitev pomočniških skušenj bode delala velike težkoče. Ustanavljanja obrtnih zadrug po deželi se bo treba lotiti z vso energijo. Zato pa je za našo deželo neobhodno potreben poseben zadružni instruktor; imel bo opravila več kot dovolj.
Glasovi iz Idrije.
— Ubogi Gostinčar! Ko je bil pred nekaj dnevi Suklje v Idriji, so ga le z eraričnimi konji prevažali in družbo mu je delal sam g. dekan; Gostinčar je pa moral v tako slabem vremenu, kot je bilo pretekli teden, peš zapustiti naše mesto. S špago prevezane hlače pa culico v v roki in najdi iz nehvaležne Idrije! Pa pravijo, da smo vsi ljudje enaki!
— Kdor se ponižuje, bo povišan. Liberalci se vozijo v kočijah, soc. demokrati v drugem razredu po železnici, ponižni Gostinčar pa po Adamovih podplatih. Kaj, ko bi se le uresničil gorenji svetopisemski izrek. Morda je g. Gostinčar le radi vraže tako ponižen??
— Kakor ranjen bivol je tulil g. katehet Osvald na nedeljskem shodu pri Didiču, kadar je slišal kako neprijetno besedo. Je najbrže mislil, da je v cerkvi.
— Uspeh ne bode izostal, pravi nSloveneou o Gostinčarjevem shodu v Idriji. Potrjujemo, ampak kakšen uspeh. Kakor čujemo, se krči število Gostinčarjevih volilcev v našem mestu od dne do dne. Zakaj ste ga vendar ljudem pokazali?! čimbolj padajo Gostinčarjeve, tembolj rastejo Grudnove šanse.
— Perfidnost je imenoval Gostinčar početje g. Novaka, ki je rekel na shodu, da hoče malo posvetiti v GostinČarjevo preteklost. Radovedni smo, če se zdi g. Gostin-Čarju tudi ravnanje dr. ŠusteršiČa perfidno, ki se je z naravnost satansko zlobo zagnal v Čistega ljubljanskega župana Ivana Hribarja in mu prav po oigansko kradel Čast. Toda klerikalcem je vse dovoljeno.
— Shod „Jednakopravno s t i" v Logatcu je uspel imenitno na veliko žalost in jezo klerikalcev in soc. demokratov. Vsi zbo-rovalci, — bilo jih je 256 samih volilcev — so se navdušeno izrekli za Grudna, — izvzemši seveda nasprotnega kandidata g. Kopača in 3
2. Priloga „Siovensiemn Naroan" 81 102, dn6 4. maja 1907.
pa ne volite telet, da se vam ne bo smejal ves svet; pripravljen sem žrtvovati vse svoje moči, da vas bodem T dunajskem parlamentu dostojno za-st- pal,u tedaj pa bi vse „razumno katoliško ljudstvo" zakričalo: Proč s Seršenom! Živio tele! Tele ▼olimo!"
— Klerikalna pogorija v idrijskem okraju« Minolo nedeljo je klerikalni kandidat v tem okraju Gostinčar poskušal svojo srečo v Ledinah, Sp. Idriji in v Idriji sami, a povsod jt> sijajm* pogorel.   V Ledinah že nikakor ni mogel  dobiti zborovalnega prostora, da mu končno ni dal neki posestnik svoje veže na razpolago. Z največjo težavo in agitacijo so potem zbobnali n^kaj poslušalcev, katere je frostinčar mučil s  svojimi neslanostmi. Globoko so se oddahnili, ko je bil  shod   zaključen   in  spozna'i so, kakšno revo jim vsiljujejo klerikalci za poslanca.   Dasi Gostinčar ni imel mnogo volilcev na Ledinah, si je s irin svojim nastopom Še žaluje odtujil, kar pa ni nič čudnega, ker kdor vidi klavrno Gostinčar,evo osebo in čuje njegove  Še   klavrnejše govore, ta  pride   do   edino   umestnega zaključka: tega pa že ne! Nič bolje se ni godilo l-i ostinčarju v Spoduji Idriji, tu so mu socialni  demokrati zased i zborovalni prostor in moral je imeti shod na prostem, a preslišati jih je moral od soc. demokratov toliko, da je predsednik Kavčič končno zaključil shod, ker od zjutraj še nic jedel ni. S abe volje je tedaj prišel dični kau-didat v Idrijo,  kjer  se je imel vršiti ob 4. uri popoldne shod pri Didiču, a še slabše je moralo  biti slamnatemu kandidatu,  ko je prestopil zbo rovalno dvorano, v kateri je bilo nad štiri   petine  nasprotnikov: socialnih demokratov in narodno-naprednih somišljenikov.   S   tresočim   glasom je otvoril shod rudar Kavčič, rekši, bodimo že enkrat dosiedui hotel je najbrže reči  dostojni)   in  jas   sem že vsega sit ter oddal predsedstvo shoda dekanu Arku.   Gostinčar je nato govoril svoj naučeni kandidatni govor, s počatka je obljubil, da bo govoril o programu S. L. S., a med govorom je na tega pozabil in se bavil le bolj z neodvisnimi kmeti in liberalci ter se  prilizoval   socialnim demokratom, ki so biii na shodu v ogromni večini. Zborovalci so se večkrat prav od srca smejali Gostinčarjevim klobasarijam, za katere je edino zmožen slamnati klerikalni kandidat.    Klerikalce si je privoščil  soc.   demokrat  A. Kristan, ki je razkrinkal njihovo sleparsko početje. Odgovarjal je kandidat Gostin čar. a prav nesrečno. Govoril je nato še klerikalec Logar,JJkojega so pa poslušalci venomer pozivali,  naj neha -nergati*. Učitelj Gangl je govoril o šolstvu, kojega vse premalo poudarjaj«' razne stranke in ki bi ga vendar morale  imeti  vse  na prvem mestu. Tajnik J. Novak  se je bavil z osebo OostioČarjovo,   kojemu  je   tako dal priliko,  da ovrže razne  govorice iz njegove preteklosti.   Klerikalce so ta razkritja t>.k<; ooleia. da so vpili, kar so   mog;i,   najbolj   seve  Oswald, in skušali na ta način zmanjšati naravnost uničujoč vtisk, ki so ga imele besede naprednega govornika za kandidata Groetiočarja.   Ta; se   je hotel oprati, a se mu ni posrečilo.    O tem bomo imeli priliko še govoriti. Ko je ?e nekaj  govornikov  odgovarjalo, je predsednik zaključil shod,  o katerem pravijo  kierikalci,   da  uspeh  ne izostane; tudi mi mislimo tako.
— Pozor, kmetski volilci! Gorenjski kmet nam piše: Opasna, da, naravnost pogubna je doba, katero živimo. Vesoljni svet obdaja splošna organizacija, v kateri se posamezni sloji bore za svoj obstoj. Kdor ni združen, bo uničen, ker le v združenju je moč in vpliv; posameznika je lahko ugonobiti. Kdo pa vzlic temu ni združen? To smo mi, naš nezavedni, brezbrižni in vsled tega tudi nad vse nesrečni kmetski stan. Preprosto ljudstvo nima pri državni ali deželni upravi nobene druge besede kot to, da voli svoje zastopnike v dotične zbore. Toda zavedni kmet vrže to pravico v trenotku, ko je treba izkoristiti, od sebe ali ga hinavski prijatelji izvabijo na svojo stran, in s tem poda svoje orožje v roke nasprotnikov, ki se proti njemu
bore; tako si jih nekoliko pridobi ta, nekoliko druga stranka itd. in na ta način služi kmet takorekoČ drugim
stanovom za — metlo; od stanu pa, o katerem se govori, da je podlaga steber države, pa ni — nikogar. Ob času volitev ima kmet veliko dobrih, desetkrat več pa slabih prijateljev, izkoriščevalcev, ki so mu prijatelji le zato, da mu pijejo njegovo kri. Kdo pa je zastopal kmetiski stan do sedaj vedno tam v parlamentu, ali je bil morda to kak človek, ki telesno nosi tovor zatiranega kmetskega stanu in ume temeljite ceniti njegove žulje? Ne! Zastopali so ga grofje in drugi imenitniki, ki so vedno in skrbno varovali svoje lastne interese. Neovrg-ljiva je trditev, da je vsak normalen človek sebi najbolj zvest. Vprašanje nastane: Kako zamore kmetski stan dobro zastopati poslanec, ki sam spada k drugemu ljudskemu razredu? Ko bi hotel kmetu v resnici kaj koristiti, bi s tem škodoval sebi in svoji enakosti. mak poslanec, Kateri bi tako ravnal,' ne spada več v parlament ampak nekam drugam —. Seveda, tako nespametnega poslanca ni, pač pa smo nespametni mi, če ga volimo. Je sioer neka stranka, ki je toliko poštena, da naravnost pove: Ako si kmet ne bo pomagal sam, kdo drugi mu gotovo nikdar pomagal ne bo. Ta rek je tako resničen, kakor resnično izgovorjen, in to nam priča tudi zgodovina noter do današnjega dne. Samopomoči je torej potreba, ker od drugih slojev nam rešitve absolutno ni pričakovati. Ravno sedaj nam je dana prilika v času volitve, da združeni in z vso odločnostjo stopime v borbo za naše stanovske pravice, ki jih terja narava sama. Predragi tovariši. kmetovalci! Ne podcenujte pomena volitve, in bodite prepričani, da je volitev začetek, seme prihodnjih odnušajev : odločuje se, kdo zmaga in kdo bo podlegel. Stopimo torej tesno stanovsko združeni vsi kmetovalci na dan volitve pogumno pred svet in pri tem nastopu nas ne sme motiti alirazdruževatinikaka sila, ne politično mišljenje, ne versko prepričanje, na strani ostanejo vsa strankar-s t v a in osebna nasprorstva, z eno besedo, mi smo stanovska zveza« Ko bi se vzlic temu iz naših vrst kdo osmelil nam nasprotovati. \edite, da je nesramen izdajalec in pogrezne naj se v črno zemljo. Se je ča<, združimo se in povzdignimo svoj gla*-: Mi nočemo, da bi se nam ime našega kandidata od gotove strani diktiralo, ampak mi hočemo, da si svojega poslanca izvolimo sami, po naši lastni in prosti volji! Iz berimo si mož", o katerih smo prepričani, da bodo vedno in povsod naši zvesti in marljivi zavetniki. In ko bi mi morda našega zaželjenega namena tudi ne dosegli ali celo ne doživeli pa storimo to ž? iz ljubezni in usmiljenja do naših naslednikov, da ne bodo tudi oni enkrat tako nesrečni, da bi morali Šele pričeti boj za svoj obstanek v tej solzni dolini, kakor mi danes. V izpolnitev tega stori naj vsak svojo dolžnost in pomoč iz višave naj bode nam milostna! Gorenjski kmet.
— Velik zaupen shod priredi
nemški narodni svet za Spodnje Štajersko 9 maja v Mariboru. Obravnavalo se bo največ o prihodnjih dr-žavnozborskih volitvah.
— Volilni boj na Goriškem.
Ni bilo menda še takega živahnega življenja na Goriškem pred volitvami, kakor je letos pred državnozborskimi. Klerikalci so postavili za kandidate dr. Gregorčiča, Fona ib dr. Lahar-narja, napredojaki pa G a b rij el čiča, dr. Gruntarja in Štreklja. Napredni kandidatje imajo povsod najlepše nade, da prodro, narod jim povsod prireja burne ovacije in jih z velikansko navdušenostjo proklamira za svoje kandidate. Ne tako pa pri klerikalnih. Klerikalni kandidati vedo, da se bojujejo brez upa zmage. Ljudstvo jim naravnost v obraz pravi, da jih ne mara, ker so vse prej, nego od njega proglašeni. Ako se   tu in   tam res   oglasi  kak glas
sanje, je to le umetno navdušenje, drago plačano s denarjem, ki so ga klerikalni poštenjaki izprešali iz ljudstva. Tem razmeram sorazmerno je tudi volilno peisanje „So če" in „Gorice". Ton „Soče" je dostojen in miren, dočim klerikalna dr. Gregorčičeva „€k)rica" izliva cele kadi gnojnice na napredne kandidate, prav kakor ljubljanski „Slovenec" na župana Hribarja. Kdor le enkrat bere ta umazani list, zagnjusiti se mu mora v duo duše. Vprašati se moia pač vsak: Ako je politično vodstvo tako sirovo, ali je potem čudno, da so tudi pristaši taki? Zato je dolžnost zavednih Goričanov, da pripomorejo, da ne bo noben slovenski klerikalni poslanec iz Goriške prišel v državni zbor. To bo najboljši in najprimernejši odgovor na laži in obrekovanja v „Gorici".
Poštenjake vrli okoli „Slovenca". Jej J^j ! Kako grize „Slo-venč*ve" urednike, ker sta g. Mlakar in   Polonšek   izvrstna   agitatorja za
napredne kandidate. Glejte no revčki, da vas ne bo začelo tako hudo grizti, da boste končno še dobili Črno kolero. Ali vam ni nič za zdravje ? Kaj ne gospoda Št»-fek in Moškerček, vi ste mislili, da je vsa Ljubljana črna ! Te možiČke, ko zvedo, da jim je zopet nekaj volilcev, na katere so računali, z uspehom odvzetih, jih kar božjast meče, da mahoma zgube še tisto betvico pameti, ki jo še sicer imajo, tfe bi bile vsako leto državno-zborske volitve, bi videli kmalu te klerikalne kadete na Studencu. Ia prosto bi gotovo ne smeli ok-ii hoditi — ker bi bili že tako besni, da bi jih morali zapirati kot stekle zveri. — Tulijo že sedaj, kakor izstradani levi. Da se tem ljudem že docela pamet kisa, se razvidi iz tega, ker vsako stvar drugače vidijo in >liŠijo. Gospoda Mlakarja so slišali, da je rekel na zborovanju v Štefanovi kleti „volite Petriča" — res je pa rekel, če nočete voliti Žirovnika. pa volite Petriča, samo Susteršiča ne. Da pa ne bo „Slovenec" preveč v skrbi za g. Mlakarja in Polonška, naj pa izve, da je nekaj delavcev ta dva gospoda naprosilo, da bi jim svetovala, katerega kandidata naj bi volili, ki zanje res kaj storil. Res je pa, da so nekateri zborovalci fige molili, a te so se tikale le Susteršiča. Kdor je imel dobra ušesa, je lahko slišal, da so koncem shoda vsi zborovalci eno-dušno kiicali: „pereat Žlindra!44
Kaplan Kdchler v Trnovem obiskuje žene naprednih volilcev v času, ko mož ni doma, in jih preparira, da bi vplivale na svoje soproge, da bi volili klerikalno ali se pa vzdržali volitve. Opozarjamo Kochlerja, naj to agitacijo opusti in naj se ne prikaže več v napredni hiši, ker bi se mu sicer znalo prigoditi, da bo doživel kaj neprijetnega. Ali ste razumeli? Sicer pa bomo posvetili temu „svetemu" možu, ako ne bo miroval, da so bo prijemal za glavo!
— 0 ti hinavci! Tukajšnji klerikalni list piše: „14. maja bodo pokazali koroški Slovenci, da jih nemštvo s svojim ostudnim pritiskom in nasiljem še ni ubilo in da tudi v glavnem mestu (Celovcu) še krepko dihajo." Ali si moremo misliti večjo h i -navščino od te? Seveda, ako bi šlo docela po volji dr. Susteršiča, bi bili danes vsi koroški Slovenci tako ubiti, da bi nihče izmed njih več ne zinil, ker njihov glas je klerikalnemu izdajalcu silno zopern!
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani
ima v sredo, dne 8 maja t. 1. ob polu lO. uri dop. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva. III. Naznanila tajništva. IV. Imenovanje enega člana in njegovega namestnika v carinski svet. V. Prošnja krojaške zadruge v Ljubljani za podporo v pokritje stroškov dveh strokovnih tečajev. VI. Prošnja črevljarske zadruge v Ljubljani za podporo v pokritje stroškov strokovnega tečaja. VII. Ustanovitev deželnega mesta zavoda za pokojninsko    zavarovanje   za Kranjsko.
VIII. Pr omemb a organizacijskega ustanovila aa obrtni pospeševalni zavod [na Kranjskem. IX. Poročilo o prošnji, da se zimski tečaj za stavbne rokodelce na tukajšnji umetno obrtni strokovni šoli sprejme v seznam zavodov, ki uživajo ugodnosti, določene v § 12. zakona z dne 26. decembra 1893. drž. zak. številka 193. X. Tajna seja.
— Latinizatorstvo v cerkvi.
Goriški nadškof je prepovedal petje nagrobnic: Jamice tihe, Blagor mu itd. Prve lavorike si je stekel bovški dekan Ivan Vidmar, ki je eno zadnjih nedelj pri nekem pogrebu prepovedal peti v cerkvi nagrobnico. Le naprej z latinsko mednarodno zastavo !
— Volitve v okrajno bolniško blagajno iz vrste delojemalcev »e
vrše jutri v nedeljo za II., III. in IV. mestni oddelek. Opozarjamo napredne volil ce, da se gotovo vsi udeleže te volitve in oddajo svoje glasove za uapredne kandidate!
— Učiteljske usposobljenostne skušnje za splošne ljudske in meščanske Šolo so se vršile te dni pred izpraševalno komisijo pod predsedstvom dež. šolsk. nadzornika g Frana Levca in so se končale med drugim s sledečim uspehom : aprobirani so bili: A. z a 1 j u d s k e šol e s s 1 o v e n s k im in nemškim uČnimjezikom: Leopold Babler, provizorni učitelj v Idriji, Josip Rainer, pomožni učitelj v Zgornji Polskavi (Štajersko), Franc Zrimšek, provizoricni učitelj v Žetalah (Štajersko), Juri Želez ni k, pomožni učitelj pri Sv. Vaclavu, Ivana Cegnar, pomožna učiteljica v Vrhpoljah, s. Ljudmila D ostal, provizorična učiteljica na uršulinski šoli v Škofji Loki, Jo sipina Javornik, provizorna učiteljica v Mirni, s. Marija KeršiČ, pomožna učiteljica na uršulinski šoli v Škofji Loki, Elza Luschin, pro-vizoriČna učiteljica v Ljubljani, Marija Polak-KraŠovec, provizo-rična učiteljica v Gribljem, Marija Strauss, provizorična učiteljica v Krki, Elza Vedernjak, provizorična učiteljica na Dunaju. B. dopolnilno skušnjo iz veronaukaje prestal Bogomir Fegic, definitivni učitelj v Knežaku inKonrad Fink, učitelj na Robu.
— Iz ju stične službe. Računski praktikant Friderik Muha je od primorskega višjega deželnega sodišča imenovan za avskultanta.
— Iz davčne Službe. Računski podčastnik I. razreda g. IvanRojko v Gradcu je imenovan za davčnega pristava v XI Čin. razredu za tukajšnji službeni okoliš
— Geometerska vest. Jan Ru-
žička, nadzornik evidenčnega zem-ljemerstva za Kranjsko, je vsled lastne prošnje umirovljen.
— Nov škofov sedež dobi ijub^ ljanska šenklavška cerkev, okof Jeglič je silno suh človek in se mu je pri-godila nesreča, da je njegova pre-vzvišena suhost predrla dosedanji sedež v stolnici. Ker se je bati, da bi se škofu ne pripetila kaka nova nesreča, Če bi hodil sedet na predrt sedež, napravijo mu novega trdnega, da bo brez skrbi sedel na njem. Kar mora biti, mora biti!
— Dva velika koncerta ,,Glas-bene Matice". V torek, dne 7. maja in v sredo, dne 8 maja 1907. vsakokrat zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela „Union" dva velika koncerta pod vodstvom g. koncertnega vodje M. Hubada. Sodelujejo: ga. Jeanetta pl. dr. Foedranspergova (sopran-solo), ga. Ivica dr. Wagner-jeva (alt solo), gospod Ernesto vitez Cammarota, operni pevec iz Zagreba (tenor-solo t, gospod Julij Betetto, operni pevec slovenskega gledališča (bas solo), pevski zbor „Glasbene Matice" z oddelkom šolskega zbora (210 pevk in pevcev), veliki orkester: popolna godba c. in kr. pešp. št. 27. iz Ljubljane, oddelek vojaške godbe o. in kr. pešp. Št. !*7. iz Trsta in nekateri člani „ Glasbene Matice". Orkester brcječ 74 godcev. Vseh sodelujočih 28 9. Izvajal se bode „R e q u i e m" (črna masa) Zložil Giuseppe Verdi. I. Reqniem in Kyrie, zbor in štirje solisti II. Dies irae, soli in zbor: J. Dies irae, (Dan jeze» zbor. 2. Tuba mirum, zbor. 3. Mors stupebit, bas solo. 4 Liber seri p tu . alt solo in zbor „Dies iraeu. 5. t^u 1 sum miser, trospev solistov (sopr*»i, alt, t^nor). 6, Rex tremendae matestatis, zbor in soli. 7. Recordare, Jesu pie, dvospev solistov (sopran in
alt). 8. Ingemisco, tenor-solo. 9- Con-futatis maledietis. bas solo, na to zopet zbor „Dies irae". 10. Lacrimosa, alt- in bas solo, sopran s k i soli in zbor (vmes mali zbor „Pie Jesu" a ca-pella). III. Ofertorij: Domine Jesu-, kvartet solistov. IV. Sanctus, dvo-temska fuga za dva zbora ^osmero -glasno). V. Agnus Dei, sopranski in altovski soli in zbori. VI. Lui aeterna, trospev solistov. Vil. Libera me, sopran solo in zbor: 1. Reoitativ, sopran-solo in zbor. 2. Arioso, sopran-solo. 3. Dies irae, zbor. 4. Reqniem aeter-nam, peteroglasen mali zbor solistov a capella. 5. Fuga, zbor in soprac-si»jo. Cene proatorom Parterni sedeži : I. vrsta a b K, II. vrsta a r> K, od III.—VI. vrste a 4 K, od VII - XVII. vrste a 3 K. od XVIII.—XXI vrste a 2 K; balkonski sedeži v sredini a 4 K, balkonski sedeži ob straneh a 3 K; galerijski sedeži v 4 vrstah a 2 K: stojišča a 1 K 20 h, za dijake a 00 h. — Vstopnice se dobivajo v trafiki gospe Ćešarkove v Selenburgovih ulicah in na večer koncertov pri blagajni. — Besedilo s prevodom in razlago istotam.
— Slovenski pesniki v ruskem prevodu Ruska revija „Slavjan-skija i z v e s t i j a" priobčuje v svoji tretji letošnji številki prevode iz pesni Miroslava Vilharja, Otona Zupančiča, A. Aškerca in Aleksandrova. Prevedene so tele pesmi: „Meč, poro in plug," „Vabilo na ples" (M. Vilhar... „Ziata ptička" (Oton Zupančič:, „Trije popotniki" (A. Aškerc) in „Kmetska pesem" ^Aleksandrov).
— Združeni podružnici šent-peterski Ciril-Metodovega društva priredite v nedeljo 5. majat. 1 v gostilniških prostorih hotela Štrukelj zabaven večer. Na sporedu je godba (glasovir;, petje slovenskega pevskega društva „Ljubljanski Zvon", komičen prizor, srečolov in licitacija živega kozliča Pričetek ob sedmih zvečer. Vstopnine ni. — P. n. udje in prijatelji društva se vljudno vabijo na to domačo zabavo, ki se vrši v korist glavne naše družbe.
— „Trgovski dom". Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je sklenila darovati za „Trgovski dom" skozi 5 let po 50 K. Za to velikodušnost izreka odbor slovenskega trgovskega društva rMerkur" slavni kmetski posojilnici iskreno zahvalo z željo, da bi jo drugi denarni zavodi posnemali.
— V SlOVO za višjega poštnega oskrbnika v Pulju imenovanemu gosp. Vidmarju in za višjega kontrolorja v Gorici imenovanemu g Gregorčiču je bil v hotelu „Ilirija- banket, ki se ga je udeležilo 42 poštno-prometnih uradnikov. V krepkih na-pitnicah so različni govorniki slav-jencema izražali srčne simpatije vsega uradništva, zlasti poudarjajo velike zasluge g. višjega oskrbnika Vidmarja za uradniško organizacijo in vzgledno narodno mišljenje. Mimogrede se je čulo tudi očitavanje, da mečejo nekateri pesamičniki uradniški organizaciji polena pod noge — a čulo se je tudi samozavestno izjavo: mi se ne bojimo srednjeveških nazorov. Kakor je poštnemu uradništvu in tudi vsemu občinstvu žal, da zapusti g. Vidmar Ljubljano, vendar je čestitati Puljcem, da dobo tako izvrstnega in značajnega uradnika ter vrlega narodnjaka za višjega poštnega oskrbnika. Imenovanje g. Vidmarja za Pulj priča, da je iredenta postala onemogla. Ni še dolgo ko je zamena izpodrivati mlačne narodnjake — zdaj pride pa v Pulj v osebi gosp. Vidmarja pravi narodnjak.
— Zveza avstrijski jugoslovanskih učiteljskih društev ima
svojo letošnjo glavno skupščino dne 17., 18 in 19. avgusta v Radovljici, ob kateri priliki se priredi izlet na Koroško in na Goriško.
— Komercialni uradni dnevi
v Ljubjjaui, na Jesenicah in v Kočevju izostanejo ta mesec, kakor razglaša ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Kaj je vzrok, da so se ti uradni dnevi nenadoma odpovedali, ne vemo.
— Nova javna ura v Ljubljani. Na zvoniku protestantovske cerkve so te dni napravili uro, ki je dosedaj ni bilo.
— Šentjanška železnica in klerikalne koristi. Iz Šentjanža se nam piše: Na shodu v „Unionu" je dr. Šusteršič med drugim tudi tve-zil, da gre zasluga ŠentjanŠke železnice le klerikalcem. Lepa zasluga ta! Vas Šentjanž ima od te železnice prav malo, da se ta gradi le do pre-mogokopa, takozvanoga „Karmelj" ali do nekdanje „Fabrike", ki je pa uro hoda od naše vasi. Da Tržišče in Mokronog ne dobita kolodvora bližje, je kriva geografična lega. Večja krivica pa se godi Šentrupertčanom, ko imajo poleg svoje vasi prekrasno in ugodno lego za kolodvor. Vendar bo njihov kolodvor ostal na svetu, ki je bil preje last poslanca Povšeta, ki ga je prodal grofu Barbu, kolovodju nemške stranke na Kranjskem in lastniku skoraj s travo zaraščenega gradu   na  Rakovniku.    Pred   leti je
morala ta občina graditi temu groficu cesto poleg te njegove gTaščine, sedaj pa dobi še kolodvor, kakor bi bil sezidan samo zaradi uje^a. Nič bolje se ne godi MirenČanom. Tudi tu ne bo smel biti kolodvor na krasni, suhi ter solnČnati legi pred vasjo ob glavni cesti, marveč nekje tam za mirnskimi svinjaki in strauišči na jako vlažnem svetu blizu pokopališča, samo da bo dotični svet župnik Koo-jančič sam prodal, ker ga ima preveč in ga ne mara obdelovati, in da bo vsled uravnavanja dovoznih cesta tam okoli on do svojih zemljišč imel bolj uglajena pota. Tako, g, KocjančiČ! Samo da imate vi koristi, občina naj pa potem večno trpi, in si nakoplje težavno breme za take ceste itd , ko občina še na šolskem poslopju itd. mnogo dolguje. Župnišče tudi hočete imeti novo, če tudi še davno ne potrebno. Pač bi bilo bolje, da bi župnik to stvar domačinom prepustil. On je je tu od danes do jutri, ne utegne teh ugodnosti tu dolgo uživati, ali domačinom velja to Čisto drugače. Poleg glavne ceste bi imeli kolodvor, kakor že rečeno, na krasnem solnČ-natem suhem svetu ravno pred vasjo. Ni treba delati dovoznih cesta, ne dragih mostov itd. Tudi razgled je odtod vedno lepši. Premogovniki so tudi na tej strani, in treba bo skrbeti kmalu za znatno razširjenje tega kolodvora, da se le ti premogovniki odprejo, kar vse bo lahko stalo. Vsega tega pa na nasprotni strani ni. Dovozna cesta bi se dala napraviti le med hišami, komaj kake 4 m široka. Kako bo to izgledalo? Kje je tu varnost za pasante in voznike, posebno po noči ? Kak vtisk napravi na človeka tu skozi med hlevi, svinjaki itd. Od tu naprej pa voda vedno preplavljuje, tako da zamo-remo le pri lepem vremenu do našega kolodvora in nazaj, sicer lahko potonemo ali vsaj obtičimo v vodi in blatu. Ali naj občina za vse slučaje na svoje stroške ceste v toliko dvigne, potem preti zopet nevarnost, da pri-drve vode v hiše in gospodarska po-slopja. Torej ne koristi posameznik o v, marveč bi ajg o s t a nj e v obče naj se tu upošteva!
— Župnik Kocjančič na Mirni gradi že kar po svojem šentjanško železnico. Vedno čepi pri njenem stavb-benem vodstvu na Griču ter nadzoruje risanje itd., tako da je že preveč nadležen postal dotičnim inženerjem. Vedno hodi popraŠevat, ali bo stal mirenski kolodvor na njegovem nič vrednem barju travniku, in kje bodo dovozne ceste, mostovi itd. do njegovega župnijskega sveta tam okoli. Na vse načine se prilizuje zdaj temu zdaj onemu. Nedavno je nekemu inženirju tega stavbnega vodstva umrl par mesecev star otročiček. Kocjančič jo je mahnil sam do očeta, Četudi je znal. da je protestant, ter mu ponudil zastonj zvonenje in druge cerkvene obrede. Protestant je pa klenkanje itd. odklonil, ter poslal svojega otroČička pokopat na protestantsko pokopališče v Ljubljani. Kaj pravite, ali bi Anton Bonapokora ne potipal Kocjančiča za ušesa ako bi za to vedel? Nedavno je ta župnik na leci izvlekel iz malhe nSlov. Narod" ter pravil, da ga niti ta niti kdo drug nemore razžaliti, naj piše in go7ori o njem, kakor hoče. Ali smo visoki, kaj ne V Pa bo že odleglo!
— Velik spomladanski vinski semeni v Krškem. — Glasom raznih sporočil, bo ta semenj, ki se vrši jutri, v nedeljo od 10. ure dopoldne naprej na GregoriČevem vrtu v Krškem, izvenredno dobro obiskan. Svojo udeležbo je priglasilo že več gostilničarjev iz Ljubljane, Gorenjske in iz litijskega okraja. Še enkrat pripomnimo, da je sedaj najugodnejši čas preskrbeti si dobre dolenjske vinske kapljice po še zmerni ceni, ker pozneje bc cena znatno poskočila in bo tudi težko kje primerne kapljice dobiti. Ker lahko vsakdo vse v enem dnevu opravi, ker če hoče gre zjutraj ob 11 j 8. uro iz Ljubljane ter dospe zopet v Ljubljano že ob polu 6. ure zvečer i in ker znašajo vozni stroški za tja in nazaj komaj 8 K, ravna vsak v svojem lastnem interesu, če se tega semnja udeleži. Tudi sekunder, ki gre iz Ljubljane ob 6. uri 30 minut zvečer, ima sedaj takojšnjo zvezo iz Zidanegamosta proti Krškemu in Zagrebu. Predavanje o novih vinskih postavah i. dr. bo isto-tam ob 11. uri dopoldne. Tujcem, ki dobrih vinogradnikov in kupčijskih razmer na tem semnju ne poznajo, jim pojdejo prireditelji drage volje brezplačno na roko. —
— Odkritje Tomšičeve spominske plošče na Vinici. Dne 19. in
20. maja t. 1. odkrije svečano klub „braće hrvatskega Zmaja" rojenemu Slovencu Ljudevitu Tomšiču, hrvatskemu učitelju, pedagogu in književniku spominsko ploščo na Vinici, kjer se je dotičnik rodil, kot sin tedaj tam službujočega učitelja in narodnega pesnika Bernarda Tomšiča.
— Dnini pastir po milosti božji. V Besniei na Gorenjskem imajo za župnika nekega Franca Pokorna, ki  je   znan   našim   čitateljem kot
skrajno škodoželjen  človek in ki bi zlasti cerkovnika rad spravil iz tare, dasi   vestno   opravlja  svojo službo. Farani njegovi  so  miroljubni ljudje iu   potrpežljivi, a skrajna surovost Pokornova jih je napotila, da so poslali na škofa pismo, ki je jako značilno  za kranjske razmere,  ker Pokorno v imamo pri nas povsod dovolj. Temu pismu povzemamo:  Pokorn je tako sovražen proti faranom, da se vsak boji  predenj  priti s kakšnim opravkom. Ako je kak bolnik v fari in pride kdo ponj, da ga previdi, ga ozmerja in vpije:   Zakaj ravno zdaj, ko imam toliko opraviti ?   Zakaj nisi poprej povedal?" Mora se priti kdove kolikokrat  po   njega,   preden   gre k bolniku. Tako je pred nekaj leti umrl star mož. Prišli so po njega večkrat, pa ni hotel, češ,   da je  pijan in nazadnje je brez zakramentov umrl,, pa je šele mrtvega s sv.   oljem mazilil. Ravno pri tej hiši  je   nekaj   let pozneje umrl 14 1. fant; prišla je mati 7krat po njega, da ga previdi,  pa ni hotel  iti in fant je umrl brez zakramentov. Ravno tako se je zgodilo še pri enem.  Šli so po župnika po noči k Sv. Joštu,  a  ni hotel iti,  češ, kaj bo neki tak revež imel greha? Njegov cerkovnik in organist je pa njegov pes   Sedaj ga hoče še iz službe spraviti,  ter se laže in pravi,  da je pijanei   in da ga ne more več rabiti, vkljub temu,   da   že   službuje tukaj kot organist 3S let in kar mežnari, je 24 let po njega očeta smrti. Pred sedmimi leti je vz3l cerkovniku ključ od oprkve iz mežnarije, da ni mogel dva in pol dni nič zvoniti, in potem so prišli g. župan in ključarji v župnišče in prašali, zakaj  da ne zvoni. Odgovoril jim   je:   Naj  pa zvoni! Rekli so:   Saj   ne  more,   saj nima ključa. Odgovoril jim je: Ali sem jaz vaš pudelV   Med tem je ključ sam prišel v cerkvena vrata. To dela samo zato, da bi cerkovnika še  farani začeli črtiti in sovražiti. Lansko leto je cerkovniku zaklenil zvonik cel mesec ter ga potem obdolžil, da je uro pokončal.   Oez mesec  dni  so nekateri najeli želez   delavca  Kovača,   da je zvonik s silo odprl in mu je pri tem še en žel. čuvaj pomagal,  za  kar ju je župnik tožil  ter  so   se vršile tri obravnave.   Bila sta pri zadnji obravnavi kazni oproščena in župnik je pota plačeval za priče.  Ko je pred nekaterimi   tedni župnik cerkovniku službo odpovedal, za kar so se farani za njega potegnili, se je na prižnici grozil in vpil:  rTako,  zdaj sem jaz vaš pudel in  cerkovnik pa frakelj." Na prižnici ne oznanjuje božje besede, ampak samo občinski odbor graja in zabavlja, zato ker mu vse ne privoli ter radi tega pravi, da se pri sedanjih volitvah ne sme več ta župan voliti, ker ni verskega značaja, vkljub temu da ima naročena „Slovenca" in „Domoljuba."   Za cerkev  se malo zmeni za olepšavo, njemu je bolj mar župnišče in njegov  hlev in so mu bolj mar krave kakor Bog. Lansko leto je napravil  konkurenčno  obravnavo za popravo župnišča, hleva in nove kap-nice,  kateri   stroški   bi   bili znašali 3000 K. Privolili so  mu vse, razen da se v pritličju   ne   smejo okna in sedanji kamni izbiti, s tem pogojem, da se bo kapnica napravila na mežna-rijski strani in da bo cerkovnik ravno to pravico imel do vode, kakor žup -nik. Zato je rajši popustil  vso konkurenčno obravnavo ter sam na svoje stroške napravil kapnico in na drugi strani župnišča iz same nevoščljivosti in sovraštva do cerkovnika,  da bode sam vodo  zajemal.   Neko  žensko iz fare je tudi v župnišču brcnil v zad njo plat pred  par  leti,  ker  sta se sprla zaradi bere, tako da je čutila več  let  in  da je  morala iskati pri zdravnikih pomoči. Ker pa hoče mež-narja po sili odstraniti,   ker smo mi vsi ž njim zadovoljni in hočemo, da še ostane, zato ponižno prosimo možje in ženske, da, ako je mogoče, da nam župnika prestavite, ker so ljudje že   zaradi   njega   prišli ob vero- in  mu nobeden  nič ne verjame,   ker   samo   z lažmi hoče vse  premagati in  z zabavljanjem na prižnici.
— Občinske volitve na Bledu
so se vršile te dni. Doslej v občinskem odboru vladajoča stranka je pri teh volitvah propadla.
— Učni tečaj za čevljarje se
vrši v Tržiču od 3. aprila t. 1. pod vodstvom strokovnega učitelja gosp. Ivana Lastovka Učni predmeti so: krojno risanje, kroj vzorcev in čevljev po geometričnem sistemu, praktično izdelovanje čevljev itd. Sklep tečaja je dne 4. t. m. in temu sledi dne 5. t. m. od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldne razstava del v prostorih g. Jožefa Klofutarja. Občinstvo se vljudno vabi, da si ogleda razstavo. Vstop je vsakomur prost.
— Litijski fotograf g. Bo ton
priredi prihodnji teden po Notranjskem začenši z Logatcem več projekcijskih predstav, ki jih bo na kratko poljudno tolmačil. Slike bodo predstavljale krasote in znamenitosti naše lepe domovine. Opozarjamo občinstvo na te predstave, ki nudijo marsikaj zanimivega. G. Rožun ima še posebne
vrste slik, ki so, kakor njegova mnogoštevilna spričevala svedočijo, najboljše sredstvo za poglobljenje pouka v zgodovini, zlasti pa v domoznan-stvu. Zato opozarjamo na Rožunove predstave posebno učiteljstvo.
— Zabvala. Glavni zastop občne zavarovalnice („Generali") v Ljub-ljaui je poslal po zastopniku gosp. Ivanu Stergulji, trgovec v Begunjah, 25 K v podporo tukajšnjemu gasilnemu društvu. Za ta dar izreka podpisano načelništvo gasilnega društva najsrčnejo zahvalo. Cerknica, 5. maja 1907. Matija Obreza, načelnik.
— Lop uspeh živinoreje, Gosp. F r .-s n A r k o , dež. poslanec v Postojni, je prodal mesarju bika si men-talske pasme za 820 K.
— NOVO podjetje. V Postojni je otvoril g. Josip Inocente podjetje za napravo dekorativnih mrtvaških odrov in pokopavanje mrliČev.
— Iz Sežane se nam piše: Čl ani slovenskega gledališča iz Ljubljane prirede tudi pri nas dve gledališki predstavi in sicer v torek 7. maja burko „Na letoviščuu in v sredo 8. m a j a pred praznikom veseloigro „Huzarji". Preje gostujejo v Trstu v „Balkanu" v igrah „Elga", „Na letovišču" in „Ženski Otelo". Iz Sežane se vrnejo v Rojan in prirede na praznik 9. maja zvečer ob polusedmih v prostorih konsumnega društva in čitalnice v Rojanu zadnjo predstavo „Huzarji". Opozarjamo občinstvo v Sežani in Rojanu na te predstave.
— Učiteljski sestanek v Polj-
čanah. Od Dravinje se nam piše: Dne 2. t. m. se je sešlo v prijaznih Polj-čanah ob južni železnici nad 60 oseb ljudskošolskega slovenskega učiteljstva in sicer iz petero okrajev: iz slovenje-bistriškega, celjskega, ptujskega, konjiškega in šmarskega okraja. Profesor dr. Ljudevit Pivko iz Maribora je govoril prav interesantno o predmetu: „Tisk prvih slovenskih knjig. Novi doneski k zgodovini slovenske knji-ž evnosti." Pivko va razni o tri vanj a so znaten prinos k literarni naši zgodovini ter produkt lastnih njegovih tozadevnih študij in raziskavanj. Dalje je temeljito razpravljal vprašanje o izvenšolskem delovanju učiteljevem nadučitelj Pesek iz Naraplja v ptujskem okraju. Tozadevno resolucijo je zbrano učiteljstvo soglasno sprejelo. Tisto prinašamo na drugem mestu.
— Kap je zadela Franca W a u e k a. lastnika znanega restav-ranta v „Hilmteichu" pri Gorici. Wan^k je bil Ceh.
— Za opeklinami je umrla
tovarniška delavka Viktorija K a u s k y v Trstu.
— Zastrupil se je v Trstu 18 -letni slaboumni Edvard Schmidt s karbolovo kislino.
— Zastrupiti se je hotela v
Trstu 23letna uradnica Marija Tono ažiČ zaradi domačega prepira. Vdihavala je pline gorečega oglja. O pravem ćasu so jo še rešili in prevedli v bolnišnico.
— Nesreča pri delu. 621etni zidar Matevž Godina je v Trstu padel z odra in si zlomil nogo.
— Poskusen samomor. V Trstu
se je zastrupila Katarina Sautler, a so jo še pravočasno rešili. Sautler živi ločena od moža in je mati petletne hčerke.
— POStil jO hO! Ko je včeraj neki hlapec prišel v neko gostilno in zagledal, da se natakarica, njegova ljubica, ljubkuje z nekim drugim gostom, je kar zardel in ni našel drugega izboda v svojo tolažbo, kakor da je skočil k mizi in svojo nezvesto golobico temeljito oklofutal. Seveda je tudi ti šinila kri v glavo in med tem ko je njen ljubček še rentačil po gostilni so hoteli poslati po pomoč in sklenili, da se ga mora vtakniti zato v luknjo. Ker se pa ogoljufani ljubimec tudi tega ni ustrašil, je natakarica pozabila na bol ušes, a tem-hujše jo je pa začelo peči v srcu. Zapustila je svojega istočasnega oboževalca in stopila k staremu — ter ga začela milo prositi: „Francelj ne bodi no hud, saj sem še zmerom Tvoja." Toda trdosrČni Francelj se ni nič zmenil za njene prošnje, ampak jo pahnil od sebe rekoč: „Od mene stran, jaz te nočem več in tudi več ne pridem k Tebi pod okno" ter odšel. No, pa menda se mu že še omeČi srce in bode še rad hodil pod okno.
— Samomor. Snoči je okoli polu 8. ure skočila s Sv. Jakoba mosta v Ljubljanico samska kuharica Karolina C, rojena 5. novembra leta 1875. na Vrhniki in tjakaj pristojna. Na Francovem nabrežju so odpeli čoln steklarja Leopold Fischer in Ivan Oučnik in pekovski pomočnik Jožef Cimperman ter veslali za njo, a je niso mogli dohiteti in tako je nesreč-nioa po obupnih klicih na pomoč izginila v obližju frančiškanskega mosta v valovju zelo narasti e Ljubljanice. Vzrok samomora je baje obup, ker ni mogla vsled bolezni nastopiti neke službe v Zagorju. Oblečena je bila v
črno zgornjo in svežo belo spodnjo obleko. S čolnom so veslali do Sv. Petra mostu, a so mogli ujeti le utop-ljenkino boo in klobuk, nje same pa ni bilo mogoče rešiti in tudi trupla Še niso dobili iz vode Po mestu so se razširjale, ker ljudje utopljenke niso poznali, različne govorice in so marsikje tega samomora dolžili povsem nedolžne ljudi ter po nepotrebnem razburjali starše in druge sorodnike tistih namišljenih samomorilcev. Tako nesmiselno govorjenje je seveda obrekovanje, najmanj pa poštenih ljudi dostojno.
— Pogreša se dne 12. sušca 1900 v Ljubljani rojeni in semkaj pristojni, v Velikih Čolnarskih ulicah št. 10 stanujoči šolski učenec Slavko KoŠak. Dečko je šel včeraj popoldne s svojimi součenci pod učiteljevim nadzor • stvom na Grad in ko so prišli nazaj, jih je učitelj pustil iti pri sv. Florjana cerkvi vsakega na svoj dom. Ker je Košak Še mlad, je najbrže po nevednosti zašel kam drugam in se do danes opoldne še ni povrnil. — Fanta so dobili pri Sv. Treh križih pri Šmarju in ga je krojač g. Z r i m š e k iz Daljne vasi pri Škofeljoi vzel k sebi domov. Popoldne ob 1. uri je pripeljal dečka k staršem domov gospod Raj k o Breskvar iz Velikih čolnarskih ulic. Staršem je s tem odvzeta huda skrb. Stariši izrekajo obema najditeljema na tem mestu najsrčnejšo zahvalo.
Delava*c/ gibanic, včeraj
se je odpeija.'o z južnega kolodvor« v Ameriko 60 Macedoncev nazaj je pa prišlo 50 Slovencev in Hrvatov, 14 Hrvatov je šlo v Heb, 36 na Koroško, 20 jih je pa prišlo iz Heba. 24 slovenskih tesaČev je šlo na Ogrsko, 22 Domžalk je pa prišlo iz Vratislave.
Izgubljene in najdene reči,
Mizarjeva žena Frančiška Reberškova je izgubila srebrno žensko uro s črkama F. Z , vredno 15 K. — Vdova ga. Frančiška Kokaljeva je izgubila Črnkasto žensko ročno terbico, v kateri je imela nekaj čez 11 K denarja.
—   „Ljubljanska društvena
SOdba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes ob 9. uri zvečer v „Narodni kavarni".  Vstop prost.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. aprila 1907. Število novorojencev 20 (= 2771 °/00), umrlih 24 (=32 25°/00), med njimi jih je umrlo za j etiko 6, vsled uboja 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 7 (=29 16 0 0), iz zavodov
15 (=62-50 u/rt). Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za noricami 1, za škrlatico 3, za egiptovsko očesno boleznijo 2 osebi.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 26.  do 2. maja  je  dela iskalo
16 moških in 33 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 16 moškim in 49 ženskim uslužbencem. — V 35 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 2. maja je došlo 968 delojemalcev in 1108 delodajalcev. V 601 slučaju se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 2 mizarja, 3 ključavničarji,
2 pečarja, 1 vrtnar, 1 krojač, S trgovskih slug, 1 kočijaž, 15 konjskih hlapcev. Vajenci za fotografski in strojarski obrt. Ženske: 2 prodajalki kruha. 7 natakaric, 4 gostilniške   kuharice,   6gostilniških deklic,
3 orožniške kuharice, 4 sobarice, 7 kuharic, 29 deklic za vsako delo, 12 deklic k otrokom, 4 postrežnice, 4 dekle za kmetsko delo. Vaj en k e za trgovino mešane stroke. — Dela iščejo moški: 1 strojnik, 2 skladiščnika, 2 pisarja, več pisar, slug, več delavcev, 1 hišnik, 2 vajenca za ključavničarski obrt; ženske: več prodajalk raznih strok, 1 kavar. blagajniČarka, 1 otroška vrtnarica in razni drugi posli. — Oddati je razna stanovanja in več meblo-vanih mesečnih sob. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
• Najnovejše novice. Dobavo 30.000 pušek in 10.000 kar a-binarjev je srbska vlada izročila avstrijski tovarni v Stevru.
— Ukradena 1 a d j a. Iz voj -nega pristanišča v Pulji so neznani ljudje ukradli ladjo.
— Smodnišnica je zletela v zrak v Kantonu. Ubitih je 25, ranjenih pa nad 100 oseb.
— Zgradba srbske železnice ParaČin-Zaječar se je oddala ogrski tvrdki Sohiefer za 4,241 000 frankov.
— V konkurz je prišla velika eksportna tvrdka Nebel v Lip-skem. Pasiva znašajo nad milijon kron.
— Srbska princezinja Jelena je nevarno zbolela za infla-enco.
* Pisatelji sovražniki knjig.
Izmed slovečih francoskih pisateljev jih je bilo več, ki so sovražili knjige. Rousseau   sam   piše   v svojem
„Emilu" : „Sovražim knjige, ker nas uče, da govorimo tudi o tistem, česar ne razumemo." — Chateaubriand ni maral knjig v svoj* m stanovanju Niti svojih lastnih knji< ni nikoli imel vseh. Ako je hotel kaj pogledati nazaj v svoje delo, moral je iskati knjige po javnih knjižnicah. — Viktor Hugo je Čital zelo malo. Njego? prijatelj je trdil, da Hugo sploh ni imel niti ene svoje knjige. — L a-martine je sam priznal, da je šele s 50. letom začel knjige Čitati. -— Guy de Maupassant ni prav nič prikrival, da mu je malo do knjig, češ, da izključujejo in omejujejo stvarnost, varajo duh ter ga zavajajo v zmote. — Zola je imel v svoji omari le Šolske knjige in besednjake.
— Piere Loti je povedal pri svojem nastopu v akademiji, da nikoli ničesar ne čita.
* KomornlkOV Sin V stanovanje ogrskega komornika Nik. Cse-perja je prišel nedavno, ko ni bilo komornika doma, elegantno oblećen mlad gospod z malo torbico v roki ter vprašal služabnika, ki je bil šele kratek čas v službi: „Ali je papa doma?u Na služabnikovo vprašanje, kdo je, je pripovedoval, da je ko-mornikov sin ter se je ravnokar vrnil iz tujine, kjer je tri leta študiral. Služabnik je peljal sina v gospodove sobe, kjer se je sin napravil takoj domačega. Prižgal si je cigareto, izpil dva kozarčka konjaka ter dobrodušno natoČil tudi služabniku kozarček. Potem je služabnika odslovil. Četrt, ure pozneje je prišel zopet v predsobo s torbico v roki, si dal obleči svršnik in izročiti klobuk in palicu, češ, da ima Še nujno pot. Služabniku je naroČil, naj pozdravi očeta, ako bi prišel pred njim domov ter mu pove. da se sin vrne še pred večerjo. K -mornik seveda čaka na nsina" še danes, da bi ga izročil sodišču, ker tujec ni bil sin, temuč navihan tat, ki je pobral v svojo torbico ves denar in dragocenosti iz komornikove blagajne.
* Velika dobrotnica Baronica
Burdett-Couts, ki je nedavno umrla v Londonu, je postala že v mladosti milijonarka. Imela je par sto milijonov. Ko ji je umrl mož, zasnubilo jo je več odliČnjakov, toda ni se hotela vda*:i. Sele v 68. letu se je omožila a svojim tajnikom, 48letnim možem, ki mu je dovolila kraljica Viktorija, da se je smel imenovati barona Burdett-Couts. Baronica je bila velika dobrotnica. Leta 1872. je potrošila pet milijonov, da je uredila trg siromašnim prebivalcem East-Enda; organizova <* je kolonije, ustanovila šole, zavode in knjižnice. Za izgubljene ženske je zgradila veliko vilo, kjer so dobile dosmrtno preskrbo, ako so se hote e odpovedati nenravnemu življenju
* Madžarska morala. V Debre-cinu so zaprli babico Fiilop, ki je „delala angelea. Dosedaj se ji dokazalo 15 slučajev. Naknadno je pri svojih žrtvah izsilovala denar. Kom-promitovanih je več žen odličnik uradnikov in Častnikov. Policija je obelodanila vsa imena.
* Dohodki ruskega carja. Ku-
ski  car z 68 osebami  svoje rodbiue ima   večje   dohodke  kot  vsak drugi evropski vladar. Zase ima civilno list ki mu donaša na leto 67,500.000 frankov. Od te dobiva carioa 1 milij carica-vdova 500.000,   vsak otrok od rojstva  do  24   leta  po 100.000, pi možitvi pa   dobi vsaka hči 8,500 000 frankov.   Državne domene mu dona-Šajo  na  leto  50 milijonov frankov Carski dvor ima končno v Sibiriji ">n milijonov ha zemlje, ki je polna platine, zlata in srebra
* Kralj Edvard in Madžari
Pretekli teden se je srečala v neapol-skem pristanišču ladja „KarpatmV, ki je vozila ogrske izseluike v Ameriko, z ladjo angleškega kralja. Madžari so pozdravili kralja z vihar-nimi neljenu-klici. Kralj Edvard j b prišel na krov svoje ladje ter se zahvalil za ovacije z mahanjem z roko Ladji sta ostali ves dan skupno vsi-draui. Opoldne je dal kralj svirati na svoji ladji Rakoezvjevo koračnico in Kossuthovo himno. Ta ljubeznivo^ je ogrske izseljence zelo ganila začeli so zopet burno klicati kralju. Kape tan „Karpathie" je zapovedal svoji godbi, naj brž vadi angleško hiinn* In ko je pol ure pozneje zasvirala godba „God save the King**, prišel je kralj s celo rodbino na krov iet ljubeznivo pozdravljal.
* Zadaje pismo Petra Zrini-skega svoji ženi. „Moja najdražja gospa, hišna tovarišica, sedaj že vdova, gospa Aua, Katarina grofica Zrinjska
— Moje drago sroe! Ne žaluj vsled tega mojega pisma, niti se razburjaj Z božjim sklepom mi bodo jutri ob 10. Uri odsekali glavo, obenem s tvo jim bratom. Danes sva se prisrčno poslovila. S tem pismom pa se za večno poslavljam od tebe, proseč te, ako sem te s čim razžalil, oprosti im. zaupam v Boga vsegamogočnega, ki me je na tem svetu pomiril, da se me bo tudi usmilil, in prosil ga bom, da se pred njegovim prestolom za večno snidemo. Drugega ti ne vem ničesar pisati, ne za sina ne za drug"
končanje našega siromaštva: zaupal ^em vse božji volji. Nikar ne žaluj, ker je to moralo tako priti. Naj te gog z mojo hčerjo Avroro Veroniko blagoslovi. Grof Zrinjski Petar. — V D. Novem mestu pred zadnjim dnevom ^ojega življenja 29. dne aprila meseca 0b 7 uri zvečer, leta 1671.u
* Kal ae zgodi z mrtvimi ribami? Ker vsaka žival, ki pogine v morju, splava na površje, morala bi biti morska površina polna mrtvih rib jn drugih morskih živali. Temu pa ni tako. temuč skrbe za snago v morju razne vrste morskih rakov. Kakor na suhem, je tudi v vodi navada, da žro velike živali male, male pa velike, toda zadnje šele po smrti.
* Uradnik, ki se sam kaznuje.
Badenski minister notranjih del pl. Bodmann je znan iz svojega prejšnjega uradovanja kot neizprosno natančen mož. Nekoč je prišel k policiji ter zahteval, naj ga kaznujejo za pet mark, ker ni svoje služkinje prijavil. Policijski uradnik je smatral to ia šalo ter ni izdal plačilnega naloga. Toda Bodmann si je izposloval nalog pri višji instanci, plačal kazen ter dal s tem dober zgled vsem, ki se ne drže predpisov.
* Zakaj se je kitajski „princ" ločil Od svoje Žene? Kitajec Fee Lung je glumač, ki ga kot takega nazivajo za princa. Ta naslov je zapeljal neko moderno Angležinjo, da
je poročila ž njim. Sedaj pa je Angležinja zahtevala ločitev, ker jo je mož samovoljno zapustil ter je noče več jemati s seboj na „umerniška" ootovanja. Pri sodišču je „princ" povedal, da žene zato ne mara jemati več s seboj, ker se je preveč zredila, da ne gre pri njegovi coperniji, ko bi morala izginiti, v cev pod podijem. A žene, ki ne mor^ na njegov migljaj izginiti, tudi rabiti ne more v umetniškem življenju.
* Iz Tončkove domače naloge
V šoli so dobili nalogo, naj popišejo doma „Rodbina". Tonček je svojo nalogo sledeče napisal: rMojo rodbino vorijo: jaz, moj oče, moja mati, moja iestra in Marica, ki je naša dekla. Poglavar je oče, ker je moški mo-nejsi. Potem bi moral priti jaz, toda temu ni tako, temuč pride mati, ki je močnejša. Pa sem vendar j*\z glavna >seba, ker mi oče čestokrat pravi, da sem tepec od glave do pet, ki bi se mi moral večkrat zaplesti v lase. Toda ega oče ne stori, temuč nekaj drugega, česar pa nočem povedati. Moja mati je ženska. Imamo jo pri hiši, da iuha, a pri tem ji pomaga Marica. Zato imam rad obe. Moja mati tudi siva in plete nogavice, česar se nam moškim ni treba učiti. To je zelo pametno urejeno. K Marici pripada tudi neki vojak, toda k rodbini ne pripada, ker prihaja v hišo le tedaj, kadar ni j četa in matere doma. Svoji sestri nisem prav nič podoben, ker je ona deklica. Mlajša je od mene ter še ne kodi v šolo. Sploh mislim, da se bo težko učila pisati. No, deklicam tega niti treba ni, ker so v splošnem nemirnejše kot mi. Pozneje se omožijo, In mož piše in računa ter služi denar, ki ga žene zopet potrošijo. Sedaj še ne mislim na ženitev. Toda pozneje se oženim najbrže z Marico. In to je konec rodbine.
Prepričevalen dokaz. V ob-
3ki seji nekega malega bavarskega mesta se je razpravljalo, ali se naj da 100 mark podpore perutninskemu društvu, da priredi razstavo perutnine. Ker se je predlogu ugovarjalo, da bodo potem prišla tudi pevska društva s prošnjami za podpore, je zaklical častitljiv občinski oče: nAh, kaj še! Peti zna vsak, jajc valiti pa ne!u In ta dokaz se je zdel vsem tako prepričevalen, da so brez nadaljnega ugo-Tora dovolili 100 mark.
* Vaza ga je ubila  Te dni je
^ Pragi divjala silna burja. Zaradi cesarjevega bivanja je vse mesto okrašeno z zastavami. Ena taka zastava se je zapletla okoli kovinske vaze, ki je bila za okrasek strešnega pročelja. ^ eter je potegnil z vso močjo, da je zastava odtrgala vazo, ki je padla na giavo nekemu učencu ter mu glavo grozno razbila.
* Nezaslišana lakomnost V
Arustettnu so zaprli peka I. Strausa, ki je ubil 181etnega Schonhuberja ter ga oropal za — 40 vin.
* Saj je vzrok slabemu redu?
Mali Jožek je imel muzikaličnega očeta, ki bi bil rad videl, da bi tudi iineek imel dober posluh. Zato je bil oče zelo nevoljen, ko je prinesel Jožek prvo šolsko spričevalo, v katerem je imel za petje le red rzadostno". Osorno je vprašal sina: „Kako da nnaš v petju le zadostno?" — Jožek je malo pomislil, potem pa užaljen odgovoril: „Kaj morem jaz zato, ako — učitelj vedno drugače poje kakor jaz.*1
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon11. Vsebina
majskega zvezka: 1. Oton Zupan • ČiČ: Samogovor. 2. Oton Zupančič: I* cikla „Marija". 3. Dr. Ivan Tavčar:  Izza kongresa.   4. Voje-
slav Mole: Da sem duh. 5. Dr. Josip Tominšek: Iz učenega in neučenega Berlina. 6. A. Gradnik: Vrnitev. 7. Ivan Cankar: Ženitba kanoelista Jareba. 8 Vojeslav Mole: Makovo polje. 9. Etb in Kristan: Vitez Ivan. 10. Milan Pu-gelj: Magda. 11. Vladimir Levstik: V Babilonu svobode. 12. Fr. Strnad: Strup. 13. Petruška: Prišli so zimski dnevi. 14. L. P i n t ar : Satura. 15. Književne novosti. Dr. Ivan Merhar: Ivan Cankar: Martin KaČur. — Deželni muzej Rudol-finum v Ljubljani. — Frančišek Štu-par: O prvinah in spojinah. — Dr. Franc Derganc: Dr. I. Demšar : Spolne bolezni. — Dr. Fran Ilešič: Ferdo Sišić: Hrvatska povjest. — Dr. Fr. IlešiČ: Najnovije doba hrvatske po-vjesti. — Dr. Fr. IleŠič: Dr. Nikola Andrić : Pod apsolutizmom. — —k: Dve knjigi L. Gumplowioza. — Jugoslavenska akademija znanosti in umjetnosti.—Janko Bratina: E Hol-zinger: Die Taufe an der Savica. 16. Glasba. Dr. V. Foerster: Vje-koslav Rosenberg-Ružić: Sonata za klavir. — Dr. V. Foerster: Danilo Fajgeli: Jamski odmevi. 17. Gledišče. l>r. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama — B. Opera. 18 Med revijami. Dr. Fr. Ilešič: „K biografiji F. Miklošiča". — Dr. Fr. Ilešič: „Slovansky Piehled". Dr. Fr. Ilešič: Učenvja zapiski imperatorskago kazanskago universiteta. — „La Revue Slave". — Listnica uredništva. — Razpis častnih nagrad.
— „Slovenski Pravnik11 ima v
4. številki naslednjo vsebino: 1. Dr. M. D.: Zastopanje strank v pravdnem postopanju po notarjih — disciplinarno kaznivo ? 2. Dr. Fr. Mohorič: Pravno razmerje med ustanovitvijo izvršbe po § ih 200 št 3 in 282, po £-u 39. št. 6 in po §u 36. št. 3 izvrš. r. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Ako sodišče prepusti izvrševanje obrta kurandovega njegovi ženi brez dolžnosti polaganja računa — je li žena pooblaščenka, mari vežejo tozadevne pogodbe le njo samo V Večje kupčije na up so prekoračenje pooblastila, oziroma kuratotjevega zastopstva, b) Ako ni pričakovati, da bi izkupilo za zemljišče zadostovalo po poplačilu prednjih upnikov za po-kritev stroškov dotične izvršbe, je izvršbo ustaviti po >?-u 39 št. 8 izvrš. r. tudi tedaj, ako zahtevajoči upnik izjavi, da hoče dražiti zemljišče do popolnega pokritja svoje terjatve. Na tako izjavo bi se moglo ozirati le, ako bi zahtevajoči upnik mogel dokazati, da ima zemljišče zanj vrednost posebne priljubljenosti (pretium af-fectionis). — Sklicevanje na to, daje za denarni zavod v prvem vrstnem redu vknjižena terjatev, ki presega sodno določeno cenilno vrednost zemljišča ni nikakov dokaz za to, da je zemljišče prenizko cenjeno, e Ne smije se upotrebiti tugji zid kao četvrti zid svoje zgrade. Protegnuće strehe nad tugjim zračnim prostorom može da osnuje poslužje na korist dotične zgrade Čija se streha proteze, ali dok to poslužje ne postoji ne može se braniti vlasniku zračnoga prostora, da sagradi samostalnu gragju izpod pro-tegnute strehe, d) Riješenje spora komu pripada vlastnost grobišta da li občini ili crkvi pripada redovitim sudovima. 4. Razne vesti.
— „Slovenski Sokol" ima v
št. 4. in 5. naslednjo vsebino: 1. Zakaj telovadimo? 2. Priprave tekmovalcev k zletu. 3. V. vsesokolski zlet v Pragi.   4. Vestnik slov. Sokolstva.
5. Raznoterosti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave prod dežel* nim sodiščem.
Pretepača in tepeni obsojeni.
Dne 2. grudna m. 1. je Jernej M a-tešič, delavec na Rakeku, iz jeze, ker mu je nekdo v LeskovČevi gostilni v Lazah stol izpodmaknil, da je padel, sunil z odprtim nožem v veži stoječega Jakoba Govekarja v desno roko in ga nevarno poškodoval. Matešič je nato pobegnil. Za njim sta jo vdrla delavca Anton Kavčnik in Lorenc Mivšek, oborožena s poleni. Matešič je tekel po bližni dolinici in hotel preskočiti neko ograjo, a se je ujel na trnjevi žici. Takoj ga je eden preganjalcev udaril s kolom po glavi, da je padel, nato sta ga oba pretepavala, kamor je ravno padlo, tako da je zgubil zavest. Kavčnik je prvi odnehal, dočim ga je Mivšek še nadalje odelo-val s kolom in obuto nogo. Tepeni Matešič si je toliko opomogel, da se je vrnil k LeskovČevi gostilni. A sledil mu je tudi Mivšek, ki ga je pred gostilno še dalje pretepaval s kolom ter ga sunil v brado, da je padel. Matešič je zadobil poleg preloma levega komolca še več drugih lahkih poškodb na glavi in na životu. Kavčnik in Mivšek skušata z raznim zavijanjem oprati se jima podtikane krivde. Sodišče je obsodilo tepenega Matešiča na sedem, Kavčnika in Mivška pa vsakega na šest me-secBT ječe.
napredni voinci v Trnovem in K rakove m'
Jutri v nedeljo ob p o 1 u-štirih popoldne je v gostilni g. Antona Steinerja na Opekarski cesti št. 25 shod naprednih volilcev. Na tem shodu se bo predstavil volil-cem narodno - napredni kandidat za mesto Ljubljano gospod župan Ivan Hribar.
Klerikalci in socijalni demokrat je bodo skušali ta shod, ako ne preprečiti, pa vsaj motiti in so v to svrho že uvedli živahno agitacijo med svojimi somišljeniki v Trnovem in Kra-kovem.
Narodno-napredni vclilci! Poživljamo Vas, da se polnoštevilno odzovete vabilu na ta shod, da pokažete, da je Trnovo in Krakovo še slejko-prej v narodno-naprednem taboru.
Somišljeniki! Za jutri Vam bodi parola: Vsi na shod k Steinerju!
Telefonska in brzojavna poročila.
Št. Peter 4. maja Metropola Slovenije, delaj in bojuj se za svojega župana, velikega Slovana Hribarja Neustrašno v boj in zmaga bo tvoja. — Napredni volilci iz Zagorja na Krasu
Št. Pater 4. maja Ljubljančani, vsi na delo in v boj za žu pana Hribarja, ker le cn bode stri žrelo sleparskega klerikalizma. — Narodnonapredni volilci
Voloska 4 maja Voloski in opatijski Slovenci, zbrani v „Narodnom domu" v Voloski, pozdravljamo kandidaturo župana Hribarja, edinega rešitelja naše metropole. Z napetostjo v nadi, da bodo Ljubljančanje do zadnjega obrnili hrbet petoliznioo pristašem beraškega farizejskega milijonarja Susteršiča, pričakujemo dan 14. maja.
Maribor 4. maja. Polkovni zdravnik dr. Svaton se je nocoj Gbesil. Bil je v preiskavi zaradi dragonca Barneggerja, ki ga je dal pretepati do smrti, Č:š, da je pijan, dočim je imel dragonec krcgljo v glavi. Preiskava se je včeraj končala ugodno za Svatona. V pismu, ki ga je zapustil, pravi Sva ton. da s 3 je obesil, ker se boji blaznosti.
Dunaj 4. maja. Aerenthal so je vrnil in bo danes v posebni avdijenci poročal cesarju o uspehu svoje misije v Barolinu
Dunaj 4. maja. Na volilnem si:odu v Breitenseeu je pršlo do krvavega boja m?d socialnimi demokrati in med klenkalct Vzrok : rla so klerikalci zaklali nekega socialnega demokrata.
Pariz 4 maja Nasprotja v ministrstvu so poravnana. Briand in Viviani sta v seji ministrskega sveta napovedala svoj izstop, če r.'emenceau ne neha s svojo poli tiko zoper socijalističke s ndikate. Na to je Clemenceau umaknil to-zbdevni svoj načrt.
Bratje Sokoli!
Radi slabega vremena prošlo nedeljo izostali peš-izlet bo jutri, v nedeljo, dne B. maja. Smer poti: Črnuče, Soteska, Sv. Jakob, D. M. v Polji. Bratje, udeležite se izleta polnoštevilno. Odhod iz društvene telovadnice ob 2. uri popoldne.
.Na zdar!" Odbor.
Mnogostranska poraba, fJotovo ni domaČega zdravila, katero »e da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo framosko žganje in sol", ki je takisto bolesti mešajoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Živce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*QO. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L - o v preparat, zaznamovan z varnostno n aro ko in podpisom. 6 16-6
PoamanklJIva prebava |e vzrok skoro vtem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Frazner, c. kr. dvomi dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah  — Glej inserat. a
FRANC JOZEFOVA
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Bobre volfe človeku, kakor je znano, nič ne more laže skaliti nego bolezen ali slabost. Zato pa je tembolj dragoceno dejstvo, da se dobiva dobro in hitro delujočo sredstvo proti temu: lekarnarja Thierrvja balzam in centi folijsko mazilo, katerih prednosti so splošno znane. Knjigo z več tisoč zahvalnicami pošilja brezplačno lekarna pri angelu varhu A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zahtevajte
iloatrovan cenik
podjetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. Wall^as86 34.
Gena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba I1/, kr. na aro.  3911 27
Oblastveno varovano!
1CH D1EM
AIlainechterBalsao
129—17
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Ttiierryj6v balzam
z zeleno varstveno znamko z mino. 12 majhnih ali 6 dvoj* natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K 6'—.
Tnierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka li :i «<»  Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej-Te dve domači  zdravili ste kot   naj bo I j 41 »plodno s. n a u i  in HUroslavni. Naslavlja naj se na
lekarnarja I. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih  pisem  zastonj iu poštnine prosto.
Proti zoboboiu in gmiooi m
izborno deluje dobro znsns
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje
nrprijetno sapo In ust. 1 »irlalrnle« s narodom f K.
BI gorodnemu gospodu TI. Levstiku,
lekarnarja v Ljubljani.
Va&a izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prooim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo ie.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold nangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka
i Ljubljani, Rtsljm cisti it, 1
:e« novozgrajanosra Prao Jozelovega
inhil rooatri. 13—18
Borzna poročila.
L|abUaBaka Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kuril dun. bora« 4. maji 1M07.
Darila.
Za drnibo sv. Cirila   in Metoda
Dražba iz Popojišča K 1*60. Lepa hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 2. maja: Ma ija Kristan, delavka, 32 1. Radeckega cesta 11. Caries multolocularis. — Marija Žagar, karilČeva vdova, 81 let, Reber 7. Uleera ventriculi.
V deželni bo lnic i:
Dne 28. aprila: Lovro Cirman, hlapec, 51 let, j etika.
r/, srcema renta . \ svstr. kronska ressi
f%    .   iliti       .   • • •fraka kronska rent« .
4*1,     m alata
r/. »oftcHio sel Kranjske ensojile mesta Spijet m » Xadar
set.-hsrc. teleiniskc posojilo 1902 . . .
?»/, ftoika asi. banka k s.
■       m *• H>% as* **»«■* «»l
kipotsčne banke . . **<*N pest ko*   k. e. s
Hh\0 pr......
i V . **st. ptanas kineret. sranilstce. ... „ sast piima ogr. esssr. sel hranilnice .  . .
tVa «• Pk
*%*;•       °V lokalni* s*~
Vasntc d. ar. ...
901 češke ine*, banke M?, prior. tok. lelei. Tret-
Perec'.....
prter. deieafsJtHi sol. N. srior. Jsi. žsl. kup. Vi Vi
avste pos.se sel. p. e
Sn***>
*r«£*e sd t. 1890*/«  .  • . „    ed 1. I*s4 ....
. ftlaeke......
.    bm. kred. |. *mi9Q*
m m .8.
„    ogrske sip. banke 9    troske a fre. Ms>~
turske......
tatrikt »redka .  . .
Kreditne m ...
t$emoSke m ...
krakovske , • • » ljubljenčke . • . . i ratr. rdeč. krila .    .  . .
SJ-        m mm *
t tidolfove a ...
jalcburike . • • • . 'ir:*j*ke kost.   , ...
Daftitaai
"rnt ielssnice .  .  • • ■ris vne železnice .... vstr.-ogrske esnene eets. .vstr. kredit«« seske   . , /trske    ,        .      . -rtrnostenske       »       . . -fcmogokop v MseSs! (Srn«.1« vipinske mentsn .... -•raike Sel. fed dr. ...
Firna-Muriav4.....
' rbeveljsac prosi dret**; -str. o resne taor. sladki
i Denar	Blat
98 75	98 95
99 95	10016
98 65	98 85
N 117 06	117 26
1   94 26	94 45
112*0	112-41)
98-00	U9 80
104 tO	10160
99 86	100-86
9970	100 65
1 ICO -	101 —
1 99*10	99 60
100 40	101-40
106-70	106 70
99 76	100 75
100 —	100-60
100 —	100-30
100--	100 20
100-—	101-
|   99 90	
1 98-76	99 76
BOS'—	305 —
100 -	101 -
161 25	152 25
268 —	264 —
147 75	149 76
j 270-60	280*50
fi 281'—	291 —
246 —	266--
96'75	106 75
I9S26	194 26
2170	23 70
437 -	447 —
80 —	90-
90 -	96 -
68-	65 —
46*60	47 60
27'60	29 60
66- -	75-
18-	18 —
481 —	491 -
13475	135 76
683 76	684 75
1766 —	1776*—
665 50	666 60
774 25	77525
242 25	242 76
j 730 —	733 -
594 25	695 25
J2690- -	.696 —
663 —	5b4-—
270—	273 -
566 -	658 —
147 -	149 —
11-36	11-40
19-11	1914
23-48,	23 66
S4 05	14-13
117 62	>17 82
9635	96-6»
251	252
4?4	
Sitne oene v Budimpešti.
Dne 4. maja 1907. Ter m lit.
'senica sa mi j         .      an 50 ss K 902
„      „ oktober...    . tO   „ , 9*48
W         .   *                  . 60 , m 7 87
iOTUMM   9 maj       .   .   .   » 60 „ „ 6 85
■ jnlfl      .... 60 „ „ 684
▼C*       , oktober     .   .   , 60 » B 686
ejfosktst-a.
i drzno
Meteorologično poročilo.
'lilna nad morjem 06-3   Srednji aračni tlak 786 0
Ose V jopaso-s vanja		Stanje barometra r mm	i o* §° a > a <• S j	Vetrovi	Nebo
3		l 7S6-2	10 0	ar. jxah.	jasno
4.	7. sJ.	736 6	72	81. evzh.	jasno
n	2. pop.	j 736 0	180	p. m. jsab.	jasno
Srednja TČerajanja temperatura: 11'4° nor-male:   1S4\ — Padavina t  mm. 00.
■Jsgssl
Izvrstni učinek Odola zavisi izvečine od lastnosti, da se vsesa v votle zobove in v slezno kožo v ustih, da jo takorekoč impregnira.
Treba je pomniti veliko važnost tega prav posebnega učinka Odola: medtem ko druga Čistila za usta in zobe samo
med kratko dobo izpiranja ust delajo učinek, ima Odol izrazito trajen učinek, ki se razteza še daleč Črez Čas, med katerim smo si Čistili zobe. O tem trajnem učinku so se uvedli prav zanimivi znanstveni poizkusi, ki so soglasno dokazali, da ta specifična lastnost Odolova zabranjuje razvijanje gnitja v ustih in 8 tem deluje proti razpadanju zob. Gospodom zdravnikom, zobnim zdravnikom i. t. d. na željo radi brezplačno pošiljamo posebne odtiske teh del. 1487 11
653045
t
5 Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in inancem pretnino vest, daje naš ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Karel Florian
posestnik in knjigotržec
dane««, dne 8. maja lih)7, ob pol 4. zjutraj v bi. letn svoje starosti po dolgi iti rončm bolesni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v nedeljo, dne 5. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi.
V Kranju, dne 3. maja H»07. Terezija Florian roj. Prevc, soproga. Katica, Jelica, Terezlna, Marica, hčer* — Marija Kraelita pl. Grel-fenhorat roj Florian, Helena Pav-šlar roi Florian. sestri. — J. Kraelitz pL Greilenhorst, c. kr podpolkovnik v pokoju, Tomai Pavslar, posestn k, svaka. — Vsi nečaki 15061
Corso italiano
Za 3kratno poučevanje na teden mesečnih 10 kron. Naslov: Jurčičev trg 3, I.
_14U9
Šivilja in
/U (iatanovljen© Ma »442. ^\
I n       Narisov IN QRBOV «7%
\\bkata cbckli
; f LJUBI
1 Igriikc ulkc it 6. =p=
Tciefon Si. 154.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do j e d t j, zgago itd., kakor tudi
k&t&i*& v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.        54—4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju ir» Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
učenka
ae takoj sprejmeta v Školjih ulicah st. U, pritličje. iMg
Lep lokal
»redi trga v Tržiču Št. 95, na najlepšem prostoru, poraben za kakšno trgovino, se Odda s 1. mainikom — Is t.   m tudi le^o stanovanje v l. nad
stropju. —   Več v »zve pri J. Deu V
Tržiču (Gorenjsko). ust—6
Revmattzem.
Onim, ki bolehajo na revmatizmu in
protinu, naznanim drage volje brezplačno v pismu, kako sem ozdravel v kratkem času od svoje mučne trdovratne bolezni popolnoma
KAREL BADER, Monakovo, 11 Kurfurstenstrasse 40a. 446tf
ssneeeeaneMBneeneei^ii<em,^ggyi^^
^BHsflBsSl^H^^^BSei
Najpriljubljenejša:
jVtotorna kolesa
Lanrin k Klemcat
% .>i(tii-.-t«.-.      1481 1
Tvornico: Hloda Boleslav, Češko.
sprejme
pekarna na So. Petra cesti 5
v KaJenaMf ssaal
ATENT
preskrbuje in spravlja
▼ prid
Inženir In pat. posrednik
J Kubpfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
Telefon «2 3083 30
1600-
Ueč sto smrekovih,
jelovih in kostanjevih dreves
»e da v posekauje — Naslov pose upravnistvo   Slovenskega Naroda".
-I9S -
briunico
Dotr
na deželi blizu Ljubljane se zaradi popolne opnstitre ohrti prode. — Pojasnila daje Jakob Vildman, brivec v Ljubljani, Valvazorjev trg št 5-
__1493
gostilna
se odda za majev termin, K< tkk
tuje se La dobro kuhar co s kavcijo.
Ponudbe pod MA. B* 42" na upravnistvo rSlov. Naroda-.       1349 1
Izurjen notarski in odvetniški —— uradnik -
*teii"i:rat za s »»ve: ščinu, nemščino in laščiuo, v esc kM!i--"V»rd-Ha, strojepisec, izkušen v najzapleteuejših zemijeknjižnih zadevah z več etno prakso, samostojen delaec, oženjen, zeli preminiti službo. Pn <in* si večje tovsroe ah trgovine, oziroma nMa/sr.e pisarne l»h deželi.
Prilazne o-nndne pod „Prva moč"
glavna pošta Trst
1H>5
Kopališče
1504
je 1 prenovljeno.
Parne, prsne, hodne, mnhouite itd. kopeli
ponovno priporočamo najtopleje.
a-i
*JEv   •■—        - *-- — •-.
Dvorski trt & 3
ped ..Narodno kavarno".
Od 4. maja do 11. maja 1907:
JfaSa svetovnoslavna
Postojnska jama.
sesan*
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega K 12"—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachaef,  Lobes 35.
pn Plznu na Češkem. 14^3 1
Za hišnika
obenem
za kočijaža
*e  sprejme  takoj  oženjen  mož (brez otrok),  zanesljiv iu priden ter morata biti  on in njegova žena zmožna nem škega jezika.   Poleg plače dobi prosto stauovanje iu drva.
Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo ,,Slovenskega Naroda". 1491-1
železninske in Špecerijske stroke, star 18 let, vede samo slovenščine, pa razume tudi nekoliko nemško, teli SVOJO službo premeniti do 15- maja t 1.
Kdo, poveupravn. „SIov. Naroda".
1470—1
Stanovanje
obstoječe   iz   1  sobe  in  kuhinje se
takoj odda v Bohoričevih ulicah
Potnika
z dobrimi izpričevali sprejme
Ivan Ju s sin v IIudIIm
i as »
Ugodno in oeno se proda za va
trgovino  pripravna hiša pri novi
iafinici na Poljanski cesti st SI Ljubljani. ne
V*Č se poizve istotam.
stev. 16.
1486—2
Izurjenega
K  stanovanju  pripada tudi  ko« vrta.
13972
Pod tranco 2.
Kazstavljeuo od nedelje f>. maja do vštete sobote 11. maja 1907 :
Krasno
(foriljlio Jezero.
Praktik
S!
P
n
}% boljše hiše, z dobro šolsko izobrazbo,
Hlovenščine  in  nemščine  zmožnega v (
govoru in pisavi išče prve vrste zava j
r*rvalniea z*  Ljubljano.  Ponudbe  pod j
,,Dob e reference"  v Ljubi ano, poste j
restaufe. 1496 i
sprejme takoj tvrdka 14
Smielowski v Ljnbljaiii
I iče se vešč
Hov ženski ooklic.
i Pri novem ženskem poklicu dobe • ženske brez vsakega predznanja takoj dober in stalen zaslužek.
Sprejemaj i te iiklinEnn  le <>d 2. { iln 4 nre popoldne v Ljubljani na j Starem trgu it. 4, II. nadstr. v pisarni. 448—4
4k
I*
e
samo, ampak poizkusiti morate -♦aro preizkušeno zdravilno
MlJs oralrčnatom oS^cksnpfe d
Bergmanna & Co., Đraždane in Decin na Labi
prej    Bergmannovo iilijskomlečnato milo  (znamka 2 škrata),  da dobite belo polt   brez  peg in  nežno kožo na obrazu.      2349 45
Po 80 vin.   ga prodajajo v Ljubljani
lekarnar J. MAYR, droug. A. KANC: VIKTOR  SCH1FFER,  parf. OTON FETTICH-FRANKHE1M.
V  Dragi  pri Zatični, tik glavne ceste, je naprodaj
hiša št. 31
po domače pri .Frbežarju- z gospo-<iar8kim poslopjem iu lepim vit m, in tik vrta stalna tekoča voda Do postaje Zatična je pol kilometra. Vzrok predaje je smrt v družini. 1471- l
Kupei na i se o^a *e ravnotam. Zgovorni, reprezentacije zmožni
loH poči
Nastopi lahko takoj.
Vuraftati   na  adreso : Urban B
lassich, Piazza Scoglietto, Rie — F* ume. n
Vec
stanovati
z eno, dvema ali tremi sobami je tak ali ob Četrtletju oddati v n ,vih bila Ili je Piedovića na Selu.
Nataučaeie se poisre na Ambro zevem trgu št. 7. i*67-<
Proda se
gosp
dfe
narceia
nasproti kopališča Kolizej v Ljubljani
Naslov  pove  upravnistvo WS Naroda*. 1143—!
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči največ ▼ ohranitvi. i,!<iBp«^eTiinju i« t arav-r*ti ;Tebi»vtjanj» ter odstranitvi nadležno«* "*a-f.rtiii Pre'a«uŠpno, iz izltranib D*iboliiih iti napeš-uJi xdrHrilinh »krbuo napravljeno,  tek zbn-
ni prebavrenje poepeiajoče in laiiko od-Taiajoce dornure zdr:ivto, ki ublaži in udatruni tnin> mti.'.!'lke uezuiernoeti. slabe diete, prehla-jenja in zupme«* aaprtia, u. pr. gorećico, napenjanje, nezmerne tvontve kislin ter kr^e ;e rfr. /.'<•-- 1 ;»m za *e4o>frr i/ lek^rne B. \ i.M '■■! A t PRAOl
SVARILO! Vsi deli embalaže
, I
imajo postavno de>^ ponovano varstveno V znamko
Iskarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobmvitelj*
=   .,|»ipI   rrnrni   orlu" =
SUKNA
18 In modno bla$o za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v jCnmpolcii
na Češkem. Tvorniike cene.  ! Vzorci Iranko.
I Jutri, v nedeljo 5. aprila 1.1. velik
Praga, Mala Strana, ogel Narodove ulica 203. Po pošti raspošilja ao vsak dan.
Cela steklenica ? K. pol steklenica i K.
Proti vpoSiljatvi K 1'60 se poSlje mala steklenica in za K 2 80 velika ste-
klonk z, za K 4 70 2 veliki steklenici, sa K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogersks.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a      detschlager, J. Mayr. 1477-1
pripravni za obitavanje zasebnib I strank, se za trajno sprejme v Vegovih ulicah st 6, pritlično I. vrata levo. 1447—4 Predstavi se lahko vsak dan od 9.—11. nre.
V hiši št 13 na Starem trgu
se   odda   za   avgustov   termin lepo
balkonsko
]
s 3 sobami, 2 kabinetoma in vso pri-tiklmo. Ravnotam se tndi odda takoj ali z avgustom manjše, bolj preprosto
»t« no v*^ *x
z eno večjo in eno manjšo sobo, kuhinjo in pritiklinami. Več na Starem trgu Št. 13, II. nadstr. 1492
2e 15 let obstoječa najstarejša ljubljanske
posredovalnica' stanovanj in služefc
G. FLUX
Isse^^ nnlitoi
1393
samostojno kuharico ali gospodinjo k
posameznemu gospoda poleg sluge na Dunaj, 4 kron plače, potnina in predstav ljenje tukaj ; komorno strežnico alf oporo gospodinji, slugo in kuharico v gosposko hišo v Gradec, kotelsko kuharico za Ljubljano,
pos. deklico sš Pulj in Opatijo, nekaj kuharic, hišen in pestunj, 2 kočijaža, natakarice itd. za Ljubljano in zunaj Ventili* In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim donisom jo onmžiti znamkn za odgovor.
Št. 114/pr
1501-1
obstoječe iz 4 sob, predsobe, knfaiDJ« in vsemi pritiklinami se Odda taki ali za avgustov termin.
Popraša se uri Karlu Kvtks m Dolenjski cesti.
Inteligentna
gospodičD
bi lj odrasla, se ifiče za takojšo nastop. Zahteva se znanje obeh jezik" v besedi in pismu.
Ponudoe do 6. maja t, I. ua upravi „Slov. Naroda** pod Šitro nKorv spondentinja".
8 4 sobami, kopeljo, sobo za sližkmje elektr. lučjo in z vsemi zaieljenimi pritiklinami je v bližini II. drž. gimuaiiK oddati s 1. avgustom eventnelm tndi popreje.
Nataiičueje pri   Iv. Lončarju Stara pravda it. 5, I. nadstr. nekdaiijiti DeiColtovth z^mii>šcib>.
1450-^
Ljubi j. društvene g dbe. Začetek ob polu osmih. Vstop prost.
lf.03
A. Seidel,
hotelir.
Vsako soboto in nedeljo svete „bavarsko pivo".
V smislu § 14. odstavek 5 volilnega reda za volitve v državni zbor se javno naznanja, da se volilne izkaznice z glasovnicami vred dostavljajo tekom prihodnjih dni vsakemu volilcu na dom.
Oni volilci, katerim bi se iz katerega koli vzroka ne bi dostavila volilna izkaznica do 12. maja t. I. na naslov pod katerim je vpisan v volilnem imeniku, poživljajo se, da volilne izkaznice z glasovnico vred v ponedeljek, dne 13. maja od 8. do 12 dopoldne in od 2. do 6. popoldne ali na dan volitve od 8. do 12. dopoldne osebno dvignejo v ekspeditu mestnega magistrata.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 4. maja 1907.
v I. nadstropju in v parterju s 3 soban (ena s posebuim vhodom), z vsemi .,i trebnimi pritiklinami in posebno kletM oziroma tudi delom vrta, se sa averfl' stov termin poceni odda v novi bi* v Ilirskih ulicah št. 27 pri Sv Petra. i4ry 1
Poizve se pri učitelju Jt^liču Pred Prulami 23.
Zagotovljena
eksistenca!
Za Ljubljano in okolico išče pn? vrste zavarovalnica dva kavcije smotaj
- inkasanta =:-j:::
zmožna slovenščine in nemsčiue. TuJ1 po  vseh   večjih mestih  po Kranjske03
goji. Samo ponudniki z dobrimi referencami naj pošiljajo svoje pooadb* pod „Zagotovljeoa eksistenca" v Ljo
I ljano, poste restaute.
51
D+$C
43
LG
D7+238C
70
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje fV** izborno
4012 75
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcth in steklenicah.
Učenec««učenko
vešča slovenskega in nekoliko nemškega jezika v govoru in pisavi, dobrih staršev, se sprejmeta v trgovino z me ganim blagom v Škocjanu pri Mokronogu. 1367—3
proga se enonadstropna, skoro nova
hiša
v Ljubljani,  z izrednimi ugodnostmi.
Naslov v upravništvu  „Slov. Naroda".
1449—2
Odda se za avgustov termin
več stanovanj
aa vogalu Poljanske in Elizabetne ceste v bližini nove gimnazije, obstoječih iz po treh ali petih sob, kopeli in pripadki. Odda se tudi U66 2
pa
ina.
V 895—1
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarjev,
naj zahteva izključno
Ottoman
cigaretni papir.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v SPLJETU.
Podružnica v CELOVCU.
Stritarjeve ulice št 2.
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom.
Dovoljuje predujme na srečke in druge vrednostne papirje.  Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu,
dlskontuje kulantno devize v laških lirah.
Vloge na knjižice in tekočI račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4Vi %• Rentni davek plača banka sama.
r
Poizve se na Poljanski cesti 51.
Staro železo
baker, svinec in mednino
kupuje po najvišjih cenah
Fr. Štupica
v Ljubljani, ios4-8
Marije Terezije cesta štev. i in Valvasorjev trg štev. 6.
i
Občudovanje
vzbuja povsod novi
..Tltmito"
parni brzopralni stroj.
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabava! Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
Titnnia Uerke, Wels it. M, Gor. Austrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzopa-rilnike za živinsko krmo, sejalne stroje in separatorje. 123j—4
povsem iz kovanega železa,  z valjci iz trdega lesa.
Cene od K 40 — do K 100 —
Petletno jamstvo.
iT***- ■
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
V 203—18
Soriškem vino točo
XJ u/blj ana
Stari trg 13.
Dobra l^tir^ariea
je izšla __je izšla
t založništvu Lat. Sclratierja t Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov-njaškega stališča, literarna kritika za adi lepegi lahko omevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zar udi njene cene. ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 21
Pozor!   Trgovci! novost!
75 kosov samih novosti fin. peciva po 2 vin. za prodajanje za 1 K 10 vin. 38 kosov pripravnih za kavarne in gostilne po 4 vin. za prodajanje za 1 K 10 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzetju; ako se za 6 kron naenkrat naroči tndi poštnine prosto: E. Bran d t, tovarna finega peciva v Kranju. 1225—5
Orehe, suhe gobe, kutnno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Kolenc v Celju.
647 14
Še vedno najceneje in v veliki izbiri se dobivajo
trauerze, železn. 5ine, cement, Itcrje, ceui in trembe, mlotilnice, trijerji, ^lamcrezniee, pojl^eljni, brane, 5tediIniRi, eredje, mreže in žico za cgrojc, cl<ci>i, l^uljinj^a eprcuei == in vsa druga železnina pri firmi =
Schneider & Verovšek
v Ljubljani, Dunajska cesta 16.
w   Edina zaloga amerikanskih kosilnifi strojev iz fiikaga! T
obstoječe iz 4 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice in z vsemi drugimi pritiklinami in
stanovanje
v suterenu obstoječe iz sobe, kuhinje in z drugimi pritiklinami se dasta takoj ali z avgustovim terminom v najem. Naslov pove upravnistvo tega lista.
1391-4
Gotova ženitev.
^(lad gospod, 28 let star, po-sestnifz hotela, mesnice, tvornice ja Sodo, jemlfišča in vinogradov v lepem mestu na J(rvaš%em bi je jenil s slovensko gospodično v starosti od 18 do 28 lety f^i ima veselje do trgovine in gospodarstva in premoženja od 2O do 40 tisoč %ron.
Ponudbe s fotografijo do 10. maja pod naslovom „Gotova ženitev" na upravnistvo „Sl°v* Naroda" v Ljubljani 1432—3
Jajnost strogo zajamčena.
???f?ffff?ffff
Jlova idealna voda za želodec!
Prirodnu rudninska voda
3
g VITA 3
■~w»aa
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalaiCni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaeiu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah drogerijah. $
Strojnik
izučen ključavničar, in
se sprejmeta za mojo opekarni co
Vpraša se pri Filipa Supančić, mestnemu stavbeniku v Ljubljani, Bleiweisova cesta 18 1455-2
OIOSVO "d
ugojodud qeo;ua{^3)S ui qopos a
utesjetf o oumo£
|P t||U0UU8A OUgA
*eu|A eu|jesap
esisuehiei! 'oauesiA 'ef|nqaa <eu|A 89|spjq es|S|0Ji| eu|S|jj
1 Naznanilo.
Od sobote, dne 4. maja t. I. naprej
se bo prodajalo
v trgovini J. KEBER
(pri dobrem pastirju)
v Ljubljani, na Starem trgu štev. 9
radi pulite zaloge vsakovrstno mannfaktnr. blago
sukno, platno, perilo, kamgarni, žensko volneno blago, kambriki, batisti, gradi, posteljne oprave, moško  in  žensko  perilo,   modrci, kravate, ovratniki, robci in šerpe itd.        u97,
IV  Prodajalo se bode tudi pod tvorniško ceno.
!!Nihče naj iie zamudi te ugodne prilike!!
10
Na svetovni razstavi v St. Louisu 1904 najvišje odlikovanje „Grand Prlx". 7991111
Zahtevajte povsod
z varstveno znamko
Globus
v rdečem traku
čistilni ekstrakt
Globus
ker ponujajo mnogo manjvrednih ponaredb.
Edini izdelovalec
FRIC SCHULZ jnn., deln. družba, Lipsko.
Objavljenje.
Od cestnega odbora za sodni okraj Senožeče se naznanja, da bo pristojbina mitnice ■a reški deželni cesti pri Vremih za tri leta, to je od 1. Junij« i. iimi) do a. Junij« 1. lOlO na javni dražbi
HT   dne 16. maja 1907
ob 9 uri dopoldne v hiši gospoda Maksa Dekleva v Vremskem Britofu dana v zakup pod sledečimi pogoji:
1. Zakupnik zadobi pravo, mitniško pristojbino pobirati, katera znaša:
a) od enega upreženega voznega živinčeta po............8 vin.
b) od enega težkega gnanega živinčeta, (vola, konja, bika, krave, junčka, junice, mezga in osla) ali neupreženega živinčeta po.........4 „
cj od enega lahkega gnanega živinčeta (teleta, ovce, koze, prasca in svinje) po  2 , Živinče, neseno ali peljano, ne spada pod mitniške pristojbine.
2. Zakupniku stoji v porabo mitniški hlod s pritiklino, potem stanovanje v miinični kiši proti letnemu ponaprednemu izplačilu najemščine 50 kron na cestni odbor Senožeče.
3. Zakupnina se mora vsak mesec na slavni c. kr. davkarski urad v Senožečah ponazadno plačati, sicer pa 5 od sto obresti od vsakega zapadlega obroka plačati.
4. Dražbe se lahko vsak udeleži, ki ima za to zakonito sposobnost in zamore dati pogojeno varnost ter iz mitniških zakupov ni izrecno izločen.
5. Kdor bi v imenu katerega drugega hotel dražiti, se mora s sodnijsko poverjenim pooblastilom svojega pooblastitelja pri komisiji pred dražbo izkazati in taisto njej izročiti.
6. Pismene, s postavnim kolkom previđene ponudbe morajo imeti:
a) Varščino (Kaution) vsled odstavka 8. teh pogojev v gotovini ali pa v državnih papirjih po zadnje spoznanem borznem kurzu ali pa z dokazanim spričevalom, da je ta znesek pri eni eraričnih zalog v gotovini ali pa v državnih papirjih po kurzni vrednosti vložen ali hipotekarno ali pupilarno utrjen bil, tedaj če je kavcija hipotekarno zagotovljena, mora biti taista z deželno ali zemljiško-knjižnim zastavnim vpiskom ali izpiskom in sodnijsko cenitveno listino od hipoteke previđena.
h) Take ponudbe morajo
gflgr~   do 15. maja 1907 ~qpg
okrajnemu cestnemu odboru v Senožečah zapečatene doiti.
c) Pismene ponudbe morajo znesek v številkah odločno in razumljivo povedati in mora ponudnik svoje ime in primek, potem stan in stanovališče podpisati. Stranke, pisave nezmožne, naj svoje lastnoročno znamenje k pismeni ponudbi pridenejo, v kateri mora biti podpisan tudi eden podpisalec kot priča in še ena priča ter obeh stan in stanovališče. Če je več oseb skupno eno pismeno ponudbo vložilo, morajo v taisti povedati, da se kot nerazdelni soplačevalci eden za vse in vsi za enega, na dopolnitev zakupnih pogojev zavežejo. Obenem morajo v ponudbi tistega soudeleženca naznaniti, na katerega ime se bo napisal zakupni objekt.
d) Take ponudbe ne smejo imeti nobenih pristavkov (Klausel), kateri bi utegnil prikrajševati dražbene pogoje, ampak morajo odločno izraževati, da hoče ponu-jalec vse v tem objavljenju zapopadene in one pri ustmeni dražbi prečitane, v dražbeni zapisnik zapisane pogoje natanko izpolnjevati.
e) Zunaj morajo pismene ponudbe imeti tale napis: »Ponudba za zakup mitnice pri Vremih".
f) Pismene ponudbe so pravovezilne za ponujalca od Časa njih vloge, za cestni odbor pa šele od dneva, katerega se potrditev ponudbe dotičnemu ponujalcu na znanje da. Pismene ponudbe bodo po dovršeni ustmeni dražbi vpričo zakupnih dražbe-nikov odprte in razglašene. Zakup se bo potem, ne da bi se naprej dražilo, tistemu priznal, kateri bo ali po ustmeni dražbi ali po predpisani pismeni ponudbi največ ponudil, pa naj si bo, da je ta ponudba izklicani znesek dosegla ali presegla, če je za sklepanje dotične zakupne pogodbe pripravna. Omeniti je, da ako bi pismena in ustmena ponudba enaka bila, dobi ustmena, od dveh ali več enakih pismenih ponudb dobi pa tista prednost, za katero bo žrebanje odločilo, izpeljano po dražbeni komisiji.
7. Zakupnik je navezan, šesti del cele zakupnine kot kavcijo položiti, ki se jo lahko plača v gotovini, državnih papirjih ali fidejusorično.
8. Vsak mora, predno se sme dražbe udeležiti, izplačati dražbeni komisiji znesek 200 K kot začasno kavcijo; to plačilo je lehko, kakor gori rečeno, v gotovini, zemljiško-odveznih obligacijah ali c. kr. državnih papirjih po zadnje spoznani kurzni vrednosti.
9. Precej po dovršitvi dražbe bodo kavcije nezakupnikom povrnene, zakupniku pa bo taista šele po dogotovljenju kavcije (v zmislu točke 7.) povrnena; to dogotovljenje se mora zgoditi pred izročitvijo zakupnega objekta.
Vsi drugi splošni zakupni pogoji se morejo ogledati pri cestnem odboru v Senožečah in v Postojni.
Odbor skladnih cest v Senožečah
dne 2. maja 1907.
Obrazec za pismeno ponudbo.
Jaz ponujam za zakup pobiranja mitniške pristojbine na reški deželni cesti pri Vremih za čas od 1. junija 1907 do I. junija 1910 zakupni znesek (ponudbeni znesek v številkah) piši: (ponudbeni znesek v črkah), in zagotavljam, da se hočem pogojev, ki so v dotičnem objavljenju označeni, točno držati.
Kot začasno kavcijo prilagam tu znesek 300 K.
(Podpis mora biti po objavljenem predpisu.) 1490—1
Začetek 6. mojo I
Največja zalogi
porcelanaste In pločevinaste emajlirane posode, posode iz litega železa, dalje steklenega in luzus
blaga
na trgu za posodo
na Re sije vi cesti 12.
Z odličnim spoštovanjem
K. BUBLIK.
A. KUN8T
-o- Ljubljana
Židovska ulici
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dam«, gospod« In otrok« J« v«dno n« Izboro.
Vsakršna naročila aa Izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vaa mera ae shranjujejo in zaznamennjajo. — Pri zunanjih naročilih naj ae blagovoli vzore* tpo-alati.
fftvfftfffffftffffffffffff
= llllllllllllllllllllllllllllliiiiiiii llllllllliiiiii"
■m
Prtaaorllm. lato 1845.
JOS. REICB
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorj ev, barv arij a in likanje sukna == na par. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice St. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cona.
= m.....111111111 it t rf 1111111 ii i m i ti t« ■ m milimi m n.....iiiiiimiuiim
Spredaj ravna oblika,
tlg tišči nd. želodec, priporoia ▼ največji izberi
jilojzij Porsche
v Ljubljani
Pred škofijo st. 21.
Vsak dan svez m
sladoled
m
ledena kava
se dobi
u slnđčlfnrnl
f« St. 21.
Važno!
Važno!
(OSfciiBji, trgovce is iivinorsjcs.
g Najboljša In najconijsa postnžba
2 za drogve, kemikalija, zelišča, cvetja, p korenine itd. tud po Kneippu, ustna £ vod« In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poalpalne moke ze otroke, o dišave, mile in sploh vae toaletne t predmete, fotoffratJleDe aparate- * in potrebselnC) klrurglćna obve- 9 zlle vaake vrate, eredatva za dealn- 5 fekcljo, voaek In peate za tla Itd. — $ Velika zaloga najfinejšega ruma in "* Itonjalkfe. — Zaloga svežih mineralnih vod In aollj za kopel.
Oblastv. kencas. oddaja strupov.
Za *lvlaaore|ce
poRebn'- priporočljivo:  grenka aol, dvojna aol, eollter, enojen, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila ee izvršujejo točno in solidno.
«i Drogerija m- 18
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice ŠU
Kupuj« p« ztajvlejl ceni razna
»elifiCa (rože), cvetje, korenine, ee* £ mena, skorje itd. itd.
•ftoeMDfleaoeot JOetOdtnaa^ilOSezlzniiili] pe^^^Trv^rz**j^avv^^Bzvv^ev^z^_»^^rzzz*vzfv.rv^
Assicurnzioni Generali o Trstu
ustanovljena leta 183L
Jamstveni zakladi znašaj« nad 300 milijonov krot
*«-* Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenj
meseca aprila 1907   od 1. januarja 190*
Vložilo se je ponndb z* zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . • naznanjene škode znašajo
1627 K 13,554.785-28
1351 K 12,608.416 50 K     708.220 37
6894 K 62,151.738 02 6010
K 56-686.430*32 K 2,985.899*12
Zweiav  *^Bt*Mh* N^zza^\^mmm±s t^zea^/ vaas^. *^aaaw ^^aasw ^aas« -^zaza* **^*mm*-~\^mmmt* ^zaza^-^asM^ ^asw^^a&^^^Baa^^^zaw^azza»^
m
*JL*JL*JL*
Koneesijonlrani pogrebni zavod Harguč A. v Škof ji Loli.I
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
1485-1
filijalko svojega pogrebnega
zavoda tudi na Jesenicah.
Filijalko vodi gospod Filip Lazar, mizarski tovarnar na Savi, kateri sprejema vsa tozadevna naročila   Dalje naznanjam slav. občinstva, da imam v zalogi v Škofji Loki
kakor tndi na Jesenicah
mrliške krste najrazličnejših vrst.
Opozarjam slavna cerkvena predstofništva na veliko zalogo  pravih voščenih sveč
za kojih pristnost je zajamčenih 20X1 K. V zalogi imam tudi pogrt-bne svece različnih cen — Vsa pojasnila glede pogrebov itd. daje za Jesenice gospod Filip Lazar, v Škofji Loki pa lastnik zavoda Anton Marguč.      Vsa opravila in naročila se točno
in po najnižjih cenah izvrše
H
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje s tem oddajo
a) na deželni cesti v Poljanah, proračunjen na 7000 kron: b) na deželni cest v Gorenji vasi, proračnnjen na 2500 kron; c) na deželni cesti na Češnjici proračnnjen na 2500 kron; in vabi ponudnike, da svoje ponudbe z napovedj popusta ali nadplačila enotne cene do
28. maja 1907
ob 12. uri opoldne vložijo.
Ponudniki morajo v svojih  ponndbab, katerim je priložiti 5" 0 varšČi od proraČnnjene svote, izrecno izjaviti, da načrte in posamezna dela popolnoma poznajo in da se dotičnim stavbnim pogojem brez ugovora podvržejo.
Načrti, proračuni in pogoji so na vpogled pri  cestnem načelniku Srednji vasi. 1488—i
Okrajni
odbor škofjeloški.
dne 1. maja 1907.
Ig. Čadež, načelnik.
XXVI. kralj, ogrska
državna dobrodelna loterija
za občeKoristne in dobrodelne namene. Loterija obsega 11.969 dobitkov v skupnem znesku 365.000 kron, ki se izplačajo
v gotovini. 1478—1
Slavni dobitek 150.300 kron.
Dalje: 10 dobitkov po ....   K 1000
1 glavni dobitek.....K 20.000 150      „ .....„100
1     „         „......                           10 000 300       . „   ....   „ 50
1     .         .......                             5.000 1 500       . 20
5 dobitkov po......                          2.000 10.000       „       „..... 10
Žrebanje nepreklicno dne 28. junija 1907.
If^T" Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvo
v Buda-Pešti (glavni carinski urad) pri vseh poštnih, davčnih, carinskih iu solinskih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah in menjalnicah.
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
Zavarovanje zoper škodo po toči
1447~i
i
sprejema po najnižjih cenah
glavni zastgp ogrsko-francoske zavarovalnice
,Franco-Hongroise
(obstoječa že 27 let)
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25.
Škode se kulanto likvidujejo in točno plačujejo.
Od leta 1880 do konca 1900 jo zavarovalnica izplačala odškodnine svojim zavarovancem
nad 170,000.000 kron.
Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovala
.. .
2386
SVETOVKOSLAVNI
2tyrt 20
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Szantneri,vi črcvlii
Največja zaloga
za gospode, gospe, dečke in deklice. ———
p 7ennis črevljev p Amerikanskih črevljev r;K5ed!
p Otročjih črevljev v paib0'ižih Mik*b-
omladaaske novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prvo in noiuečja zaloga črevljev na Kranjskem F. SZAXT\ER
ao
Ljubljana, $k Selenburgove ulice 4- $k Ljubljana. -
Ceniki zastonj in poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju. £
□ C
ODI
i U l
I UR
□
nI
Ji
Gostilna pri „Zlati kapljici"
Sv. Petra cesta štev. 27 pri Tratniku
□
n
□
== priporoča si. občinstvu, Čč. duhovščini, gg. uradnikom itd. svoja pri- |
znano naravna vina, pivo in abstinenta* pijače, g Zdravo hrano, zajtrk, kava in mesne jedi. Kosilo od l/%12 ure do
—  2. nre popoldne (pripravno  za popotnike).   Za večerjo  veduo velika
izbira mesnih in močoatih jedil
Prijazni prostori in zračen vrt.       Abonentom so cene znižane.
Pri obedu se ne sili pijača.
1442 —a
D
Veliki novi cenik s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Lepa birmanska darila! i
Zahtevajte švicarske ure „Union", ki so najboljše, ter le I. vrste Zaradi velikanske zaloge, ki sem jo osebno v Švici pred po-draženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najbolje in najceneje postreči. Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda in se prepriča.
TudPimam nanovo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic i. t. d.
Niklja sta cilinder rem. ura Srebrna
n        n n ii n        ii ti
Srebrna verižica    .   . ■
2.40 3 80
5.— L—
Hkaratna zlata ura   .  .  . 12.80
§ Hi FR. ČUDEN _
nasproti frančišk. cerkve v Ljubljani. S Urar in trgovec na drobno inldebelo.
Delničar švicarske tovarne ur „Union".
Simon ™z/On c>/ete<*
Vid Bratouž
Sv. Jakoba nabrežje Z5
priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam       acs-ia
SVO 0
veliko zalogo
razno-vrst-™ nega
pohištva
po najnižjih cenah.
Priporočamo svoja priznano
izborna kolesa
po raznih cenah.1 Vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo
najbolj slovitih tovarn
Durkopp ČL Co., - -Oester. VVaffenfabrik
Styria tovarna za kolesa
(padi £ CO.)  1411 3
Ivan J0X & Sin, Uumjana, Dimajsm cesta 17.;:
Književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga naSega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broŠ. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3*—, po pošti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHWENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3. 58-24
Zaiogtt skoro v    s li iekaraicah!
Herbabnvjev podfostorokisli
apneno železnati sirup.
Ze 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje  tek.   Povzdiguje  slast in reditev  trupla in je  izboren za tvoritev krvi
in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pristen samo s spodnjo |b|     varstveno znamko. [qj
Herbabnvjev
110
bi —-«»
Pred ponaredbdrci se svari
Sarsaparilla sirup.
Ze 32 let uveden in vrlo preizkušen.   Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri PriporoČ-ijivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. 814- i>
S^SSSe: Dr. Hellmanna le&arnica „zur Barmherzigkeit" SJBftffi
Zaloge pri gg lekarnarjih
■I»bl|
In IWov©]
Podružnica ^ c. kr. pri
v-
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka L. G. Lnckmann)
Ljubljana.   Franca Jožefa
»t. O
Delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000
1105- 14
se peča z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: s nakupovanjem in s prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valnt in deviz,
priskrbuje in deponuje lenitovanjsne kavcije, pravtako tudi slntbene kavcije in vadi je za udeležbo pri ponudbah,
prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za njih upravo in revizijo pri izzrebanjlh,
zavaruje srečke proti kurzni Izgubi,
vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni,
dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in
inozemske borze,
prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka S vista,
izdaja obrestonosne blagajniške liste,
dovoljuje kredit na tekočI račun,
eskomtuje v tuzemstvu in v inozemstvu izplačne menice, ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice.
11
25
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za* strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vinojin gnojnico
naj se obrne na trgovino z železnino 1085—8
Svoji k svojim
Marije Terezije cesta 1
zraven Figabirta
FR. STUPICA v LJUBLJANI
Valvozorjev trg it. 6
nasproti Kriz. cerkve
Edin tam se dobi vedno svež portland in roman cement iz slovečih tovarn dovike 10trboveljske Mreže in lica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, ČIstUnice za tlto, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje.
Glavno in edino zastopstvo *» celo Kranjsko na  zadnji   poljedelski  razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih
slamoreznic, mlatilntc in gepeljnov. Amerikanski stroji za koin j o In obračanje mrve vedno v zaloBl.
PATENTEI
<<t<eh   ilrži-la   Isposlmfe   In   lmkoplifa I
M. GELBHAUS n-m|
I Inženir In zapriseženi patentni posrednik na Dunaju MJ VII. Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu.
Lepa birmanska darila.'; m
[Lepa birmanska darila.
Cenjene botrice in botri!
Pri nakupovanju -birmanskih  daril Vas vljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih
tvorniških cenah. — Zaradi ogromnega prometa in ker razpošiljam svoje le prve vrste in priznano najboljše blago na vse kraje sveta, mi je mogoče vsakomur najbolje postreči z blagom kakor s ceno.
13'4 4
jl, velespostovanjem se priporoča
vEJubljani H.SUKNER
na Mestnem trgu
nasproti rotovta.
1 i
^i^Žt^^%----'
y
•o
D
-a
solnčnike ii dežnike
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
l.fulallMMu
Pred Skotilo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4.' i»
urar in trgovec z zlatnino in srobrnino
Veliki novi cenik, ki je ravnokar izšel, pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Nikliasta cilinder rem.
ura......fl. 2*45
Sreb. cilinder rem. ura „ 3'SH)
anker. rem. ura 4*90
Srebrna verižica       . „ 1 —
ženska ura     „ 4 75 14 karat zl.it« ženska
ura........ 12 50
Zlat prstan   .   .   .   . „ 1 9*
Zlati uhani .   .         „ 1 75
Velika zaloga
prve vrste najfinejših, po-
n.ilnnrH^    Ttnacltit i Vt npori.
N^^g5g==gS^j#^       prve   vrsic   uajiiurjsm, yu-
^^jrSMuig^^      polnoma zanesljivih „preci-zijskih ur" kakor : Glasshutte, Schaffhausen, Ornega i    —i    mm   mmu  mm  mmm   n km ■ ......mm 11
po tvorniških cenah.
Dobro in ceno!
/^nfon Schuster
u Ljabljeni, ^triterjeuc ulice ?
pnooroča
o I **q
ne.u©$ti
Kupuj pa (lle v steklenicah"!
V 1Juhlja ni pri ^OMpodlh:
1323-3
Iv. Fabiana na si Anton Korbar. F. Grošelj. AdolfHanptmann Kari C. Holzer. Ant. Ječniinek.
Fr. K ham. Ant. Kane, drog. Mihael Kastrjer. Edmund Kavčič. Henrik Kenda. Josip Kordtn.
Anton Krisper. Peter Lassnik. Alojzij Lilleg. A. Mehle P. Mencinger. J. Perdan.
Vaso Petririt5. Kari 1'laninšek A. Sušnik. M. R. Supan. A. Sar^bon.
nasl. Viktor Sehiffer. M. Spreitzer. Anton Stacnl. Fran Stupica.
Iv. E. \Vutscherja Ferd Terdina.
Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zacherlinovi" lepaki.
konfekcije jor dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga' za dame in gospode, voile, balist levantin, garniture; najboljše belo blago ja perilo in vsakovrstne preproge.
5clidna postrežba! 134i_4
J^ojnizje c«n«!
Uzorci na zahteuanje poštnine prosto!
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C. J.HAMANN
1,11 Kl,l A\\
Perilo lastnega Izdelka.
ga**     1870 TTstnnovt/mitt 1870.
>3
g
Z
>n
m mt
s
T
S
I
z
e
m
n
'I
M/m /epa difalik lic
Pozor!
Pristna samo v izvirnih zavojih z imenom
Katlireiner.
V prid zdravju naj bi nihče ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemešane.
Kathreinerjeva Rneippova slatina kava
se je 2e izza mnogo let obnesla za najokusnejšo primes, ki je lahko prebavna, redilna in krvotvorna, speSi zdravje in obenem dela lavino pijačo \^ f milo in prijetno.
Varstvena znamka: Slika  iupoikm Kn*ipp«
Otroke bi bilo samo še
navajati Kathreinerjovo
kave.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
patentiranih
zarezanih strešnikov
„Sistem MflRZOUT        (Stransfalzzlegel)        „Sistem MAMOLA"
Barve: «) rdeči naravno žgani« b) črno impregnirani. ■V   Najllčnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ~~M
Vnaki strešnik se zamore na lato pribiti ali pa z ilco privezati, kar je gotovo velike važnosti
za kraje, ki trpe po močnem vetra in burji. 70fi—19
Vzorce In prospekte pošljemo na željo prezplačno.
Sprejmejo se zastopniki.
Takojšnja in najz»no»Uivejs« po«treib*
Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoilemiek
Lutnina in isk BNarodne tiskarne