-ocmoDi. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 29. V Goriei, 21. julija 1876. ' „Soc"a" izliaja vsak <5etvrtek in velja po&to prejemana ali v Goriei na dom-poSiijana: Vse leto . . . . . f. 4.50 Pol leta......, 2.30 C'etvrt leta . . . . „ 153 Pri oznanilih in pra? tako pri t,po slam'cah" se plaSuje za navadao tristop. no vrsto: 8 kr. i* se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ Za vefie 6rke po proatoru. »« \n\ ureamgtv filasilo slovenskcga pelittencga dnistva goriSkega m brambo iiarodiiili pravic Posamezne Stevilke se dobftd po 10 soldov v Goriei v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treh kron«, — v Tritu v tobakarnici „Via della ca-serma 60". Narofenina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenee v Goriei. - Rokopisi ee ne vrafoijo; dopisi naj Be Magovoljno fran-kujejo. — Dclalccm in drugim nepre-moznim so narocnina zniga, akoie ogla-so pri uredni&tvu. O zgodovini v narodnej Soli. | ^U amour de V itwle. est m turns la settle passion etmwlle; toutifi les mitres nous quit-tent." Montesquieu. Po novih uenih naertih je zgodovina postala ve-levazen predmet v narodnej Soli. — I to je dobro, da se mladina zgodovine uci; kajti zgodovina nam popisuje decide i clovecanstvo v vsakej dobi. Oua nam ka2e dtigevno delovanje raznih narodov i namje zrcalo v katerem naj si vsaki narod svoje proteklo i sedanje delovanje ogleduje. Ona ucJ tedaj nafio mla-dino, katera je up naroda — misliti. Uzroki i na-sledki tega in unega — dobrega ali slabega — rav-uanja (postopanja), prokletstvo i blagosJov, zlvljenje i smrt leM v kujigi zgodovine. V njej govori dub k duhu. VzviSene inisli i delovanje velevazmh, upljivnib mosSakov nas napotijo k premisljevanju ideja nam rodi idejo. Zgodovine naloga je 6utstvo zlahtniti i to so mora nU pri &olski raladini za6*ti. Po&tenost, lepe <^ednostit moralnost naj zgodovina mladini v sree veeplja. Cut do pruvice i resnice, navdusenje do vsega dobrega i koristnega naj zgodovina nasi SoLski mladini v sreu goji. Cut vseh eutov je pa Ijubav do domovine, Ijubav do milega nam naroda, Ijubav do resnice i do vsega, kar nam je v istini pravidno. Zgodovina otro-kovo voljo krepLa in njegovo ok6 iiaj pJamti vided, da se resnici s6 pestjo v zobe bije i zlata svoboda zatira. Kar je pa naj^olj b^ivo je to, da zgodovina nam kuje znafiaje. Clovek naj ne bode pol ptic, pol iniS — otajerc bi dejal „mrafir!ikt, i Primorec pak nniraLnjaku» ampak naj ima znadaj, i ta je razviden i/. njegovega delovauja. lz zgodovine se uCenee nei ostati znaCajen jednako „skali aa sred' morja", ka-tero razburjeni valovi ne morejo uniCiti. UCi naj se mUdina stati trdno i ne obrafiati plaSC po wtru. Pogum daja pogum" dej.il je slavni Plato i to naj mladina ik. zgodovine srka. Dandanes so burni casi; trebaje tedaj, da se laladei zgodovine uci i iz te summa summarum znacaj izvije. Zlahtni gospod Stein je pisal leta 1809.. ko je bil preguan iz Briina: BIn der Zeit, in welcher wir leben, sind die juugen Leuts zu grossen Profungen, zu giossen Opfern berufeu; maun muss daber voizttglich ihren Charakter durch die grossen Beispieie der Geschicbte stahl«na. I to naj bode tudi pri nas. „IIistoria v»tae magistra est" je u2e stari pregovor. iaj mladina vidi, kam pripelja nesloga aarod«, katerih nasledek je na to propad. LISTEK PROSILEC. (Noveleta) II. Gospod niiLelj Ureh Cestnik nij ta dan eelo no6 zatisnil ocij. Celo no5 nij dtuzega premisljeval, kakor to, kako bo dtugo jutro stal pred njih ekscelenco in kako mu bo mogoce po§teno z njo govoriti^ ko ga je tako po budirjevo strah! Ko se dan naredi, vstane, obleCe se prazniCno, ter jo ob dolofieni uri raabat tre-so5 se na vsem ^ivctu, proti „Levutf. Mirko ga pri-jazno sprejme^ in bil ga je sr&us vesel. „Govoril sem & njib ekscelenco o tebi,tt opomni Mirko, „sluga te pokli6e, ko hitro te bo minister voljan sprejeti. Oprosti pa, de te sedaj zapu§6am, toda idem izpolnjevat uaroeila svojega gospoda. --Pa ti jako slabo izgledaS; ti se trese§ ? Ka, popij, prijatelj, tu kozarcek ali dva sladkega vinca, sicer ti §e glas zastane, ko ti bo treba govoriti. Vedeti moras, da minister ljubi, da se mu hitro pove to, kar se 2eli. Tukaj je vino; poslu^i se. in bodi kuva^enl" Po teh besedah poka^e Mirko na stekknico, ki je stala poleg kozarca na mizi, pa se odstra-ni hitro, Naj na§a niladina se wl'X od Leonida, Hoforja itd. o-skiti znaftijna, a nasprotiio naj so ufii od gnjnsnib izdajic EHjulta, Kataliuc i drugov. Mladina uaj uvidi, da je Cbainfort-ov izrek: „Quiconquo n' a pas mi caraetere, n' est pas, un liotume, c' est line chose" istinit ali pa po domace: „Kdor ncma zna^aja, nij ftlovek, on je le reCu. Zgodovina tudi naio inladino izobra^uje. Zaradi tega meiiini, naj bode etitiui moment glavui, kajti ako poduk v zgodovini nij „uravno-zvisau" ne bodo v o-trokovem srett poganjale kali nje^ue cvetljico: spo^to-vanje, zvestoba, Ijubav do domovine, zna&ij, pouizuost, pogum, Ijubav do vsega, kar je resnicno, lepo i dobro. CJAitelj mora tedaj tako uCiti, da bodo omenjetie cvet-Ijice evet pognale i obilen sad rodile. Take lastnosti naj tudi ucitolj v sreu goji, kajti „srce dela ufiitelja." Kako naj se pa zgodovina v narodnej Soli nei? To je mnogovi'Ktno. Jaz incnim, da naj se ne zgodovina razvijalno predava, ampak dopovedovalno. A dobro dopovedovati znati nij uialenkost; odvisnojeod raznih okoliSCin, katfire se summa summarum nodajd dopovedovati, kajti za to se potrebuje dosta skulnje. Mojega muenja, imj bode razlaganje zgodeb prosto i te-kofie, jasno i razlocno; rcsaifino i pred vsem naglediio.*) Predavanje uaj bode jasno, to je prva terjatev. Kar v knjigi stoji, so le mrtve besede; ueitelj mora to z lastnimi besedaini sam vse ojopovedatl i pojasnovati; kajti kar ufiitelj sain pove se ucencem 2ivo predocuje in vzbuja ^ivljenje v otrokovem sreu. Se ve, da za to je treba pripravljati se — inace besede ne tek6 iz pod jezika, kajti nemSki pedagog pravi: „Wo Gedan-ken fehlen, da stellt ein Wort zur recbten Zeit sich ein". Dalje je treba vse povedati jasno in razlofino. Otroei morajo vaako uciteljevo besedo razumeti in radi tega se ne sme take besede rabiti, katere otroei ne razumejo. Ako pridejo ua vistn take besede, mora uSitelj z drugimi znaniuii besedaini to jasno raztol-mat'iti, kajti: „Die grosste Deutlichkeit, war immer die grOsste Schonheita pravi Lessing. Pripovedaje naj se v kratkih, jedernatih stavkib; perjod se mo-ramo izogibati, katere so otrokom te^ko mnljive. Kar je pa naj bolj potrebno je to: pripoveduj nagledno. Brez naglednosti uenia otrok za zgodovino niti ra-zumka, uiti interesa. Ako pa ueitelj zna zgodovinske *) Polcg „nazornega nanka" (Anschaunngsuntcrrirhty kateri se v prvcm razredu posebno piedava, morajo se vsi iSjih razredili — nagledno pre •) roiKg „iiazorHRga umiKa" (AiisciiauniigMuin;r! <«-"iiy, kateri se v prvem razredu posebno predava, morajo se vsi predmeti naroduc sole tudi v viSjili razredili — nagledno prc-davati. PIS. Cestnik je bil sedaj sam, dasiravno mu je bilo bolj potreba prijateljskega prigovarjanja, nego li kedaj. Kar mu je pa dobri Mirko o vinu rekel, tega na§ pedagog nikakor nij presliSal. Napolni si takoj vrhan kozarec vina iz steklenice se srebrnim zainaSkom, ter ga v enem duSku izprazne. Ureh se svoj zivi dan nij tacega vina pil. $e za casa svojega siudentov-skega zivljenja mu tako vino nij bilo znano. Zdaj se vsede prav prilezno na stolico, napolnivsi si na novo kozarec. „Ko bi pad bil tudi mojej prisrincj Kt^i pri-voScen tak-le kozarcek te „bo^je kapljice" — govoril je gospod ueitelj sam s sebo, dr^e6 polno kupo pi*oti svetlernu, „da. da, to ti je vino 1 Oj, kako lepo se blisci! Ce ga pa res nij lepo videti 1" Steklenica bila je uze nad poiovico prazua, da poklice sluga Urha k ministru. StopivSi v sobo zagleda „visocega gospoda," se-decega za svojo mizo. Bas je bil polozll perd iz rok na mizo. »Kaj je VaSa zelja, gospod uditelj?4 praSa minister Urha z dobrotljivim glasom. Ureh Cestnik, naredi vendar „posleu kompli-ment" (poklon) in hoee odgovoriti. A v tern vstopi sluga z uekojimi pismi, ki so ba§ doSla za gospoda ministra. Minister, pogledavSi njihove naslove, obrne se k Cestniku, ter reCe: „Dovolite mif gospod ueitelj, nekoliko fiasa, ker slike, talco plastidno ucencem predodevati, kakor bi m z lastnimi oemi to videlo, takrat osteno zgodovina utoieeva lastnina tudi za bodofie dase, Na kratko recono dub zgodovine mora z ufiiteljevira duhom k otrokovemu duhu govoriti. To je naloga, katero u«i-telj le takrat zamore izgotoviti, ako on dub zgodovine dobro pozna in ima dar biti dober tolmafi mej duhom i duhom. To je tedaj mesto, kjer naj ueitelj svojo psihologicho znanost porabi. Na pr. Sest letni defiek sedi na kolenih starega ofieta, kateri je bil vo< jak i v raznih bitkah. Z odprtimi ustl posluSa dedek starega „ateja", kar mu o vojiki pripoveduje. Pripovedko kondav§i wavi staraek • „Ako bodeS Janes priden, bodem ti iutrl kaj vefi o vojiki povedal." In komaj starcek dedeka spusti, ule greonna proito; naredi si iz paliee sabljo in iz kakega polona pak puSko, ter se bori kakor don Kisot proti votru, ml-slec, da je v bitki. Starcek je tedaj govoril z duhom k duhu. Veckrat naj ueitelj pripoveduje uCencom, tudi pri drugih predmetih — ko je bas lepa prilika — kako povest iz zgodovine. Pri tern naj ozir jemUe na narodnost Ufiitelj mux biti narodnjak i to je M njega ne le lepo, ampak tudi prav potrebno. Slavni pedagog Kehr pravi: „Was ware ein. Lehrer o!*»»e die Bcgeisterung ttchter Vaterlandsliebel" In le potent bode ueitelj z veaeljem predavai wcon amore", kakor bi Italijan dejal, videa, da njegov poduk je radoviten, da Jenkove besede: MKako rod za rodom gine To povest je zgodovine" bodo pri nas se spremenile. Tak poduk je „intere-santen* i otroei se u2e eel teden vesele" ove ure, v katerej se zgodovina predava. In glejte, ko ura ha-pofii sedijo pred nditeljem v njega zamaknjeni. Vse jo tiho kakor miS. se dihati si ne upajo. Ako je povest miiina se njih oci bliskajo, in ako je tragi6na jim solzica v oku igra. In glejte povest je posta'.a ucenceva lastnina, kajti uditelj je govoril „s6 srcom k sreu". To so tedaj ure, v katerih ima uCite^j kljufi v rokah, s katerim lahko odpre dveri k ueendevemu sreu; tako seme naj uditelj seje i padlo bode na ro-dovitua tla, pognalo kal i sad bode obilen. Otroei dobijo na tak nacin veselje do zgodovine, kajti doticn© povest morajo ucenci veckrat ponavljati i na to sledi hvala i po vrednosti tudi graja. Pri tern je, se ve, da treba gledati na dobro postopno vodilo (glej ucni naert! Pis.), kar je pedagogicno glavno vodilo. — Zgodbo naj prvo ziuoiSni otroei dopovejo iu na to *"i, ker: MDie Widerholung ist die Mutter alles moram pisma prebrati, in ce treba, tudi na-nje hitro odgovoriti; pa Vas bom prav kmalu zaslisal; 6e vam ljubo, sedite." Ureh Cestnik si tega ne da dvakrat refii; vscdje se. •— Minister prefiita prvo pismo; njegov obseg videl se je nevazen; nasprotno pak je moral biti drugi list veselega zapopadka, kajti njih ekscelenca se je smijala, fiitaje ga. Precita ga §e enkrat, in Se enkrat, po tern se pa spomni svojega prosilca, Ali misli si dobrovoljni bralee, Ijubezujiva dita-teljica, ministrovo zacudo, ko priscd&i k Cestniku spozna, da je le-ta do dobrega zaspal! MoCno vino bilo je pokazalo nad ubogim peda-gosom svojo moc. Temu se ne bomo nikakor fiudili, Ce pomislimo, da Ureh za tacega vina mo6 s"e znal nij. PrlvoSceval si je doma le „glazek doma^ega", k^tcro nij bilo tako mocno, kakor Mirkovo. Ministru zaigra malen posmehljaj preko usten, po tem prime Cestnika ?a roko, in ga malo potrese, da bi se zbudil. Zastonj! Pedagoga nij bilo tako lehko zdramiti iz sladkih sanj. — Nazadnjj ^topi tajnik Mirko |n miuistrov sluga. fl Dobro, da pridete, gospod Mirko I" pricne minister. „Kaj pak naj etorim z vasim spe«im univer-site^nim prijateljcm?4 — ,Vafia ekscelenca! tega si pa ja« ne morem raz-* Wissen^^mnaga naj se otroka s priniernim vpra-Siuden^" BoJj ko jB.i*it&.irtA>L--*ta prcdaval, toolje se bodo otroei vse zapommli. Oni se 11a to navduse za zgodovinoito je dobro, kajti Gothe pravi: Das Beste an der Geschichte ist die Begeisterung, die Sie — erregt*. Hozirski. Jugoslovansbo bojiSfcc. O bitkah na jngn Crnegore posnemamo iz iz-virnega porocila dunajske 8Pressew sledeee: Turskt poveljnik skaderske vojske, Ibrahim bej, napaifel je se 6000 inozmi crnogorske fete pri Krnici in Siw ter je podU Ave milji daieC do potoka Zermmce. f 11-kaj ustaviH so se Cernogorci in branili so prehod pro-dirajocira Turkora tako dolgo, dokler jim j«; priSel na pomoc vojvodaGjuroviczeuimbatalijononi. Stevilo cr-nogorskih vojuikov navastlo je s tew batalijonow na 3400 moz; poprijeli so zdaj ofenzivo tako pogumno in tako srecno, da so Turd kmalo zaceli uinikati se in potem beiati. En wldefrk reSil se je ua pripvav-Jjei parobrod na skadrskcm jezeru, drugi pak najsel je zavetje v Mnricah, na zahodnem bregu skadtskega jezera. Kakor smo uze zadnjiC opomnili, bila je za-res turSka izgnba vclika v primeri s tmogorsko. Isti dan napadli so Tnrci iz Podgorice, 2500 moz mocui, na scvero-vzhodni *trani bivajoee Kueijance, a ti-le. brabrejsi od vsacega druzega cernogorskega roda, postal so se krepko v bran. Turci so zatfeli kmalo omabovafi m ko se tudi zacnejo nazaj poniikati, pla-nejo Kucijanci s handzarom v roki na kivoloke, ter jib mnogo posecejo. Izguba bila je na oheh straneh velika. , . ,. « Vrlo napredujejo Ccrnogoro tudi v Hercrgovini. Povsod zapuscale so pred Nikolo turSke posadke svoje knle in karaule in umikale so se na Gacko. A tudi v Gackem prisli so Tnrci do prepricanja, da bi bila vsaka bramba zastonj; izpostavili so koj belo zastavo in Cernogovci posedli so Gacko; tuiSki vojaki poteg-nili so jo pak cez Zalom na Mostar, samo v karauli nad Metokijo ostato je 2000 inoz, katero oblegajo Cernogorci. En oddelek crnogorske vojske obrnil se je bil popreje «2e na Stolac in o tod na Nevesinje; tukaj naleteli so na one iz Gackega na Mostar umi-kojoce se Turke, zagrabili so jih, a ker so bill Turci mnogo mocneji, prodrli so naprej. Tojeonaslav-na zmaga turska pri Zalom-u proti malemn oddelkn Crnogorske vojske. Iz GaLkega pomi-kala se je potem Crnogorska glavna vojska cez neve-sinjsko polje in po soteskah brez vsake ovire proti Mostaru in danes nahaja se uze v eno samo uro od Mostara oddaljenem Blagaj-u. Peko Pavlovid in arhimandrit Music bojcvalasta se se svojimi 6000 in ne 3000 mozmi, kakor smo zadnjic porocali, nad Klekom. Dauasnji brzojavi pri-nasajo pa, da sta u^e premagala Tuike in vzeia Neum in Klek. En oddelek te vojske pretrgal je pak ko-munikacijo mej Raguzo in Trebinjem. O srbskih vojskah nij nze dolgo nic posebnega Cuti. Xnrska porocila vedo sicer o mnogih svojih zmagab in pobitjib Srbov praviti, ali ua tern nij ne troluce rcsnice. Zadnjic so tnrSki telegrami pripove-dovali, da so en del Ceruajeve vojske pri Ak-Palanki budo pobili in v beg pognali, ali zdaj je uze gotovo, da so bili Tnrci tepeni in da so izgubili 200.0GO patron in 1000 granat. Zdaj zopet pravijo turska porocila, da so se Srbi pri Nisu cez mejo umakuili ter „Jaz tudi ne, satno to se mi cndno zdi, kako more uditelj, ki k meni prides kako proSnjo, v mejej sobi zaspati ? Mirko je tresel Urha, a ko se pri vsem tem ne prebudi, rete minister: ^Pustite svojega prijatelja, naj se naspi, in povejte mi raji, kaj prav za pray zeii." 8Mislim, da bi rad dobil direktorsko sluzbo. ka-tera je bas sedaj izpraznena v Z. Lebko in odkrito-sreno Vam refiem, da je Cestnik ufen clovek; izdal je tudi pred nekaterimi leti knjigo z imenom „Mladi-nomil", katero knjigo so izvedenci zelo hvalili in pri-porocali. flKa-aj? flMladinomil", pravite? Dobro poznam njegovo knjigo, a menil sem, da je ta pisateij uze mrtev. In direktor mte gimnazije v Z. zeli tak moz postati ? Neumnost, njemu gre boljSc mesto S Vzemite popir in pero, in pi§ite, kar Vam bom narekoval; za g. Gestnika bo to lepa iznenada!" . Cetvrt ure pozneje se je zbndil nag pedagog. Zacudjeno je gledal okolu sebe in mislil s prva. da §e spi. A on bedel, da, bedel je v resnici! V roci pak je imel popir, na kojem je bilo zapisauo njegovo ime, a spodaj pa, da je imenovan za prvrga ucitelja s pro-fesorskim. naslovom na rezidenSkej gimnaziji z lupo plaCo. Da niinistro«egs podpisa nij manjkalo', razume se samo po sebi. „Je-!i mogoie!" vsklikne Ureh, rje-lije resnica, ali semi h sauja?" „Go!a resnica je,* odgovori minister, stopivsl iz odprte stranske sobe. BBiii bi se Vi zd*vnej preje uie ogtesUi pri meni, bUo bi tisockrat bolje za Vas. da so Babino glavo brez brambe zapnstili. Ysakdo izprevidl, da je to gotovo debcla lai, kterej ne more nikdo verjeti. Najvec je bilo ta teden govora in pi-sanja o timo§ki srbski in vidinski tnrski vojski. Kakor se (lozdeva, bili so res Srbi tukaj nazaj vrzeni, a ne daije kot do Tiraoka, cez katerega Taici dozdaj Se nijso mogli prodreti. Lesjanin dobil je pa zdaj zopet pomoCi iz Belgrada in prej ko ne bode zopet on Turke do Vidiua podiL Turci vedeli so tudi pri-povedovati, da so Lesjaninu, vso artilcrijo vzeii, a iz Belgrada dementuje se ta laz turska, in dostavlja se se, da Srbi dozdaj niti enega topa uij},^n'ui in Xov.'j Varosi, kjer so bili po tui.V$ih poroiitib Srbi povstij tepeni in nazaj verzeui, je vse pri starem. Srbi so §e vedno v ^vojih poztcijah na turskib tleh in Turei ne njwjo sk» jih prejeti. (fc;u»ral Zacli, kahrretmi se res nij posrecilo Novi Iitzar v/<4ti in o katfkr;>:n se je pisaln, da huile oii»tavljt'iir oslaae st» verlito nasvojem nicstti. Dobil je ttidi on pomoei iz Bi?l'{re>lici: nij na te;n rcsnice, temvec Srbi pripravljajo sik zilij na obleganj;: turSkc terdnjavc- vrfikega Zvornika. Raako Alitaptr, o kojem je zdaj sicer nwlo slisati. tiuli n«* mirnj», kajti on zdaj skrbi za organizacijo bo^niske ustajf. IJiie jo nredil vojsko bo.^iiiskth nsta^er. katera Stejt.* sedaj 11.500 moi: vse kristijanstvo do Travnika vzdi-guje se zoper krufega Turcina. Komunikacija Bjeli-ne z Ilaco in Tuzlo je po polnem prctrgaua. Nij treba druzega §e, kakor da vzamejo Geniogorci Mosfar in da se obrnejo proti Sarejevenw in Drini, potem je po bosniskej turski vojski. Nijamo se motili. ko s:no zadnjic upanje izrekli, da bode tudi Rtimuiiija kmalo sla v vojiiike, kajti nie se javi. da tcrja nimiinska vlada od sultana za svojo nentraliteto opro»tenjc placevanja letntgadanjainpra-vico, po koji bi Kumunska smela denar kovati s po-dobo kne^evo. Tudi terja mej druziin nekaj zemlje ob ustji Donave na crnem morji. Da je lumunskej vladi na dosegi teh terjatev zares lezecc, svedoci nam njeni predlog v rnmunski zbornici, naj se oboroli in poklide na vojsko 40.000 mo^. Tur^ija ne bode nika-kor privolila v rumur.^ke terjatve, Roauiaija bode pa zacela rat. Vesela vest za Srbijo in ysc njene prijatelje je, da je giska vlada telegratiCno pozvala svojega po Ev-ropi potnjofiega kralja na povrat, ker se bode stavil v grski zbornici predlog mobiliziranja grske vojske. Temu nij treba vec komentara. Mi refemo. da zdaj je Tursjcej v Evropi odk!enkalo< Jokal se ne bode nikdo po njej razun brezsrenih dunajskih zidov. Dopisi. V GoriCi, 19. julija. (Goriski Turkofili. — Me-stne zadeve. — Uze sopet faliment.) V Trstu je Najmarljivej§i minister ne more vedeti zaslug posa-meznib svojih podloznikov, posebno pa ce izveden mo2 objavi kak umotvor z izmiSljenim imenom, ter se pri prilikah se govoriti boji 0 lastuih zaslugah." m. Ko so zve^er profesor Ureb, Cestnik, Mirko in Neza sedeli pri Cestnikovih za mizo pri vecurji, u-prasa Mirko Urha: „Pa prijatelj, kaj vraga si imel. da si v ministrovej sobi zaspal? Ureh pove vse od konca dokraja. kakosejedo-godilo, da ga je le vino bilo omamilo itd. Vsi so se smijali. Mirko pa se dostavi: „Mislil sem tudi jaz, da te je le raocno vino zazibalo v slad-ko spanje, spoznavam pak sedaj, da je bilo to le k tvojemu dobrcmu. Ti bi bil skoro gotovo le slabo za-se govoril. Na tvojo knjigo bi se jaz tudi spomnil ne bil, le v zadregi prisla mi je na misel. Oh. videti te pred ministrom tacega!" in zopet se Mirko sreno zasmije. „Ej, se ve," odgovori profesor Cestnik nazadnje, „da nijsem mogel posebno lep biti, ko sem smrcal pred ministrom na stolu; pa malar, ki ima talent za humoristicne podobe, imel bi bil v meni gotovo lep predmet. Naposled naj pa Se omenitn. da ce tadi uijsem zn«al do sedaj za-se, na svojo korist govoriti, znal sem ipak zdaj 0 pravem casu vino pits in 0 pra-vem casu zaspati. In, da odkritosreno govorim: Ta fcrat sem bil res s r e L e « p r 0 s i 1 e c!" JANKO LEBAN. nmogo Turkofilov; a ti so ve5inoma zulje, ki sopre-vec spekulirali stuiskiuri. lozi; Trstje ti-govsko mesto, ki ima s Tur&jo mnogo zvez; nij sv torej cuditi, ce se na trzaski borsi nahajajo ljudje. ki 2ele zmago Turkom; veudar pa smemo na cast Trstu reci, da on-dotna libeialna veuina bodisi italijanska, bodisi slo-vanska najfeco simpatijo kazu do Jugoslovanov bore-cib m za narodnost in svobodo. A v Gorici je dru-gace; pii nas liberalci krivo raziunejo liberalizem in italijanski klerikaki se menda tudi vec ne zmenijo za ono stalisfe, katero je v krizanskih vojskah zavzemalo kristijanstvo nasproti izlainizmu, ko je namrec papez pozival yes kristjanski. svet proti nevernemu Turciiui. So li Turki postali kaj boljsi. kakor so bili tistikrat? Tega ue bi mo^.d tnliti uihee, temvec je golovo, da Turk ostane Turk in da on stra^io r>oviaazi vaacega kristijana jmenovaje ga se zmeroin Bgja«raa (psa). S kratka, v Gorici w pojini eiiduo iupsiijo ; tukaj je mnogo lilwralcpv, ki se vesele wacega laznjivcga te-legrama 0 kaki tui&ki zmagi in zcU% da bi Srbi && zinerom ostali v turAkem januu, akopram so ti liberalci uze davno spoznali kot pravo ono teorijo 0 svo-bodi narodov; tukaj je tudi dosti klcrikalccr in jako npljivniii, ki zt'l-.', da bi poluM-sec trhimfiral nad kii-zimi. VpraAanje se bo marsikedo stavil: „Kaj je uz« rok t"j ii^M.iv.i'lni prikazui, da sti den str.ili pred slovanstvoni-. Znano je namrec, da je fttajerska es-koiuptua banka poplavala vso Gorico s turskimi lozi in ker je tudi znano, da gospodje, ki si* manj pocojo s posvetniuii lvcuii. prav dostikrat grcdo na liniance zidom iu celo Turkom; nij s.; cuditi, da zdaj teuigo-spodom po y>\n\'\ roje rTiirki", to jo turSki lozi, 1.ia* terib vrednost st; cin^a, in ker izguba boli, in materi-jalna stran tnuogokrat tudi tain prevlada, kder se jt nasprotuje videzno, je razumijivo, akopram popolnoma ueupravice^io to turkofilstvo. Da reC se bolj pojasnimo, nuj siedi pogovor goriskega italijanskega klcrikalnega kouservativca z ital. liberaluhom. Libevalec prasa: „kaj meiiite 0 vojski na Balkanu." Konservativec: rJaz menim, da bodo Turki dobili in Bog varuj, Ce ne; saj po tem bodo hoteli Slovani podjanuiti ves svet in Rus bo mardiral vRim". Liberalec: rPrav imatc, saj vidite nase rfiklafs" kako nosijo po konci glave, od kar je zacela vstnja; se celo v starc^instvo so ho* teli l«tos spraviti er. par panslavistov". Oba; tiNe, ne! Rusi ne smejo na povrsjc, kedo bi mogel prcsta-jati 1 njimi, oni bi hoteli vse slavizovati". Tako iu enako se pogovarjajo mnogi Goricani obeli strank, kar kaze, da se boje Slovanov bolj, nego je potrebno. — Naj nas tolaii to, da nasi Italiiani in nali ItalijanCiCi nijmajo posebaih pojmov ob orijentalni politiki in da kar danes ovriejo, jutre trdijo; s kratka, oni lavirajo* kakor ljudje brez pravih ciljev. Nij treba druzega nego rcsnlta'ov: in potola&li se bodo posestniki tur-skih lozov, kakor tudi vsi drugi kri{;aci. Predsodek proti Slovanom v Goiici izviia prav iz tega, ker so Siovenei dozdaj za seboj imeli premalo resultatov in autoritete; naj se to kaj piedrugaci in naj postane vlada nam le kolickaj praviena, pa se bode tudi tuk. javno mnenje radikalno spremenilo. Te dni je bila jako pomenijiva tajna seja goris-kega staresinstva. \iadai komisar, baron Rehbach je opominjal nase mestue ofete naj vendar enkrat raz-pisejo sluzbo tajnika in naj jo podelijo takemu, ki ima za to sluzbo potivbno kvalifikacijo, ker sedanji namestnik tajnika V. nijma, za to mesto potrebnih Studij in torej nij kvaliticiran za to sluzbo, vsled ce* sar naj' bi si pat re? patriae iz glave izbili tega svojega-ljubljeoca. Ocetje se zacnejo gleduti in eden izmej njih, ki je nekdaj v Gorici zastopal vlado, pa jakt> slabo, je repliciral baronu Recbbachu, da je njenm, kot nekdanjemu gl.ivarju v Gorici znano, da F. ima potrebno kvalifikacijo za tajnika, katercjedokazaL ko je bil §e pod ranjeim Bnffoiu potrjen za mestnega tajnika. A baron Rechbach rau odgovori, da mu je sam zupan rekel, da F. nijma kvalitikacije. Mislite si obraze mestnih ocetov, ki so bili vsi obrnjeni proti fupanu, kateri je zacel t:»jiti in zagotovljati, da te?;a nij rekel nikoli. A baroa R>chbach je v enouier tr-dil, da mu je to rekel g. Periuello v privatnp'ji po-govoru, na kar je on to nazuanil naraestniku, kateri zdaj zahteva. da se F. odstrani. Ivedor ve, da je zupan moz\ ki hoce sedeti na dveh stol'.b in da je prijatelj F-a, ob enem pa tudi prijatelj Rcchbacha in vlade, lehko si misli zadrego tega moza. Perinello je bil uze zdaj malo priljubljen iu nij imel za seboj nobone stranke: on je takozvani zupan po sreckaaju in sploh se slisi. da nij moz na pravem mestu. ta rec polni zdaj predale goriskih lifctov in sIsonzo" je obljubil, da prinese celo vrsto clankov v tej za* devi, on bode pral svojega patrouus-a, kolikor bo mogel; a na vse zadnje ne bo menda vse nic pomagalo in vlada ima prav, ce zacne enkrat radikalno ponietati v Gorici, da ostrani uzrok vseh zmesnjav, terorizma in svojevolnega, pa slabega gospodarstva, kajti dol-znost vlade je, da pazi na blagor in na 2ep dr^avljanov. Nij misli ti, da bo zarad t"ganastala kakazmes-njava v Gorici, ker vecinoma so Goricani siti onega gospodarstva in zele boljsih mimejih casov. Mi dobro vemo, da bo popolnoma nehal oni kultus, ki se je v Gorici siril do smesaosti. U2e sopet se slisi y Gorici 0 nekem vecem fa* liiaentu ; uze sopet je §lo cez 100.000 gold, in tudi zdaj so nekda izgubili prav mali ljudjemnogG prav s teiavoin trpljenjein prihranjenega denara. Kam pridemo, ce bo tako pogostoma treskalo. Od znanega kraha sem je v Gorici Slo rakom zvizgat en par mili-jonov. To je velikansko za malo mesto, ki nijma no-bene posebne irgovine. i V Gorici 16. julija. (Izv. dop.). (Posveceva-nje tyrenovljene bazilike v Ogleju.) Na-menjen sem bil spisati obsirneji clauek o popravlje- I ni baziliki v Ogleju znekterimi zgodovinskiini dodat- J ki, ker se wi pa ni posie&lo doticnih virov dobiti, | naj podam le kratek dopis o svecanosti, ki se je j vrSila 13. t, in. v Ogleju. Staroslavua bazilika je leto za letom bolj in bolj pptrebpvala poprave. Tamosnji /.npniki so si tiuli jui-zadevali od casa do casa kaj popraviti, ce tudi si* ni vse tako zgodilo, kakor tirja klasicVn slog cerkve. Po-sebno sedanji zupnik c\ g. Anton VelisOik si je veli-ko prizadeval svojo cerkcv s piclimi dohodki in da-rovi kolikor moguce dostojno prcnoviti in popraviti. Vsled tegaje Mlo pa potrebno na novo posvetiti cer key in ker je v nasej nadSkofiji 18. julija pra/nik spomin posveievanja cerkve Device Marijc v Ogleju, so tudi prevzviseni knozouadf;kof ta dan odloeili za novo posvecevanje. Slovesnost se je zacela hit.ro po Ned mi uri. V preddvoru pred ghivniui vbodom v cerkcv bil je po-btavljen altar, na kterem so bile razpostavljene sve-tinje muncnjeue, da se vzidajo v glavni altar. Po o-pravljfcnih molitvah pred cerkvenimi durimi fila je du-novsciua in nazoci verni v proce.siji trikrat okoli cerk-ve od zunaj in ravno tako tudi trikrat od znotraj | cerkve, todu tu saina dubovsciua, ker Ijudstvo takrat I se ne sine v cerkev. Po opravljenib teh in se nekaterib drugili obre-dih'v cerkvi qdprla se je za ljudstvo slavna velikan-ska cerkcv. Zaiibog, da ni bilo toliko ljudstva, kakor je bilo zeleli. Posvecevanje glavnega altarja je trajalo dolgo in vsak je obcudoval mozko in trdiio hojo precastitljivega skoraj 7fl letnega na&ega kuezo-nad&kofa, ki so do konca vsega opravila, ki je traja- I lo od 7. me zjutraj do 1 popoludne cvrsto opravljali vac opravila. Po koncauem vscm posveccvanji pripra-vili so slu/.almiki altar za maso. Veliki altar je izde-lan iz lepega marmorja, stoji na prostcm in posebno sprednja in zadnja stran. se odbkujete zarad lepe skulp-ture. Dragoeen marinor in umetno skulpturno delo so aluzabniki zakrili z nekimi deskami, ki go okiuca-ne z bliScecim kositarjem. Jaz sem si mislil svoje, in prijatelj, ki je poleg mene sial, je rekel: Mislil sein, da bout videl po rimskem nacinu narejeti altar, zdaj pa uajlepSe pokrirajo s tern svindebiom. Jaz sem ga tolazii in mu rekel: De gustibus etc. Pon-tifikalno maSo je imel goriski prost baron Codelli. Po odpetem evangeliji stopil je pontifikaut spredej pred altar, ki nadomestuje prizuico, in je se.M Ker cerkcv nima orgelj, iiadomeatovale so jib gosli in harmonium prav uobro. Po konca-nem vsem verkvenem opravilu. kterega se je vdelezi-lo muogo duhovSOiue iz goiiskt- iiad.>kofijc, dva kaiio-iiika z dveina bogoslovcema iz videtuske nadskofije iu-edeu iz ljubljauske skoiije, nekoliko svetuih gospo-dov, med njimi goiiski dezelm glavar grof Coroiiini, bilo je za povabljene goste skupuo kosilo pri <:. g. iupuiku. Okoli hi&e so stale raznobarvne zastave in mlaji, tudi pri vbodu v cerkev je bilo nekaj ozaljSa-no, pa za tako slovesnost prcmalo. Tudi moinarji so dobro pokali. Kakor sem ze zgoraj omenil, se je ljudstva za tako redko svecanost premalo vdelezilo, nekoliko mor-da zato", ker je bit delavnik. Veiiko bolj slove.sno bi bilo tudi, ako bi se bili vsi nazoci duhovui zamogli pri posvecevanji sluzbeno vdeleziti. Dosti od njili posvecevanja se videli nikdar niso in so nalasc v Og-lej piisli misle, d.± se jim bo to posrecilo, pa morali so stati zunaj cerkve. Pri prveni posvecevanji je bilo vec Jkofov v sluzbi, kakor pri pouovljenji posveCe-vanja duhovnov splob. V Pevmi, 18. julija. (Izv. dop.) Beseda vsern raozakom na Goriskem, ki stoje ljudstvu na celu. v resen pretres. Uze vec let je od tega, kar mislijo nekieri mozje na osnovo posojllnice ali zaioznice na Goriskeni, a se dozdaj je ostalo le pri tern. Res iz-vrstna je tu misel, kakor je si5oCa14 uze veCkrat pov-darjala, in nepiecenljivega ba^ka bi bila, ce bi se o-zivotvorila. Kaj pa je team vzrok, da ta misel nij se meso in kvi postaia ? Nemara se misli, da je po-treba v ta uameu prevelike svote denarja, katerega bi se pa tezko skupaj spravilo? Da se da stvar izvrsiti, o tern jaz ne dvomim in radi tega namenil sem se o njej nekoliko izpregovoriti. Miuuli teden je potoval po GoriSkem glavni za-stopnik banke „Slavije"; prisel je po sofikej dolini tudi v Gorico. Spreraljal sem ga jaz tod in razgovarjal sem se i njiin o mnogib stvareh, posebno pa narod-nih. Pravil mi je mej druziin tudi, da se mu je v Tolminu depadalp, da c. k. uradniki tako lepo slo-vensko govorijo, da je veselje i njimi obCevati. Dalje se je pohvalno izrazil o uciteljih na dezeli, kateri so veeiuoma tudi radovoljno zastopniStvo „Slavijeu prev-zeli. llekel mi je, da ako bi le nekoliko znali vse te narodne moci uporabiti, napredovalo bi se lebko velikansko v malili letili. Ogledal si je tudi dornberSki kmetijski vrt in nij mogel dovelj pohvaliti vrie Dorn- \ ber^ane, Kouetno izrazil mi je svoje zacudenje, da se pri taeih narodnih moeeb se nij osnovalo kmecldb zalo^nic, kakor na .Stajerskem in drugod. Ko mu recem, da nij denara, odvrne mi, da nij trebadruzega kot malo korajze. Kacih 100 vrlih moz naj stopi v I druitvo 7, namenoni narodno posojilnieo osnovati, ban-j ka Slavija bode pa uze za vec let 15 --20.000 gold. I posodila. Toraj narodni mozje, kateri in je v prvi vrsti skrbeti za narodni blagor in napredek, ne drzite vefi krizetn rok, poprimite se dela in golovo budemo uze v tekofiem letu veft takib zalnznie imeli. To svetujem vam pa, da nij treba misliti koj na wlikanskc reel Zafinimo le po nialem po izgledu banke „Hl,tvije,t, katera primeronia tudi nij zacela, z ogroninim kapi-talom in vendar ima danes uze cez dva milijona in pol gld. svojega premozenja. Xe sine se misliti, da ta kapitul lezi mrtev, ainpak naloicen je pri udih in vsakovrstnib uarodnib zavodib na obrWti, o eeiner se bode v kiutkeni vsakdo po „8ofii" preprieal. Na-dejani se, da se ta slvar ureKiiiei in s tern misemu J kmetu v denarnih zadevab na poinoe priskoCi. Na primer mizarsko dru.stvo potrebovalo bi nekoliko denarja ali pa premoznega nilzarja v mestu, da bi se na ktvpke uofjse postaviio in napredovalo, kakor mi je jeden ud pravil. (\\ bi mi imeli narodne posojibiiee, I dobilo bi bilo to drusivo potrebnega denarja in uze davno bi bilo pru'.clo s\oje delovanje. Kmuili druStev bi se dalo se muogo osnovati, n. pr, krojasko, ce bi se le vsako tako zapoiVtje na denarnem vprasanji ne razbilo. Toraj narodni mozje brez rnzlocka stanu, osnujte nam tako p tivbne zalozniee, potem bode vsako tezavnejse zapoeetije mogofo in bode napredovalo; vse se obrno na bolje. Politidni pregled, V Gorici, 20. julija 1876. XaS in nemski cesar snidla sta se vceraj v Solnogradu. Nektcri listi trde, da jc to le obisk brez ixditicnega namena, a ta vest je prcsneto neverjetna v odigled dogodkom na Balkanu. — Piazun te vesti je glede notranje politike le §e to velike va^nosti, da Avstrija isee zdravnikov za brambovske bataljone in da sploh na skriv-nem mofino oboro^uje, tako sicer, da je nehote treba misliti na vojsko. Eesni6no se tudi go-vori na Hrvatskem o tem, da bode Avstrija v kratkem posedla Bosno, s tako gotovostjOj kakor da bi se to imelo u^e te dni zgoditi. V tem nas potrdujejo tudi glasovi v nemskih in mad-jarskih Iistili in pa okoliseina, da so za6eli ka-tolicani v Dosni agitirati za Aystrijo. SlISi se tudi o tem, da velevlasti posredujejo -mej Srbijo in Tursko zarad primirja, mej katerem bi sopet zacela diplomati6na posredovairja. A tudi v tem slucaji je za Tur&jo nekda izgubljena Bosua, Hercegoviua in en del Bulgarije. Slisi se, da celo Anglezka je pridobljena za tako posredo-vanje. Cudno je na vsak nacin to? da je an-glezka policika v kratkem 6asu tako spremenila se in da angle^ki ministri zdaj javno izrekajo. da oni ne morejo vstaviti smrti tur§ke drzave, akopram jc Angle^ka po krimskej vojski garan-tirala obstanek te drzave. Slisi se tudi, da se v Rusiji mofino agituje za vojsko in da Ruska hoce na vsak nacm i-meti Carigrad in da zbira na zabodnih mejab ogromni vojni materijal in veiiko vojsko. Ruski kozaki so nekda toko bojazeljni, da se puntajo in da javno zahtevajo, naj jih car poslje nad Tureina. Najvece vainosti pa je vest, da Runumija j oboroziije in mobilizuje vso svojo vojsko in da i je ob enetn tirjala od Turskc prizuanje kot ne-odvisno vlast in nekoliko zemlje na Donavi. — Rumunsko boLe nekda posnemati Grska, kder hofce skleniti skupeina, da mora Gr&ka preeej oboroiiti 40.000 moz in izkoristiti ugoden moment, da osvobodi Se one Grke, ki zdihujejo se I pod turskim jarmom, Da Gr§ka ne bode od dalec gledala, svedofii tudi pismo, katero je pi-sala grSka kraljica grSkemu patrijotianemu 'dro-§tvu. V tern pismu zagotovlja kraljica, da bi ji bilo ljubse, ko bi njen sin slufll y ruski vojski kot navadni vdjak, nego da bi postal kraljgrSkiV 6e Grska ne pojde na pomofi Slovanom. ^"aSe mnenje je, da obstoji zveza mej Srbijo, Bu-munijo in Grsko, ker di;u|ace Srbija ne bi bila riskirala vojske, in da ^iiihunija postopa po na-svetu Nemske, Grska pa po poveiju Ruske. Vse torej kaiSc, da velevlasti resno mislijo na ko-ne6no resitev in na razdelitev ded§ine bolanega mo2a. V Carigradu je vsaki dan veca zmeSnjena; posebno pa so potrti turSki ministri zarad za-prtve Kleka od strani Avstrije, in Miuhad-paSa se je nekda izrazil, da zdaj je za Turfiijo zgub-Ijena Bosna in Hcrcegovina. 0 bojiSCu smo porocali na prvej strani. Razne vesti* Vabiio k veselioi, katero napravi Solkanska citalnica due 23, t. in. ob 6. uri zvocer na MozetiCevem vrtu s petjem, tombolo in umetnimi ognji Pred veselieo ob.'{ urab popoldne bode) govoril o vi-noreji v solskem pokiopju gosp. Fr. Kuralt, u dusevne lastuosti in cednosti. — Mir njegovi julija 1870, Prodaja koksa. Podpisaha tovarna priporoca p. n. obCinstvct koks I. vrste popolnoma 6ist, iz an-;a premoga — po slede6ih cenah: pri odkupu pod 500 kilogr. po f. 2.30 vsacih 100 kilogr. to je „ „ 1.28 dunajskih cent. pri odkupu nad 500 kilogr. po f. 2.20 vsacih 100 kilogr. t» je , „ 1.23 dunajskih cent. Gori§ka plinarnica. Pri Dunajski razstavi I. 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov se skupno te-ly 300 cen tov, vlitih za votivno eerkev na Dimaji in razstavljenih. Ces. kralj. dvoma livarna za zvonove in metale Ignacija Hilzerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzei* & Solint in ^WTioniei* - ]>ieiistaat). se priporoca za narodevaiye zvonov vsake teze in vsakega glasa ter tudi za vsake Za prej odloceni glas ali cisto harmoniCui akord narocenega zvono-yja (vefi zvonov) se daje porostvo. ¦ Zvonovom se pridaja tudi vsa drnga oprava, janni iz lesa ali zelezja po ' najbolj§i in najnovejsi Segi narejeni, tako da se veliki in tezki zvonovi I prav lahko gonijo, ker teko po zob-cih na novo izuajden nacin; tudi ' se lahko presuCejo, kedar. koli tre-ba, brez posebne naprave, tako da ' zvonovi dalje trpe in mnogo iepsi | Pojo. I Narocila se izgotovljalo natenc- ¦ no in po ceni. Zarad place so v-godni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vje-majo in kemblji drag za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vrede- j nje je iznaSIa ta livarna novo siste-mo, po kteri vsak novo opravljeni i zvou, pa tudi vse zvonove v zvoni- ' ku eu sain clovek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stro- | skov tako vrediti more, da zvonovi e u a k o, h i t r e j e ali bolj poca§i teko. Ta naprava se da posebno v-godno napraviti pri jarnih iz $e- . leza skovauih, ki teko na okro-glih zobeh po lastni c. k. izkliju-€ijivo priv. Iznajdbi. ' Kar ta liv. obstoji. 331., je villa 2030 veiih zvonov, ki so tehfali 12800 c.