SloventgraSkf labor posfefcn spominn raj nemo dr. JegUCu. Slovenjgradec, 4. julija. Tabor v Slovenjgradcu se je vršil zadnjo nedeljo pod vtisom smrti nezabnega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Prvotna poročila so se glasila, da bo naš tabor preložen radi žalovanja za dr. Jegličem, vendar je bila preložitev nemogoča, ker so bile že izvršene vse predpriprave. Prav je bilo, da smo do polovice započeto delo nadaljevali in ga tudi zaključili v spominu na umrlega nadškofa, ki je bil tudi povabljen na naš tabor in je poslal pripravljalnemu odboru za povabilo tale prisrčni odgovor: »Upam, da boste nameravani veliki slovenski tabor, ki ima tako lep narodni namen, dobro pripravili in častno izvršili. Kakor mi je drago, da se ga bo naš voditelj, minister dr. Anton Korošec osebno udeležil, se jaz častnemu vabilu ne morem odzvati. Bil sem na misijonski prireditvi v Grobljah — 28. in 29. pa bom v Celju. Sedaj naj pa 5. in 6. še k vam pridem! To je za 87 letnega starčka nekako preveč. Prosim, da mi ne zamerite! Pozdrav in blagoslov vsem! Nadškof dr. Jeglič.« Pred taborom Naše veliko zborovanje smo dobro pripravili in to posebno radi tega, ker smo povabili v našo sredino prvobojevnika slovenstva rajnega dr. Jegliča in notranjega ministra dr. A. Korošca. Naš tabor je pričel že v soboto s podoknico, pri kateri sta sodelovali konjiška in slovenjgraška godba. Za glavni dan v nedeljo je bil celi Slovenjgradec v zastavah, ki so nosile v znak žalovanja za nenadoma preminulim nadškofom črne trake. Nad 5000 udeležencev se je pripeljalo z vlaki, z avtobusi, na lepo okrašenih vozovih, bližnji so se odzvali peš, da počastijo b svojo številno udeležbo spomin na pravkar umrlega dr. Jegliča in se zahvalijo s svojo prisotnostjo našemu voditelju dr. A. Korošcu. Slovesno okrašeni Slovenjgradec je priredil v nedeljo krog devete ure predpoldne glavnemu govorniku in duši tabora dr. A. Korošcu nadvse slovesen sprejem v Šmartnu, kjer so se zbrali kolesarji, konjeniki, okrašeni vozovi in Ijudske množicc. Ob izstopu našega voditelja dr. Korošca iz avtomobila ga je pozdravil slovenjgraški g. župan dr. Picej, kateri mu je izročil ob navzočnosti celokupnega občinskega odbora v znak zahvale srebrno plaketo, na kateri je bil naznanjen našemu voditelju sklep občine Slovenjgradec, da si ga je izbrala za svojega častnega občana. Dr. Korošec se je zahvalil za diplomo in je ganljivo poudaril, kako ga veseli, da je prejel častno občanstvo mestne občine Slovenjgradec ob 201etnici velikega tabora v Št. Janžu pri Slovenjgradcu, ko so se ^olagali temelji za našo novo državo. Zahvalo za častno občanstvo je g. notraaji minister izrazil na ta način, da je daroval za mestne reveže 5000 Din. Po sprejemu je pričel slovesnl pohod na Jsborovalni prostor, na katerem je bila poRtavljena častna tribuna za vse odličnike, ifned katerimi so bili poleg g. notranjega ministra: bivši predsednik mariborske oblasti dr. Leskovar, mariborski g. župan dr. Juvan, predsednik ljubljanske Prosvetne zveze g. dr. Lukman, g. dekan in monslgnor Fr. Ks. Meško, okrajni načelnik g. dr. Krašovec in drugi. Tabor Po sv. maši je otvoril veličastni zbor predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan Teuerschuh, upravitelj meščanske šole. V pozdravnem nagovoru se je spominjal velikega vladike dr. Jegliča, je prebral njegovo spredaj navedeno pismo udeležencem tabora in je podelil besedo g. dr. Antonu Korošcu. Prvi del govora je dr. Korošec prisrčno posvetil spominu na pokojnega nadškofa dr. Jegliča. Naslikal ga je v kratkih, jedrnatih besedah kot nezabnega apostola Slovencev, katerega je priprosti narod poslušal, ubogal in bo ostal zvest njegovim opominom. Dr. Korošec je številnim navzočim vzbudil tudi spomin na tabor v St. Janžu 7. aprila 1918, na katerem sta bili pred 20 leti zastopani: Dravska, Mislinjska in Labudska dolina. Nasprotniki so tedaj napadli za porod naše nove države navdušene zborovalce s koli in noži. S svojim napadom so dosegli ravno nasprotno, kar so nameravali! Surov napad je celo omahovalce za jugoslovansko zamisel vzdramil in jih je napravil za junake. Spomin na šentjanški tabor je g. voditelj zaključil z besedami: »Drevo, katero je izpostavljeno viharjem, požene globlje korenine. Zgodovina nas je postavila na tako izpostavljeno mesto, da smo morali vedno proti neprimerno močnejšemu sovražniku braniti svojo posest skozi tisočletja. Ali danes nas ni strah. Borbe so ustvarjale in ustvarile ta narod tako klen in zdrav, da je kljuboval in bo kljuboval vsem viharjem, ki čezenj hrujejo. Trda žviljenjska borba in globoka verska zavest sta dali narodu ono trdno podlago in ono veliko etično vrednost brezmejne požrtvovalnosti, vztrajnosti in borbenosti za nacionalne ideale. Po globokem naravnem nagibu je narod spoznal, da so njegovi voditelji samo jzvrševalci njegove volje, da je njihovo delo zasnovano na vojji naroda, na njegovem idealu, na njegovih težnjah, da se njegovi voditelji brezpogojno pokoravajo volji naroda. Zato se jih je narod oklenil v globoki zvestobi in trdnem zaupanju. Mislim, da smo s svojim delom in s svojimi napori vaše zaupanje opravičili.« V drugem delu svojega govora je g. notranji minister očrtal dosedanje plod"nosno delo vlade in je zaključil svoje besede s pozivom, da je naš program: delo in zopet delo, kakor ga občudujemo v našem velikem pokojniku dr. Jegliču. Z viharnim navdušenjem sprejeti govor dr. Korošca je prenašal Ijubljanski radio istočasno po vsej Sloveniji. Njegove bodrilne besede je kronala državna himna. Himni je sledil nastop fantov in deklet z deklamacijo pesmi: »Ogenj prižgite!« Za dr. Korošcem je nastopil g. dr, J. Leskovar iz Maribora, ki je zbranim osvežil spomin na dogodke krog majniške deklaracije, njen sad našo novo državo in sedanje žalostne napore JNS, da bi zameglila uspešno delo JRZ za državo in narod. Govorili so še g. Marko Kranjc ter g. župan iz Vuzenice Pernuš. Med zborovanjem se je pojavil na častni tribuni g. Markič, podpredsednik narodne skupščine, ki je prišel v Slovenijo na pogreb dr. Jeglicarin se je hotel v Slovenjgradcu na lastne oči prepričati, kaj da je dr. Korošec Slovencem. Z zborovanja so bile na predlog predsednika pripravljalnega odbora poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., ki se glasi: »Na tisoče Slovencev, zbranih na Jegličevem narodnem taboru v Slovenjgradcu, Vam pošilja izraze neomajne zvestobe in udanosti.« Dalje knezu namestniku Pavlu: »Na tisoče Slovencev, zbranih na Jegličevem narodnem taboru v Slovenjgradcu, izraža Nj. kr. Vis. globoko vdanost.« Brzojavni pozdrav je bil poslan tudi kr. vladi. Vse brzojavke, zlasti pa brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., je množica sprejela z dolgotrajnimi navdušenimi vzkliki. Z navdušeno sprejetimi brzojavkami je bil tabor zaključen in se je številno zbrani narod po pokrepčilu in prisrčnem odmoru mirno razšel.