NOVI TEDNIK
NT&RC
Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklic
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 21 - LETO 55 - CELJE, 25. 5. 2000 - CENA 300 SIT
Resnica
prihaja na
dan po
icapljicah kot
voda v
sušnem času.
BURJA IZ
MERKURJA
Kovinotehna ima novo upravo. Strah pred
odpuščanjem. Stran 3.
SKLECE CELJANOV V FINALU
Že osemnajsta lovorika roicometašem CPL. Stran 19.
TORTA POD NEBESI
Ponosni očica v Himalaji. Kronika s Celjskega na strani 48.
UČILNICA SREDI OCEANA
Izobraževanje na daljavo v reportaži na straneh 16.17.
2
DOGODKI
lakin še štiri leta
/
Ponovno izvolitev Samo Fakino za direktorja bolnišnice mora potrditi še vlada - Komu koristijo grozilna pisma?
že od minulega četrtka je
znano, da je svet celjske bol-
nišnice dosedanjemu direk-
torju Samu Fakinu, dr. med.,
podelil še en štiriletni man-
dat, ki mu bo pričel teči 1.
septembra letos. Za ponovno
izvolitev dr. Fakina je glaso-
valo enajst članov sveta, dru-
gi kandidat, mag. Marjan
Hrušovar, sicer zaposlen v
štorski zdravstveni postaji,
je dobil štiri glasove.
Tako kot vsa dogajanja pred
volitvami direktorja bolnišni-
ce, je tudi tokratna seja dvig-
nila precej prahu, ki se najbrž
ne bo polegel še kar nekaj
časa. Po seji, ki je tokrat pote-
kala za zaprtimi vrati, je na-
mreč pricurljalo v javnost, da
sta dva člana sveta dobila gro-
zilni pismi, v katerih naj bi jih
»pošteni ljudje« opozarjali, naj
glasujejo za dr. Sama Fakina,
sicer bodo oni ali pa njihovi
najbližji občutili neprijetne po-
sledice. Celjski odvetnik Mar-
jan Feguš, ki je kot predstav-
nik vlade član sveta šele štiri
mesece, je zato glasovanje o
ponovni izvolitvi dr. Fakina
označil kot neprimerno in nes-
podobno, saj je po njegovem
potekalo pod pritiskom, oce-
nil pa je tudi, da se nasilje v
bolnišnici vse bolj bohoti in
da bi bilo treba vsemu skupaj
narediti konec. »Človek se ob
tem počuti slabo,« pravi Feguš
in meni, da vlada nikakor ne
bi smela potrditi mandata, pri-
dobljenega na takšen način.
Dr. Samo Fakin ne zanika
obstoj grozilnih »pisem, ki pa
so po njegovem čisto navadne
anonimke. »Kako lahko gos-
pod Feguš trdi, da so bila pi-
sma grozilna, saj jih sploh ni
videl,« se sprašuje dr. Fakin in
meni, da gre pri vsem skupaj
bolj za načrtno ustvarjanje ne-
gativnega javnega mnenja, ki
ima le en končni cilj - odstra-
niti ga z direktorskega mesta
in nanj postaviti človeka, ki bi
bil bolj po godu nekaterim
strujam v Celju. »Pred sejo me
je o prejetju anonimnega pi-
sma obvestil le eden od zuna-
njih članov sveta zavoda, ni pa
mi ga pokazal ali me podrob-
no seznanil z njegovo vsebi-
no,« pravi dr. Fakin. »Tudi na
sami seji je ta član opozoril le
na to, da je pismo prejel, ne pa
tudi na njegovo vsebino. Ko
sem kasneje iz medijev izve-
del, da naj bi šlo za grozilno
pismo, sem mu predlagal, naj
s pomočjo kriminalistične služ-
be razišče njegov izvor. Ker je
bila na glasovanju zagotovlje-
na resnična tajnost, menim,
da pismi nista vplivali na izid.«
Karkoli se bo v prihodnjih
dneh dogajalo, je več kot očit-
no, da že dolgo nobene »ka-
drovske zadeve« niso sprožile
toliko nečednih igric kot bor-
ba za direktorski stolček v
celjski bolnišnici. Glede na
to, da je zadaj več kot osem
milijard tolarjev letnega pro-
računa, se temu niti ni mogo-
če čuditi. Čeprav prava resni-
ca čestokrat prihaja na dan
zelo počasi, bo morda tudi
javnost vendarle izvedela, kdo
je kdo v tej igri ter kdo je s
kom in zakaj.
^^m^^m^ JANJA INTIHAR
K imenovanju Sama Faki-
na, dr. med., za direktorja
celjske bolnišnice mora dati
soglasje še vlada. Kdaj naj bi
se to zgodilo, je ob trenutnih
političnih razmerah pri nas
ta čas zelo težko napovedati.
Prav tako za sedaj tudi še ni
znano, kdaj se bo svet bolni-
šnice lotil imenovanja nove-
ga strokovnega vodje. Kot je
znano, je na razpis prišla le
prijava doc. dr. Radka Ko-
madine, o kateri pa na seji
niso razpravljali, saj direk-
torju ni uspelo pravočasno
pridobiti mnenja strokovne-
ga sveta bolnišnice o kandi-
datu.
Še letos prvi zidale!
za čistilno napravo
Gradnja čistilne naprave v
Vitanju se bo začela še letos.
Dolgoletna želja prebivalcev
(z vodnimi viri zelo bogate)
občine se bo postopoma tako le
začela uresničevati.
Vitanjčani so prostor za čistil-
no napravo v urbanističnih na-
črtih rezervirali že pred dvajse-
timi leti in kot kaže, je prav ta
lokacija edina, na kateri bo mož-
no zgraditi napravo. Ker je v
središču kraja blizu gasilskega
doma (v ulici Na gmajni), bo
čistilna naprava »zaprtega ti-
pa«, objekt bo torej pokrit, zato
nekoliko dražji, vendar bodo s
tem preprečili širjenje manj pri-
jetnih vonjav.
Občina Vitanje je za izdelavo
potrebnih projektov odštela prib-
ližno dva milijona tolarjev, pri-
dobili so že tudi gradbeno
Ijenje. In od kod denar za i^,
sticijo? Devetnajst milijonov
prispevala država, 45 milijo,
pa Mestna občina Celje. Kq
bilo slišati na zadnji seji vitj
skega občinskega sveta, grg
staro obveznost občine Celj^
se je zavezala, da bo v Vitan
gradila čistilno napravo. Celjj
s temi načrti soglašajo, obe ob
ni se bosta morali zediniti sai
še o podrobnostih.
Sicer pa iz občine Vitanjej
haja vsako sekundo kar 20()
trov vode za območje občin(
Ije, Vojnik in Štore, kar je pnj]
no polovico njihovih celot
potreb, so pojasnili na ob(
skem svetu.
Na seji pa so še povedali,
bo v kratkem že objavljen j^
razpis za izbor izvajalca, ki
gradil čistilno napravo. Od nje
je odvisna končna cena nalc
be, ki po predračunu znaša ol
li 65 milijonov tolarjev. Grad:,
naj bi se začela še letos. Obvt
nost občine Vitanje pa bo, da
prihodnjih dveh ali treh proi
čunskih letih zagotovi denar
izgradnjo kanalizacijskega sis;
ma, saj brez tega tudi čistii
naprava ne bo dosegla svojei
namena. To pa bo za majh
občino ogromen finančni za.
gaj. Po zelo grobih ocenah v:
den okoli sto milijonov.
Osvežitev zdravstvene postaje
V občinskem proračunu Kozjega računajo letos na 382
milijonov tolarjev prihodkov ter 391 milijonov odhodkov,
pri čemer gre za razliko blizu 9 milijonov tolarjev, ki so
na računu od lani. Svetniki so proračun sprejeli po drugi
obravnavi prejšnji teden.
Največji letošnji naložbi sta posodobitev zdravstvene
postaje in nadaljevanje posodobitve cest^ Lesično-Zagorje.
Za zdravstveno postajo, kjer bodo preuredili in obnovili
ambulante, namenjajo 30 milijonov ter za cesto v Zagorje 48
milijonov, za kar pričakujejo denar za demografsko ogrože-
ne. Sicer pa imajo za posodobitev krajevnih cest na voljo 15
milijonov tolarjev, za katere hočejo svetniki čimprej poi-
mensko izvedeti, katere so na vrsti letos. BJ
Spominska ploščo ob 10-ietnici
Orožje skrili na devetih kmetijah na obrobju Savinjske doline
Pri obrambnem stolpu v Žal-
cu je bila v petek zvečer slo-
vesnost v počastitev desete
obletnice neizpolnitve ukaza
takratne JLA o predaji orožja
občinskega štaba teritorialne
obrambe Žalec armadi. Ob tej
priložnosti so na stolpu od-
krili tudi spominsko ploščo.
Pred desetimi leti, 19. maja
1990, so morali vojaki JLA iz
Žalca oditi brez orožja pri-
padnikov teritorialne obram-
be. V Žalcu so pred tem skle-
nili, da orožja pripadnikov TO
ne dovolijo odpeljati iz svojih
skladišč, saj bi to pomenilo
razorožitev slovenske terito-
Spominsko ploščo na obrambnem stolpu sta odkrila Adi Vidmajer (desno) in Lu^'"
Semprimožnik.
rialne obrambe. Ob tej prilož-
nosti je številnim Savinjčanom
najprej spregovoril žalski žu-
pan Lojze Posedel, takratna
dogajanja pa je orisal tedanji
poveljnik TO Adi Vidmajer.
Povedal je, da je bil svet za
splošni ljudski odpor in druž-
beno samozaščito enoten pri
odločitvi, da orožja ne preda-
jo in pri takšni odločitvi je
takrat vztrajalo le enajst slo-
venskih občin. Zaradi stop-
njevanja napetosti so novem-
bra istega leta orožje iz Žalca
skrili na devetih kmetijah, ta-
ko da se je kasneje z njim
lahko oborožila nastajajoča ma-
nevrska struktura narodne zaš-
čite. Adi Vidmajer se je zahva-
lil vsem, ki so skrili orožje,
prav tako vsem pripadnikom
rednega in rezervnega sestava
teritorialne obrambe, ki so bi-
li v usodnem času pod njego-
vim poveljstvom in so mu zau-
pali. Prav tako je poudarili
bro sodelovanje z žalsko pj
cijo, ki jo je takrat vodil n
mandir Stanislav Veniger. ^
ključnimi osebami sta bil^l
di žalska župana Ludvik S^'
primožnik in Milan Dobnil^
kulturnem programu so J
stopili godbeniki Uboje, •
vinjski komorni zbor, rec"
torji in Lidija Koceli, 1^'
povezovala slovesnost. ..i
MHMHMMHHI T. TAV«^'
Protest novinarjev
Izvršni odbor celjskega ak-
tiva Društva novinarjev Slo-
venije je protestiral proti kr-
šitvi zakonskih določil o jav-
nosti sodnih obravnav in o
javnosti dela državnih orga-
nov, ki so ji bili novinarji
priče na Višjem sodišču v
Celju v torek, 23. maja.
Višje sodišče je namreč za
torek razpisalo javno obrav-
navo pritožb na sodbo, ki jo je
senat Okrožnega sodišča v Ce-
lju decembra lani izrekel Krist-
janu Kameniku. Vodstvo so-
dišča pa je navzočnost na obrav-
navi omogočilo le omejene-
mu številu novinarjev in ne
vsem, ki so jih uredništva me-
dijskih hiš poslala poročat o
obravnavi. Predsednik Višjega
sodišča Franc Dušej je takšno
odločitev utemeljil s pomanj-
kanjem prostora v razpravni
dvorani.
Izvršni odbor DNS-AC se
nikakor ne more strinjati s
takšno argumentacijo o izklju-
čevanju dela javnosti in jo oce-
njuje kot nedopustno kršenje
ustavnih in zakonskih določil.
Višje sodišče je razpisalo jav-
no obravnavo, kot jo predvi-
deva tudi Zakon o kazenskem
postopku, zato bi moralo omo-
gočiti navzočnost na njej vsem
zainteresiranim novinarjem oz.
medijem. Zakon o javnih gla-
silih namreč jasno določa, da
imajo vsi novinarji pod enaki-
mi pogoji pravico dostopa do
informacij o delu državnih or-
ganov. Ne nazadnje bi vodstvo
Višjega sodišča moralo upo-
števati tudi dejstvo, da gre za
enega najbolj odmevnih sod-
nih primerov na Slovenskem
in da je najširša javnost moč-
no zainteresirana za njegov
razplet. Na to so posamezni
novinarji opozorili predsed-
nika Višjega sodišča že dan
pred obravnavo. Zato bi mo-
ralo vodstvo sodišča obravna-
vo pripraviti v večji razpravni
dvorani in s tem omogočiti
navzočnost predstavnikom
vseh zainteresiranih medijev,
je zapisal predsednik 10 DNS-
AC Miran Korošec.
14. seja Mestnega sveta Mestne ol^ine Celje
V torek, 30. maja, bo ob 13. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju 14. seja Mestnega sveta
Mestne občine Celje, na kateri bodo svetniki obravnavali naslednji dnevni red:
pod 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 1. 6.1999 do 25. 5. 2000
in potrditev II. dela zapisnika 12. seje mestnega sveta z dne 20. 4. 2000 ter zapisnika 13. seje mestnega
sveta z dne 20.4.2000; pod 4 - Predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja
in nagrade: a) imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet Osnovne šole Frana Roša Celje, b)
imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet Osnovne šole Glazija Celje, c) imenovanje predstavnikov
ustanovitelja v svet II. osnovne šole Celje, č) imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet III. osnovne
šole Celje in d) soglasje k imenovanju direktorja .Mladinskega centra Celje; pod 5 - Imenovanje
upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z
javnimi objekti Celje; pod 6 - Strateške smernice razvoja turizma na Šmartinskem jezeru; pod 7 - Poročilo
o stanju ljubiteljske kulture v Mestni občini Celje; pod 8 - Spremembe in dopolnitve Pravilnika o
podaljšanju obratovalnega časa v gostinskih obratih; pod 9 - Spremembe v javnih podjetjih: a) Odlok o
kapitalskih in lastniških spremembah v javnih podjetjih - prva obravnava, b) Odlok o spremembah v
javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija d. o. o. - prva obravnava, c) Odlok o spremembah v javnem
podjetju Javne naprave d. o. o. - prva obravnava, d) Odlok o spremembah v javnem podjetju Energetika
d. o. o. - prva obravnava; pod 10 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v
občini Celje - druga obravnava; pod 11 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni
osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Rekreacijski center »Na Golovcu« - Mollier, b)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Rekreacijski center »Na Golovcu« -
prva obravnava; pod 12 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek
spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Ostrožno - Jager, b) Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o zazidalnem načrtu Ostrožno - prva obravnava; pod 13 - a) predlog stališč do pripomb in
predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za
območje Stegujev - Habjanov hrib, b) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Stegujev - Habjanov hrib in za območje Osence - prva obravnava in pod
14 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja,'pobude in predlogi.

P060DKI I Q
Burja iz Merkurja
Kovinotehna ima novo upravo - Strah pred opuščanjem in celo ukinitvijo vseh služb v Celju naj bi bil odveč
(jadzorni svet Kovinoteh-
j Ki mu predseduje glavni
lektor Merkurja Bine Kor-
je včeraj sprejel odstop
ijedanje uprave družbe in
^noval novo. Predsednik
,/Vlojz Burja, sicer član
|ifave Merkurja, v upravi
I sta še Štefan Gerkeš in
jne Turk kot delavski di-
iior.
Kot je neuradno slišati, pod-
[3 novo upravo tudi doseda-
j vodstvena ekipa Kovino-
ine. Štefan Gerkeš je Ce-
li in je bil doslej vodja pro-
je Merkurja v Levcu, Stane
irk pa je v Kovinotehni za-
slen že vrsto let in bil na-
dnje tudi predsednik sveta
lave e v.
Uprava Merkurja se je vče-
takoj po seji nadzornega
Eta prvič sestala s šestdese-
li vodstvenimi in vodilni-
delavci Kovinotehne ter
1 podrobneje pojasnila
ncept združevanja, s kate-
[1 je prejšnji teden sezna-
latudi člane sveta delavcev
sindikata. S 5. junijem se
do na podobno temo pri-
ti še delni zbori delavcev.
ki sicer te dni z velikim stra-
hom in tudi odporom priča-
kujejo prihod večinskih last-
nikov. Na ulici je namreč
mogoče slišati najrazličnejše
govorice, od tega, da bo delo
izgubilo 100 do 160 ljudi, do
napovedi, da bo Merkur uki-
nil vse Kovinotehnine službe
in bodo v Celju ostali le še
prodajalci v trgovinah. Seve-
da gre le za ugibanja, ki pa se
jim ni čuditi, saj Merkur še
ni prišel na dan s kakšnimi
konkretnejšimi informacija-
mi oziroma izračuni. Zato je
najbrž mogoče pričakovati
vročo jesen, ko naj bi Go-
renjci časovno opredehli ri-
tem povezovanja v prihod-
njem letu.
Za zdaj je uradno znano le
to, o čemer se je uprava Mer-
kurja prejšnji teden pogovar-
jala s svetom delavcev in sin-
dikalisti, namreč, da je kon-
cept združitve v enotno pod-
jetje zasnovan na modelu se-
danje organiziranosti nakel-
ske družbe, posamezni po-
slovni procesi pa bodo tekli
na lokacijah obeh sedanjih
družb. Združevanje naj bi
potekalo postopoma, zaklju-
čili pa naj bi ga prihodnje
leto. Merkur torej ne bo
ohranil Kovinotehne kot sa-
mostojne družbe, za kar so
se v Celju borili kar nekaj
mesecev. Vodstvo Merkurja
je namreč ocenilo, da pred-
log Celjanov ne zagotavlja
zadostne učinkovitosti in
preglednosti poslovanja. Če
bi ohranili prvine dosedanje-
ga dela, ugotavljajo, bi bilo
usklajevanje poslovnih poli-
tik zelo zapleteno.
V Merkurju so se tudi odlo-
čili, da bodo ukinili blagov-
no znamko Kovinotehne.
Analiza komunikacijskih
družb Pristop in Satc-
hi&Satchi je namreč pokaza-
la, pravijo v Naklem, da bi
bilo nesmotrno, če bi skup-
no podjetje uporabljalo dve
blagovni znamki.
Celje torej dokončno iz-
gublja Kovinotehno, ki se je
v času vodenja Saša Geržine
otresla večine starih grehov
in ki po lanskih rezultatih in
letošnjih kazalcih posluje
celo bolje od svojega lastni-
ka. Vprašanje je, ali bi Mer-
kur uspel v svoji nameri, če
bi se prevzema lotil sedaj in
če v ozadju ne bi bilo pidov-
skih igric in poUtičnih inte-
resov.
m JANJA INTIHAR
POSVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Beograd V
medijslciteiiii
Srbske oblasti so poskrbe-
le, da se je Beograd znašel v
medijski temi. Zaprle ali
prevzele so namreč nadzor
nad neodvisnimi elektron-
skimi mediji, ki so bili pre-
cej kritični do Miloševičeve-
ga režima.
Tako se je v nemilosti znašla
televizijska postaja RTV Studio
B, pa Radio B2-92, študentski
radio Indeks, onemogočen je
signal Radia Pančevo, težave
ima tudi lokalna televizija Mla-
denovac. Delo pa je oteženo
tudi novinarjem največjega
dnevnika Blic. Novinarji na-
mreč delajo v s policisti zastra-
ženi zgradbi Beogradjanka,
kjer so tudi prostori Studia B in
Radia B2-92. Uradna razlaga
oblasti, zakaj je prišlo do nad-
zora nad mediji in njihovimi
frekvencami je, da so ti mediji
»postali del temačne mašineri-
je zveze Nato in da so objavljali
pozive k ubojem«. Namestnica
srbskega ministra za informira-
nje je dejala, da je Studio B s
svojo uredniško politiko, ki je
bila usmerjena k nasilnemu ru-
šenju ustavne ureditve, zlorab-
ljal svobodo javnega obvešča-
nja pa tudi državno lastnino, ki
mu je bila zaupana za opravlja-
nje radiofuzne dejavnosti. Za-
radi prevzema najbolj pomem-
bnih beograjskih neodvisnih
elektronskih medijev, so se na
ulicah Beograda in drugih več-
jih srbskih mest začele vsakod-
nevne demonstracije. Beograj-
čani se tako ob 19. uri zvečer
zberejo pred poslopjem mest-
ne skupščine, kjer jim novinar-
ji ukinjenih medijev »v živo«
preberejo vesti o dogajanju v
Srbiji. Demonstracije so se več-
krat sprevrgle v nasilne obraču-
ne med policijo in protestniki.
Protestniki so vzklikali »Gre-
mo vsi v napad« in »Miloševič,
ubij se in reši Srbijo«. Opozici-
ja pa prebivalce poziva, naj se ji
pridružijo pri vsakodnevnem
izražanju nezadovoljstva z blo-
kadami cest, stavkami ih de-
monstracijami.
Papeževili 80 let
Papež Janez Pavel II. je
praznoval 80. rojstni dan.
Prvič se je zgodilo, da so v
Vatikanu pripravili veliko
javno praznovanje s slove-
sno mašo; papež je namreč
rojstne dneve doslej prazno-
val v zasebnem krogu prija-
teljev in bližnjih pomočni-
kov. Tokrat pa se je maše
udeležilo kakih pet tisoč du-
hovnikov, škofov in kardi-
nalov iz vsega sveta.
V voščilu so papeža označili
za »atleta, ki je neumorno pre-
potoval poti sveta« in »popot-
nika po morjih različnih kul-
tur«. Vendar pa je papež kljub
slabemu zdravju - boleha za
Parkinsonovo boleznijo, zara-
di katere se mu trese leva roka
in hodi opirajoč ob palico in
nerazumljivo govori - prav na
rojstni dan napovedal nova po-
tovanja v tujino. Odkar je Ka-
rol Jožef Wojtyla postal papež
je opravil 92 poti v tujino. 16.
oktobra 1978 je postal prvi
Slovan na sedežu Petrovega
namestnika, 264. papež Rim-
skokatoliške cerkve in prvič
po 456. letih papež neitalijan-
skega rodu. Odigral je po-
membno vlogo v dogajanju v
svetu v zadnjih 20 letih, Vati-
kanu pa je dal največjo medna-
rodno težo doslej. Nekateri ga
zato označujejo kot največjo
moralno avtoriteto na svetu.
Njegovi nasprotniki pa mu
najbolj zamerijo skrajen od-
nos do splava in kontracepci-
je. In še nekaj zanimivosti: v
22 letih papeževanja je Janez
Pavel II. prepotoval 1.178.700
kilometrov, kar je enako raz-
dalji 29-krat okoli Zemlje ali
pa trikrat z Zemlje na Luno in
nazaj. Imel je pogovore z 846
predsedniki držav ali vlad, v
Vatikanu pa je priredil 948
sprejemov. Najmanjša množi-
ca, ki je poslušala njegovo ma-
šo je bila 200-glava in to med
obiskom nordijskih držav,
največ ljudi, okoli štiri milijo-
ne, pa se je zbralo na maši v
Manili pred petimi leti.
Rudolpit odšel,
Hillary vztraja
V newyorški tekmi za se-
natorsko mesto se je zgodil
pomemben preobrat. Dose-
danji republikanski kandi-
dat in tekmec Hillary Clin-
ton, newyorški župan Ru-
dolph Giuliani se je namreč
odločil, da ne bo kandidiral.
Kot vzrok za to je navedel
zdravstvene razloge oz. te-
žave zaradi raka na prostati.
Zlobneži dodajajo, da je k tej
odločitvi verjetno pripomogla
tudi njegova zakonska nezve-
stoba, ko se ločuje po 16 letih
zakona. Hillary Clinton je tako
zdaj dobila novega nasprotni-
ka, 42-letnega Ricka Lazia, do-
sedanjega člana predstavniške-
ga doma kongresa. Začetne jav-
nomnenjske raziskave mu do-
bro kažejo, saj ga v tem trenut-
ku podpira že 31 odstotkov
Newyorčanov, prvo damo v
zgodovini ZDA, ki kandidira za
izvoljeni politični položaj pa
50 odstotkov. Lazio ima pred
Hillary kar nekaj prednosti.
Medtem ko sama velja za prite-
penko, ki se je iz rodnega Chi-
caga preselila v Arkansas, kjer
je preživela večino svojega živ-
ljenja, od tam pa v Washington
in šele od tam v New York,
velja Lazio za »čistokrvnega«
domačina, kar naj bi izdajal
tudi njegov naglas. Poleg tega
velja za zmernega republikan-
ca, ki v nasprotju z županom
Giuliani jem nima težav s tem-
nopoltimi Američani in volivci
latinskoameriškega izvora. Za-
govarja večji nadzor nad orož-
jem, pravico žensk do splava v
zgodnejši nosečnosti, pa tudi
smrtno kazen. Boj za newyorš-
ki senatni sedež bo tako še zelo
zanimiv; sicer ni tako pomem-
ben za državo, gre bolj za pre-
stiž pri prevzemu oblasti v
zveznem kongresu, česar re-
publikanci demokratom ne
morejo kar tako dovoliti.
Obsotel jske šolske zdrahe
V pričakovanju ministrovega soglasja - Občinski »ne« za sedanjega ravnatelja
ni obvezujoč
v občini Rogatec z zani-
manjem pričakujejo odloči-
tev slovenskega ministra za
šolstvo in šport, ki bo odločil
kdo bo v prihodnje ravnatelj
rogaške osnovne šole. Seda-
njemu ravnatelju Viliju Pre-
volšku občinski svet namreč
ni dal potrebne podpore.
Na marca objavljeni razpis
se je prijavil en sam kandidat
za ravnatelja, sedanji ravna-
telj Vili Prevolšek, profesor
telesne vzgoje. Prevolšek, ki
mu preneha mandat jeseni,
ima vse pogoje, v zvezi z dose-
danjim delom pa je med dru-
gim opozoril na uspešno uva-
janje rogaške devetletke v tem
šolskem letu, za kar je bila
izbrana med 42 slovenskimi
šolami.
Pri imenovanju ravnatelja
se je zapletlo v občinskem
svetu, kjer so mu na nedavni
izredni seji nekateri svetniki
očitali marsikaj. Glede peda-
goškega dela ni bilo pri-
pomb, pripominjali pa so,
da je zapostavljal podružnič-
ni šoli Dobovec in Donačka
Gora, premalo sodeloval s
starši in podobno, nekaterim
pa se je posebno zameril za-
radi možnosti verouka v šoh
v Dobovcu. Tam se prejšnji
ravnatelj ni tako strogo držal
zakona, tako kot se ga tudi
ne v pomembnejših sosed-
njih občinah, opozarjajo
Prevolškovi kritiki. Med gla-
sovanjem o podpori pa ni
bilo navzočih dveh svetni-
kov, ki bi Prevolška zagotovo
podprla.
Za razliko od občinskega
sveta je prejel kandidat Pre-
volšek potem pozitivni mne-
nji strokovnih delavcev zavo-
da, ki ga vodi, ter šolskega
kolektiva. Ti mnenji, skupaj s
pričakovanim ministrovim
soglasjem, sta tudi odločilni,
saj mnenje občine ni zavezu-
joče.
BRANE JERANKO
Z OBČINSKIH SVETOV
Flosarski bal
LJUBNO - Svetniki so potrdili program letošnjega, že 40.
flosarskega bala. V času praznovanja se bodo zvrstile številne
kulturne prireditve, prvič bodo priredili flosarske igre na vodi,
v preužitkarski hiši v Vrbju pa bodo odprli flosarsko muzejsko
zbirko. Jubilejno narodopisno prireditev bodo počastili z
izdajo brošure s pregledom vseh dosedanjih flosarskih prazni-
kov. (EM)
Nerazdeljeno premoženje
LJUBNO - Na predlog predsednice nadzornega odbora Darje
Dobovičnik so svetniki potrdili zaključni račun občine za
preteklo leto. Večji problem je še vedno nerazdeljeno premože-
nje bivše občine Mozirje. Zaradi nepodpisane delitvene bilance
se Ljubenci ne morejo zadolževati, kar bi jim pri načrtovani
izgradnji šole prišlo še kako prav. (EM)
imenovanja
VITANJE - Angelca Cimperman, Davorin Vrhovnik in
Anton Kotnik bodo zastopali občino v Svetu zavoda OŠ
Vitanje. Pavel Skaza bo še naprej predstavnik občine v Svetu
glasbene šole Slovenske Konjice, Jože Jakop pa v Svetu zavoda
Celjske lekarne. V senatu za reševanje pritožb Policijske uprave
Celje bo občino Vitanje zastopal Jože Hribernik. (B.P.)
Tišlar jev most septembra
VITANJE - Svetniki so potrdili zaključni račun proračuna
občine za leto 1999. Povedali pa so tudi, kdaj naj bi končno
začeli urejati cesto in križišče (Tišlarjev most) v Vitanju,
katere glavni financer je ministrstvo za promet in zveze, del
denarja pa bo prispevala tudi občina. Z deli naj bi začeh v
septembru. (B.P.)
Nižje plačilo za
zemljišče
Občani, ki so lastniki ne-j
*iničnin v strnjenem nase-;
• Kozje, so se v zadnjem I
'5u hudo razburjali zaradi;
%eno višjih zneskov na'
'ložnicah za plačilo nado-
*stila za uporabo stavbnih
''Uljišč, Tako naj bi nekate-
plačali za letos tudi po
'4krat več kot lani.
^čem je problem? Predlani
Pridobila občina Kozje s
"tnočjo geodetskega zavoda
^e, realnejše izmere, tako
'so občani prejeli za leto
^0 nove odločbe o odmeri
'doniestila. Nove izmere,
'''Paj z višjimi položnicami,
'lastnike v Kozjem zelo raz-
^'le, zato so prejemali šte-
tje pritožbe.
I'isti lastniki, ki so menili,
'so nove izmere netočne, so
r^rn vložili vloge za zmanj-
površine stavbnega zem-
ljišča, osnove za odmero. Po-
sebna komisija je nato na no-
vo izmerila tako stanovanjske
kot poslovne površine pritož-
nikov. Tistim, ki so upraviče-
ni, bodo s pomočjo davčne
uprave poslali nadomestne
odločbe.
Razburjenje lastnikov ne-
premičnin v Kozjem je pred
dnevi upošteval tudi občinski
svet Kozjega, ki je znižal letoš-
njo vrednost točke za izračun
nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča kar za 30
odstotkov. Pred to odločitvijo
je znašala vrednost decembra
lani določene točke 0,126 to-
larja, kar je pomenilo za obi-
čajno družinsko hišo v Koz-
jem 25 tisoč tolarjev letne od-
mere. Po novem pa bodo last-
niki plačali celo nižji znesek
kot lani.
BRANE JERANKO
Poletni vozni
red
Slovenske železnice bo-
) uvedle v nedeljo, 28.
laja zjutraj, nov poletni
)zni red vlakov.
Potniki, ki potujejo na
:ogah od Celja proti Vele-
u, Rogatcu in Imenem ter
ied Zidanim Mostom in
lariborom, bodo veseli, ker
3 ob sobotah ter tudi ob
Jdeljah po novem nekaj več
akov. Poletni vozni red bo
iljal do 23. septembra, ko
» začel voziti z zimskim
Jznim redom hitri vlak
endolino. BJ
g>2i.>2s,iiMiiaooo
4
i_
DOGODKI
Hmezadov carski rez
Nadzorni svet si želi uspešno in pošteno poslovanje - Za zdaj še brez preiskav^
Nedavna razrešitev direk-
torja žalske družbe Hmezad
Export Import Andreja Nat-
ka je bila pospremljena z
namigi o vsaj nekorektnem,
če že ne kako drugače spor-
nem delovanju vodstva pod-
jetja. V nadzornem svetu
Hmezada si zaenkrat priza-
devajo, da bi z novo upravo
podjetje pripeljali iz rdečih
številk in mu povrnili nek-
danji ugled, preteklega po-
slovanja pa - vsaj za zdaj -
ne nameravajo postaviti pod
drobnogled preiskav.
Lani izvoljeni nadzorni svet
Hmezad Export Importa je na
prvi seji od takratnega vršilca
dolžnosti direktorja Andreja
Natka zahteval, naj takoj or-
ganizira učinkovitejšo proda-
jo hmelja, pri čemer naj bi bil
poudarek na predprodaji.
Slednja pomeni, da so želeli
vsaj šestdeset odstotkov pri-
delka prodati vnaprej, tudi za
nekaj let, po določeni ceni.
Vzporedno naj bi pripravil
program sanacije podjetja, ki
zadnjih nekaj let posluje z
izgubo.
»Podobne zahteve je že pred
dvema letoma postavil zača-
sni nadzorni svet, novoizvo-
ljeni nadzorni svet pa je še
enkrat opredelil vse naloge za
vodstvo, predvsem pa je zah-
teval analizo stanja podjetja in
vizijo njegovega razvoja,« pra-
vi Rudolf Trobiš, predsednik
sedanjega nadzornega sveta.
Direktor Natek je projekt z
zamudo sicer pripravil, nad-
zorni svet ga je na zadnji,
»odstavitveni« seji tudi obrav-
naval, vendar so menili, da v
njem ni jasnih smernic za reši-
tev podjetja.
Po Trobiševih besedah so
bili kazalci trenutnega poslo-
vanja slabi, saj je vodstvu do
začetka maja uspelo prodati
samo 670 ton pridelka, kar je
občutno premalo. Poleg tega
se je v zadnjih letih izredno
zmanjšala tudi količina od-
kupljenega hmelja, ta je lani
znašala pičlih 1911 ton, daleč
pod običajnim povprečjem
več kot tri tisoč ton odkuplje-
nega hmelja letno. Vzrok za
takšen padec je pojav novih
trgovcev, ki uspešno prevze-
majo Hmezadov delež, kljub
njegovi tradiciji in (nekdanji)
veljavi na svetovnem hmeljar-
skem trgu.
Nezadovoljstvo nadzornega
sveta je povzročilo tudi izmi-
kanje vodstva, ki nikakor ni
želelo razgrniti natančnih po-
datkov o trgovini z zelenim
zlatom, kljub zahtevam nad-
zornega sveta. »Želeli smo ja-
sno sliko o poteku prodaje, a
je nismo dobili,« pravi Trobiš.
A so vseeno ugotovili, da je
Hmezad Export Import lani
veliko hmelja prodal na do-
mačem trgu, ta pa ga potrebu-
je le kakšnih 150 ton. »Ni nam
bilo jasno, zakaj podjetje ne
more samo izvažati, ampak
mora to početi preko posred-
nika,« pravi Trobiš.
Nakopičeno nezadovoljstvo
je povzročilo, da so na svoji 3.
seji za novega predsednika
uprave imenovali Andreja So-
leta, član uprave pa ostaja Jo-
že Skočič. Vendar je njuno
imenovanje pogojno, saj si
morata zaupanje nadzornega
sveta pridobiti z uspešnim de-
lom. Nerešene težave zahteva-
jo hitro ukrepanje, zato nad-
zorni svet od nove uprave pri-
čakuje oziroma zahteva, da
čim prej proda vse zaloge
hmelja, izterja plačila in da
pripravi predprodajo. Vzpo-
redno mora pripraviti pro-
gram sanacije podjetja, saj se
je prodaja hmelja količinsko
prepolovila, ljudje pa so osta-
li, tako da bo potrebno poi-
skati dodatne dejavnosti za
podjetje in zmanjšati izgubo.
Nova uprava ima čas do avgu-
sta, ko bo morala nadzorne-
mu svetu predstaviti program
razvoja podjetja, na podlagi
tega dokumenta pa jo bo nad-
zorni svet dokončno potrdil.
Prav povrnitev izgubljene-
ga zaupanja med hmeljarji,
ki ne verjamejo več v pošteno
poslovanje podjetja, bo ena
od težjih nalog. Družbo, ozi-
roma njeno vodstvo, so zad-
nje desetletje obtoževali šte-
vilnih nepravilnosti, najbolj
je odmevala »hmeljarska afe-
ra«, ki jo je sprožil nekdanji
zaposleni Mitja Švigelj s
trditvami, da je vodstvo v le-
tih med 1990 in 1995 mešalo
savinjski hmelj z manj kako-
vostnim kitajskim hmeljem
in tako ogoljufali savinjske
pridelovalce. Afera nikoli ni
dobila ustreznega epiloga,
neuradno pa je moč izvedeti,
da je do takšnega mešanja
resnično prihajalo. Tudi se-
danji namigi o dobičkono-
snem preprodajanju prek za-
sebnih družb, v katerem si je
marsikdo napolnil žepe, bo-
do očitno ostali samo namigi.
Trobiš pravi, da doslej niso
odkrili nikakršnih dokazov
za morebitna kazniva deja-
nja, zaenkrat pa jih tudi ne
nameravajo iskati.
" ' ^ SEBASTIJAN KOPUŠAR
PODRŽAVJ
Slovenija še
vedno brez vloil
UUBUANA,   23.
(TVS) - Državni zbor je
tajnem  glasovanju  zavn
predlog mandatarja Andr^
Bajuka za imenovanje mij
strov prehodne vlade. |
slanci so morali dvakrat j
polniti volilne listke, saj \
bila po prvem glasova^
dva sporna. V drugo je
listo ministrskih kandidat
v   90-članskem   državiij
zboru glasovalo 45 posla
cev, proti pa ravno tako i
Za imenovanje nove vlade
morala    glasovati    večj
opredeljenih poslank in |
slancev. Bajuk lahko v de;
tih dneh na ponovno glai
vanje predlaga enako ali i
vo listo kandidatov. Če til
nova (stara) lista kandidatoi
ni izglasovana, lahko pred
sednik vlade predlaga, da si
o vsakem kandidatu z list
glasuje posebej. V primeru
da sta imenovani več kot dvi
tretjini ministrov, se po zako
nu o vladi šteje, da je bil
vlada izvoljena.
Nov poskus
UUBUANA,   19.  maja
(Delo) - Komisija za volilni
sistem in ustavne spremem-
be je soglasno podprla pred
log, da bi s spremembo ust
ve določili temelje volili
ga sistema, o njem pa naj
se volivci opredeljevali
naknadnem   potrditven«
referendumu. Pobudniki i
prvopodpisanim  Miranom
Potrčem morajo osnutek us
tavnega zakona pripraviti«
enem tednu.
Dražji plin
LJUBLJANA, 20. maja
(Delo) - Geoplin je podra
žil zemeljski plin za tt;
odstotke, tako da stane se
daj kubični meter 30,08
tolarja, kako bo podraži
tev vplivala na cene ze
meljskega plina za končne^
porabnike v gospodinj?,
tvih, bo odvisno od njiho!
vih dobaviteljev. i
Zveza veteranov
UUBUANA,  20.  maja!
(Delo) - Namesto združe
nja veteranov vojne za Sle
venijo deluje odslej zvezi
veteranov. Predsednik zve
ze je Srečko Lisjak, general
ni sekretar pa Jože Kuzmaf
iz Slovenskih Konjic.
Končana
pogajanja
UUBUANA, 22.  maj^
(Delo) - Državni sekretar z'
kmetijstvo Franc But je
gajanja o sprostitvi trgovin^
s   kmetijskimi   proizvoii-
med Slovenijo in Evropsl^''
unijo ocenil kot uspešna
Naša država in Unija bost^
sklenjeni   dogovor   začel'
uresničevati 1. julija leto^
Slovenska stran je dosegla
da za večino od sedmih
njo  občutljivih   pridelki"^
(svinina, perutnina, jajc^'
sir, jabolka ter sveži in
delani paradižnik) ne bo
Ijala popolna sprostitev tfj
govine, ampak bodo velj^'^
carinske kvote.
Uspešen začetek Stanovanjskega sklada
Na zadnji seji konjiškega občinske-
ga sveta so svetniki pozitivno in poh-
valno ocenili delo najmlajšega podjetja
v lasti občine - Stanovanjskega sklada.
Stanovanjski sklad trenutno upravlja s
približno štiristo stanovanji in poslov-
nimi enotami v konjiški občini, za
nekatere prostore skrbijo tudi za ogre-
vanje, uvedli so t.i. stanovanjski servis
in pripravili vse za izvedbo dveh večjih
investicij na področju gospodarjenja s
stanovanji.
V začetku leta 1999 je Stanovanjski
sklad upravljal predvsem prostore in sta-
novanja, ki so bila v lasti občine Konjice,
do konca leta pa so število upravljanih
prostorov podvojili s tistimi v zasebni
lasti. Tako zdaj upravljajo z 280 stano-
vanjskimi prostori in 95 poslovnimi pro-
stori, ki so razporejeni v 61 objektih. V
skladu predvidevajo, da bodo še letos
pridobili v upravljanje še sto poslovnih
ali stanovanjskih enot.
Lani so organizirali stanovanjski servis,
tako da večino vzdrževalnih del opravijo s
svojimi kadri. Stanovanjski servis bi radi še
razširili tako na organizacijskem kot na
kadrovskem področju. Prav zaradi pomanj-
kanja kadrov so namreč na trgu lahko
ponudili le manjši del storitev tega servisa.
Ta je med drugim za trg obnovil strehe in
fasade na objektu Stari trg 25, obnovil
notranjost stanovanja v Ločah ter izvedel
beljenje in obnovo notranje avle Poslovno-
trgovskega centra v Starem trgu v Konjicah.
Za nekatere prostore so predvsem iz
štirih manjših kotlovnic izvajali tudi ogre-
vanje. Konec preteklega leta so skrbeli za
dobavo toplotne energije 115 stanovanj in
40 poslovnih prostorov, od tega so kot
izvajalec ogrevanja nastopali za 41 stano-
vanj in vse poslovne prostore. Ugotavlja-
jo, da so pridobiU v upravljanje predvsem
nerentabilne kotlovnice, ki so se jih dose-
danji upravljalci želeli rešiti zaradi različ-
nih problemov. »Večino teh smo tudi
uspešno rešili,« pravi direktor Stanovanj-
skega sklada Tomaž Rihtaršič, »in ogre-
vanje se tam, kjer mi skrbimo zanj, izvaja
uspešno. Na tem področju smo se tudi
vključevali v reševanje problemov, ki so
nastajali pri ogrevanju iz centralnih kot-
lovnic (Prevrat, Škalce). Ker so nakopiče-
ni problemi enormni, smo predlagali last-
niku teh kotlovnic (občini), da jih preda v
naše upravljanje. Za to se bomo zavzema-
li še naprej.« V.M.
Kozje proti Sotli?
Za potrebe šestih občin na Šmarskem so začeli postopek
za ustanovitev razvojne agencije Sdtla. Ta bi med drugim
pomagala pri pridobivanju državnega in evropskega de-
narja za razvoj.
Potem ko so v nekaterih občinskih svetih že izrazili naklo-
njenost, se je prejšnji teden zataknilo v občini Kozje. Svetniki
Kozjega so obravnavali odlok o ustanovitvi Sotle le kot
informacijo, saj je slišati, da so v tej občini bolj naklonjeni
ustanovitvi lastnega občinskega razvojnega zavoda. V občini
Kozje namreč že imajo razvojno pisarno, ki deluje v okviru
javnih del ter tudi Kozjanski park, s sedežem v Podsredi. BJ
Namesto olja - plin
Da skrb za naravo in oko-
lje, v katerem živimo, ni le
stvar posameznikov, se vse
bolj zavedajo tudi Vojniča-
ni, ki z različnimi čistilnimi
akcijami in pobudami za re-
šitve ekoloških problemov
skušajo slediti prizadeva-
njem za boljšo prihodnost.
Pobuda o uporabi zemelj-
skega plina namesto trdih
goriv in kurilnega olja tako
ne preseneča.
O tem so razpravljali vojniš-
ki svetniki na zadnji seji ob-
činskega sveta, na kateri so
govorili o podelitvi koncesije
za graditev in upravljanje
omrežja za distribucijo ze-
meljskega plina v občini. Na-
ložba, vredna 200 milijonov
tolarjev, bo zajela vsa področ-
ja v občini, s tem pa bi precej
zmanjšali onesnaževanje zra-
ka. Po daljši razpravi, v kateri
je bilo slišati tudi nekaj pri-
pomb o tem, da mnogo gospo-
dinjstev uporablja kurilno ol-
je in verjetno ne bodo prešli
na plin, so se svetniki odločili,
da koncesijo vendarle podeli-
jo najprimernejšemu kandi-
datu. Po besedah župana Po-
dergajsa naj bi bila poraba
plina v primerjavi s kurilnim
oljem kar za 10 odstotkov
manjša, v koncesijski pogodbi
pa je zapisano, da cena plina
ne bo smela presegati cene
lahkega kurilnega olja glede
na pridobljeno toplotno ener-
gijo. Na plinovod se bodo lah-
ko priključili tisti, ki bodo to
želeli. Bo.J.
Kje bo v Laškem kino?
Tržnica v Laškem drugo leto, selilo se bo turistično društvo, kino pa...
Prostori, kjer je bil kino
doslej, so v zasebni lasti,
zato bi bilo po mnenju laške-
ga župana Jožeta Rajha naj-
primerneje, da se kino prese-
li v Kulturni center, čemur
pa mnogi nasprotujejo.
Predvajanje filmov v dvora-
ni Kulturnega centra Laško je
bilo predvideno že ob prenovi
centra, vendar pa so se kmalu
pojavili dvomi o primernosti
te odločitve. Obiskovalci kina
so v glavnem mlajši, zato se
mnogi bojijo, da bi lahko z
neprimernim vedenjem pov-
zročili precejšnjo škodo na
opremi. »Drugih primernih
prostorov ni,« je povedal žu-
pan Rajh. »Stari prostori so
sedaj last zasebnika, poleg te-
ga pa bi bilo potrebno vanje še
ogromno vložiti, če bi hoteli,
da bi bila dvorana primerna
kot kinematograf. Upam, da
se bomo končno uspeli dogo-
voriti s Kulturnim centrom,
kar bi bilo najboljša rešitev,
zlasti, ker bi se tako mladi
tudi  navadili obiskovati ta
kulturni hram. V Kulturnem
centru je namreč veliko raz-
ličnih prireditev, ki bi si jih
lahko ogledali.«
Kdaj bo kino v Laškem zno-
va zaživel, ostaja tako še ved-
no vprašanje, zagotovo pa bo
potrebno v projekt vložiti kar
nekaj denarja. Delno bi stroš-
ke investicij pokrili s sredstvi
iz proračuna, nekaj pa bi pris-
peval sam Kulturni center.
V naslednjem letu naj bi v
Laškem dokončali tudi prvi del
urejanja prostora na ploščadi
pred Marketom, kjer bo nova
tržnica. Pokrita bo z nadstreš-
kom, na njej pa bodo lahko
branjevke in drugi trgovci mi-
moidočim ponujali svoje iz-
delke. Tržnico, ki bo pod okri-
ljem Marketa, naj bi postopno
urejali, vsaj delno pa dokonča-
li v naslednjem letu. »Za to
lokacijo smo se odločili, ker
menimo, da tako majhna tržni-
ca lahko zaživi le ob večjem
preskrbovalnem centru, kjer
se ljudje že sicer ustavljajo,« je
pojasnil Rajh in dodal, da bodo
kmalu odprli tudi podhod na
občinsko dvorišče, ki naj bi ga
uporabili tudi za Matijev, Jer-
nejev in Martinov sejem, ki so
že del tradicije v Laškem. V ta
namen naj bi tudi uredili javna
stranišča.
Nove prostore bo dobilo tu-
di turistično društvo, saj bodo
stare odprodali v najem seda-
njemu najemniku, nov objekt
pa zgradili na lokaciji med
železniško postajo, hotelom
Hum in magistralno cesto. Z
novogradnjo bi Turistično
društvo Laško tako pridobilo
informativno pisarno, proda-
jalno spominkov in prostore
za samo delovanje društva.
Ponudbe investitorjev še niso
zbrane, dela pa naj bi se priče-
la relativno kmalu. Otvoritev
načrtujejo v jeseni, izgradnja
pa bo tekla vzporedno z izde-
lavo velike skulpture Gambri-
nusa - zaščitnika pivovarstva,
ki naj bi stal na desni strani
mostu, nasproti Špice. Skulp-
tura predstavlja dodaten pris-
pevek Pivovarne Laško mestu
ob prehodu v novo tisočletje,
tam pa naj bi bilo zlasti zbira-
lišče mladih.
BOJANA JANČIČ


1]
Dva milijona vredne »planice«
pred leti so bile stenske
i^etiiine slikarja Jožeta
lir\'ata Jakija modni krik, s
jterini se je ozaljšalo kar
(jtaj novonastalih zgradb,
pa izmed njih je mestna
p v Velenju, kjer je Jaki
,risal steno predverja. Sli-
jso pred devetimi leti obili
lesenimi opažem, Jaki pa
idaj prek sodišča zahteva
Istra nitev lesene stene in
Ji milijona tolarjev odš-
(dnine.
Slika je leta mirno zdela v
pi za leseno steno, letos pa
Jaki ju njeno izginotje šlo do
ca, tako da je s pomočjo
ojega odvetnika županu
ečku Mehu napisal ogorče-
Ipismo, v katerem je zahte-
1 odstranitev lesenega opa-
in zagrozil s tožbo proti
;stu. Župan Meh je odloča-
; o usodi umetnine prepu-
1 mestnim svetnikom. Ti so
i, podobno kot velik del
fnosti, zelo presenečeni, a
Jakijevo zahtevo gladko
frnili. Tožbo, ki jo je med-
n njegov odvetnik že vložil
sodišče, so ocenili kot »po-
im neprimerno za nekoga,
se predstavlja kot branitelj
letnosti jn grobo žalitev ti-
h, ki so predstavljali občino
času prenove občinske stav-
i«.
^en »tistih« je tedanji
fflfsednik skupščine Pan-
ac Semečnik, ki se je ogor-
Bo odzval na pismo Jakije-
odvetnika Grubarja:
prva sem menil, da Jaki iš-
poceni publiciteto, ker jo ta
dogodek sam po sebi ponuja,
sedaj pa se počutim osebno \
prizadetega.« Presenečen je, ]
da odvetnik ne ve, da občine ^
leta I99I niso imele županov i
in da so bile pristojnosti pred- \
sednikov takratnih skupščin '
povsem drugačne. A je vsee-.
no nanj naslovil »grobe in hu-
do žaljive kritike«. Semečnik '
sedaj zahteva opravičilo od-
vetnika in napoveduje, da bo
na sodišču res zanimivo: »Po-
rajajo se mi namreč vpraša-
nja, kaj to umetnina sploh je,
kdo je kaj skazil, kot to pre-
poveduje zakon, da o teži bo-
lečin avtorja raje sploh ne raz-
mišljam.«
Medtem pa »lastniki« neka-
terih drugih Jakijevih sten-
skih umetnin zaskrbljeno či-
stijo prah s svojih ometov, da
ne bi umetniku povzročili no-
vih srčnih ran. Te se zelo dra-
go zdravijo.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Velenjski občinski opaž, za katerim se skriva Jakijeva stenska slika.
Junija odločitev
oTrguCeljsIciii
Icnezov
v Mestni občini Celje
ugotavljajo, da je bil odziv
na v začetku marca v dnev-
nem časopisju in Uradnem
listu RS objavljen razpis za
arhitektonsko ureditev Tr-
ga Celjskih knezov, izjem-
no odmeven.
Razpisno gradivo je dvig-
nilo 74 zainteresiranih, do
15. maja pa je v Celje prišlo
kar 45 predlogov ureditve.
Zaradi izjemnega odziva so
v občinskem vodstvu po-
daljšali rok za ocenitev pris-
pelih predlogov in izbor naj-
boljših. Rezultati razpisa bo-
do, namesto 25. maja, znani
šele 15. junija. Nagrajene in
odkupljene predloge bodo
20. junija razstavili v Likov-
nem salonu.
Sočasno z izvedbo razpisa
so v Celju začeli urejati vse
ostalo, potrebno za ureditev
trga, zato je pričakovati, da
bo Trg Celjskih knezov do-
bil novo podobo še pred
koncem leta.
IS
Kandidat za
poslanca
v ponedeljek je obiskal
Šentjur predsednik ZLSD Bo-
rut Pahor, ki je predstavil
strankin program o ukrepih
vlade v mandatu 2000-2004.
Ta poudarja znanje, gospo-
darski razvoj, socialno var-
nost in vključevanje v Evrop-
sko unijo. Na okrogli mizi v
občinski dvorani je med dru-
gim odgovarjal na različna
vprašanja, še posebej o tre-
nutnih političnih razmerah.
Ob tej priložnosti so predsta-
vili kandidata šentjurske ob-
močne organizacije ZLSD za
poslanca v državnem zboru
Branka Goloba, samostojne-
ga podjetnika iz Šentjurja.
BJ
Na pohorsko ohcet
S številnimi prireditvami se bo zaključil letošnji Zreški teden
Jutri, v petek, bodo ob 13.
uri v hotelu Dobrava podeli-
li priznanja za slovensko naj
smučišče (letos so radijski
poslušalci Slovenije izbrali
Roglo), ob 18. uri bo slav-
nostna seja v domu Ljudske
tehnike, uro kasneje pa bo-
do v večnamenski dvorani
razvili prapor.
Sobotne prireditve se bodo
pričele v znamenju športa in
rekreacije. Ob 6. uri se bodo
pohodniki podali na Strelo-
vec, ob 15. uri pa kolesarji na
Skomarje. Osrednja priredi-
tev bo prav gotovo tradicio-
nalna Pohorska ohcet s priho-
dom furmanov s Pohorja ob
13. uri in ohcetjo ob 15. uri.
Znamenitemu klicanju neve-
ste in slovesu od doma bo
sledilo šaljivo šranganje, obi-
skovalci pa si bodo lahko og-
ledali tudi številna kmečka
opravila in rokodelska dela,
ki so večinoma že pozablje-
na. Po civilni in cerkveni po-
roki vabijo vse na gostijo, ki
bo ob 20. uri v večnamenski
dvorani Zreče. Ob 17. uri bo še
parada folklor na ploščadi
Term, ki jo organizira Turi-
stično društvo Zreče, na njej
pa se bodo s spletom narod-
nih plesov predstavile števil-
ne folklorne skupine iz Slove-
nije. Ljubitelji zborovskega
petja bodo lahko ob 19. uri
prisluhnili zborom na me-
dobčinski reviji v Vitanju.
Športna nedelja bo vključe-
vala tretji Cometov cestni tek,
odbojkarski turnir za ženske
in odbojkarsko tekmo med
ekipama občine Zreče in
Ljudske tehnike Zreče (ob 15.
uri). Ob 19. uri bo v farni
cerkvi orgelski koncert.
Prireditve ob občinskem
prazniku se bodo zaključile v
ponedeljek, 29. maja, ob 18. uri.
s svečano sejo občinskega sveta
občine Zreče, na kateri bodo
podelili tudi priznanja občine.
Zlati grb bo prejel Ivan Tin-
če s Stranic za dolgoletno ak-
tivnost in delo v krajevni orga-
nizaciji Zveze borcev NOB
Stranice, za delo v prosvetnem
in kulturnem društvu ter skrb
za ureditev spomenika stotim
talcem na Stranicah. Srebrna
grba prejmeta Boris Podvr-
šnik mlajši iz Zreč in Ivan
Podgrajšek iz Zlakove. Brona-
sti grb bosta prejela Marjan
Grosman iz Zreč in Valter
Podgrajšek iz Gračiča Prizna-
nje občine prejme letos tudi
Društvo ljudske tehnike ob
50-letnici uspešnega dela na
področju tehničnega izobra-
ževanja prebivalcev občine in
okolice. Isto priznanje bo pre-
jela tudi dr. Drenka Jovanovič
Gračak, ki je pred kratkim po-
stala slovenska zdravnica leta.
^^^fe       A.M., Bo.J.
Za termično
^bedeiavo odpadkov
^ svetu že uveljavljena
aksa ločenega zbiranja in
delave odpadkov končno
odira tudi v našo zavest.
Ipadkov je vse več, zlasti
tih, ki so težje ali biološko
razgradljivi. Takšne je vse
f embalaže živil, ki polnijo
lice. Ena od rešitev proble-
i je termična obdelava od-
dkov, za katero se odloča
e več slovenskih občin,
5d njimi tudi vojniška.
V tujini sicer uporabljajo še
lige načine obdelave, ena
je npr. obdelava, s po-
jejo katere dobijo bioplin
kompost, pri nas pa je tre-
zno aktualen omenjeni po-
"pek. O tem je bila pred
'^rna letoma narejena tudi
^dija, na osnovi katere so
'ločili lokacijo sežigalnice,
^jprimernejša za to bi bila
•Ponija na Kidričevem, last
'■^kajšnje družbe Talum
"o. Celotni stroški izgrad-
^naj bi znašah 25 milijard
"^rjev, izhodiščna cena ter-
''^ne obdelave odpadkov in
'poniranje preostankov po
\u, vključno s stroški pre-
J^a od pretvornih postaj do
'^'galnice pa 17.864 tolarjev
'^ono odpadkov. Objekt bi
^1^0 zgradili v petih letih od
Nopa občin k udejanjanju
Nekta. Med občinami v na-
ši regiji, ki so prispevale de-
nar za izdelavo študije, so
Mestna občina Celje, občina
Laško, Ljubno, Mozirje, Pod-
četrtek, Rogaška Slatina,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
Šmartno ob Paki, Šoštanj, Ve-
lenje, Vitanje, Žalec, Zreče,
Vojnik in druge.
Nastalo paro po obdelavi
odpadkov bi lahko uporabili
za pridobivanje električne
energije, zato bi veljalo na
tem mestu razmisliti tudi o
elektrarni. Pobudnica projek-
ta za severovzhodno Sloveni-
jo je Mestna občina Velenje,
ki želi v sodelovanju z ostali-
mi občinami reševati akutne
probleme v zvezi s pomanj-
kanjem prostora na odlagališ-
čih komunalnih odpadkov.
Prizadevanja, vredna pohva-
le, a kaj, ko vsak nov projekt
ali ideja zaživita pogostokrat
šele tedaj, ko sta za ostali svet
že davna preteklost. Upajmo,
da tokrat ne bo tako in da je
opisani način obdelave od-
padkov res pametna poteza.
Problem kopičenja odpadkov
je treba čimprej začeti reševa-
ti, da se v smeteh čez nekaj let
ne bomo dobesedno dušili,
kot se to ponekod že dogaja.
Vsaj razmišljati smo začeli o
tem in tudi to je nekaj.
BOJANA JANČIČ
Kam s tovornjaki?
Zgornja Savinjska nima urejenega parkirišča za avtoprevoznike, časa pa je
vse manj
Po novi zakonodaji bodo morali vsi
avtoprevozniki, ki želijo opravljati svo-
jo dejavnost, imeti zagotovljen parkir-
ni prostor. V Zgornji Savinjski so že
nekaj časa prisotne pobude, da bi zgra-
dili skupno parkirišče za vse tovornja-
ke, vendar pa zaenkrat ostaja samo pri
tem. Časa za pridobitev ustreznega par-
kirišča torej zmanjkuje - ta pa je te-
meljni pogoj za ohranitev oziroma pri-
dobitev licence.
Na področju upravne enote Mozirje je
registriranih 132 avtoprevoznikov, nji-
hov avtopark pa obsega približno 1200
vozil. Podatek, da ima gradbeno dovo-
ljenje za parkirni prostor samo eden, je
dovolj zgovoren, še bolj pa, da morajo
do 11. junija 2001, ko poteče petletni
moratorij, dovoljenje oziroma pogodbo
z lastnikom gradbenega dovoljenja imeti
vsi imetniki licenc.
Pred štirimi leti je mozirska upravna
enota določila tri možne lokacije za
skupno parkirišče, s katerimi so soglaša-
le tudi občine. Dejstvo je, ugotavlja Rezi-
ka Plaznik, vodja oddelka za okolje in
prostor ter gospodarske dejavnosti, da
je z ekološkega in tehničnega stališča,
nenazadnje tudi iz razvojnih perspektiv,
smiselno razmišljati o skupnih parkiriš-
čih. Raztresenost tovornjakov po ceU
Zgornji Savinjski dolini ni v prid razvoju
turizma.
V tedanji občini Luče so bili pripravlje-
ni sodelovati, na Ljubnem so o parkiriš-
ču tudi razmišljali, vendar kmetijsko mi-
nistrstvo ni odobrilo prekvalifikacije
zemljišča. V Gornjem Gradu so iskali
idejne rešitve parkirišča tovornjakov v
obrtni coni... Ena od možnih lokacij je
bilo tudi zemljišče ob mehaničnih delav-
nicah na Prihovi. Po mnenju načelnika
upravne enote Mozirje Darka Repenška
gre za idealno rešitev, zagotovljene so
namreč strokovne službe in vsa infra-
struktura, vendar vodstvo gozdnega
gospodarstva ta poslovna možnost ni
zanimala.
Občine bi morale v tem času zagotoviti
ustrezne prostorske načrte, kar se, po
Repenšku, kljub večkratnim urgencam
na pristojne občinske organe ni zgodilo.
Zaradi slabega pristopa ne bo mogoče
izvesti postopkov, pritiski avtoprevozni-
kov pa se bodo gotovo stopnjevali. Z
aktivnostmi upravne enote sta bila sez-
nanjena tudi Boris Volk, vodja sekcije
avtoprevoznikov pri Obrtni zbornice
Mozirje in njen predsednik Franc Benda.
Iz krogov blizu pristojnega ministrstva
je moč neuradno slišati, da bodo prevoz-
nikom verjetno zagotovili še en odlog
veljavnosti pravilnika. Toliko, kohkor je
potrebno za ureditev lokacijske in grad-
bene dokumentacije. Če se to ne bo
zgodilo (kar pa je malo verjetno, avto-
prevozniški lobi je med močnejšimi v
državi), bo prenekateri lastnik tovornja-
ka ostal brez licence. Upravna enota
Mozirje bo pri spoštovanju zakonodaje
dosledna, je kategoričen načelnik Re-
penšek.
Sami avtoprevozniki so storili občutno
premalo za pospešitev postopkov, od
katerih je odvisna tudi eksistenca prene-
katerega od njih. Morebitno razmišljanje
o grožnjah s štrajkom in zaporami cest
bi moralo biti preseženo, čeprav bo mo-
rebiti preko nepravnih načinov kompen-
ziran izgubljen čas petih let. V tem pri-
meru, pravi načelnik Darko Repenšek,
se morajo vsaj zgornjesavinjski avtopre-
vozniki zglasiti pri tistih, ki zavirajo
omenjene rešitve.

3
GOSPODARSTVO
Bo regija evropsica orodjarna?
Tri vodilne orodjarske družbe na območju Savinjske regije povezujejo slovenske orodjarje - Projekt naj bi finančno podprla država, pomoč tudi iz
Evropske unije
Regionalna razvojna
agencija Celje je predstavila
pilotski projekt orodjarske-
ga klastra Savinjska regija,
ki nastaja v okviru projekta
Phare. Gre za ustanovitev
podjetniško-inovacijskega
centra, s katerim naj bi sa-
vinjsko območje dobilo po-
membno razvojno jedro, ki
bi pomagalo potegniti na-
prej tudi druge dele gospo-
darstva. Projekt podpirajo
ministrstva za gospodarstvo,
za ekonomske odnose in
razvoj ter za znanost, prido-
biti pa bodo skušali tudi po-
moč Evropske unije.
..... . ^
Ustanavljanje orodjarskega
klastra v Savinjski regiji ni na-
ključje, saj predstavlja prav ta
dejavnost eno od največjih
razvojnih priložnosti našega
območja. Poleg velikih družb
Emo Orodjarstvo Celje, Gore-
nje Orodjarna Velenje in
Unior Strojna oprema Zreče
se v regiji ukvarja z orodjars-
tvom še kakšnih sedem
manjših podjetij in več kot
štirideset samostojnih podjet-
nikov, ki zaposlujejo skupaj
1.100 delavcev. Večinoma gre
za podjetja, ki so se že uvelja-
vila na najbolj zahtevnih
evropskih trgih, kamor izvo-
zijo približno polovico orodij.
Dodana vrednost na zaposle-
nega znaša 18.400 ekujev, let-
na stopnja rasti obsega dejav-
nosti pa je trenutno 7-odstot-
na.
Vodja projekta dr. Brane Se-
molič pričakuje, da se bo s
povezovanjem orodjarskih
podjetij v klaster stopnja rasti
povečala na 10 odstotkov, od-
prlo pa bi se lahko kar nekaj
delovnih mest. »Prepričan
sem, da bi podjetja, ki so že
zelo razvita in konkurenčna na
mednarodnih trgih, lahko po-
tegnila za sabo tiste, ki trenut-
no morda ne vedo, v katero
smer bi se razvijala,« pravi Se-
molič.« Gre sicer za dolgotrajni
proces, ki se bo dogajal ne
glede na podporo države, ven-
dar bo proces tekel hitreje, če
bo deležen tudi finančne po-
moči. Orodjarstvo je intelek-
tualno intenzivna dejavnost z
visoko stopnjo dodane vred-
nosti. Slovenija, kjer izdelamo
več orodij na prebivalca kot v
Italiji in Nemčiji, se lahko ena-
kovredno kosa z največjimi
konkurenti v tujini. Gospodars-
tva sicer ne bomo rešili, lahko
pa smo model, po katerem bi
se zgledovali tudi drugi.«
Snovalci projekta orodjar-
skega klastra pričakujejo zla-
sti velike sinergijske učinke
na področju ustvarjalnosti,
prevladalo pa je tudi spozna-
nje, da so manjša podjetja
sama zase neučinkovita, saj si
lahko le redka privoščijo na-
kup drage opreme.
Ustanovitev podjetniško-
inovacijskega centra, ki bo
sprva predvsem v podporo
podjetjem za snovanje in
konstruiranje orodij, kasneje
pa bo na voljo tudi drugim
industrijskim dejavnostim,
bo stala 1,5 milijona ekujev.
JANJA INTIHAR
BAROMETE
Mont išče
direktorja \
Po skoraj enajstih letih J
denja Konfekcije Mont
Kozjega, se je Jože Planj
odločil za umik z dire^
skega položaja. Pravi, da
razlogi izključno zdravstvg
narave, kako bo zaključil s\
jo 36 let dolgo delovno del
pa še ne ve. Kdo bo n|
direktor podjetja, ki se ta
kot večina slovenskih tek^
cev nahaja v zelo težkem|
ložaju in ki je imel lani
petino manj prihodkov \
leta 1998 ter za 100 milijoi^
tolarjev izgube, naj bi bj
znano v prvi polovici junija
Vitalbrez
dividend
Delničarji mestinjskeg.
podjetja Vital, ki je v skorai
51-odstotni lasti Pivovarn?
Laško, so sklenili, da lan
skega dobička v višini 16i
milijona tolarjev ne bodo
razporedili, ampak ga bodo
namenili za razvoj. Vital tud
letos dobro posluje, majskj
prodaja sokov in sadnih si-
rupov pa naj bi bila po bese-
dah direktorja Zvonkj
Murglja nad pričakovanji.!
Banka Celje bo
delila dobicelc|
Banka Celje je za 22. j«
sklicala skupščino delni«
jev, na kateri bodo med dn
gim odločali tudi delitvi li
skega dobička, ki znaša 1,1
milijarde tolarjev. Uprava ir.
nadzorni svet predlagata, dj
bi za dividende namenil:
701,4 milijona tolarjev, tako
da bi dividenda znašala 1.75C
tolarjev bruto na delnico, 8?
milijonov tolarjev bi šlo n
nagrade članom nadzornega
sveta ter delavcem banke s
posebnimi pooblastili, 915J
milijona tolarjev pa bi ostalt
nerazporejenih. Na skupš&
ni naj bi imenovali tudi nove
ga člana nadzornega sveta
in sicer Alojza Jamnika \i
Nove Ljubljanske banke. .
Probaiika na I
Stanetovi  I
Probanka Maribor napove-
duje, da bo v začetku septein
bra odprla svoje nove posloV'
ne prostore na Stanetovi ulic
v Celju, Trenutno ima v mf
stu le nekaj najetih pisarn
kjer nudi bančne storitve sa;
mo za pravne osebe, v no\-
zgradbi, kjer bosta namešče-
na tudi bančni .ivtomat if
dnevno-nočni trezor, pa b^'
poslovala tudi z občani.
Kuhinje
prihodnosti
V avli upravne stavbe C^'
renja so v ponedeljek odpt''
razstavo oblikovalskih
sežkov študentov oddell'''
za industrijsko oblikovaif
na ljubljanski akademiji
likovni umetnost. Gorenje!^
namreč k praznovanju sv^'
jega jubileja pritegnilo tu"'
študente, ki so izdelali -^.^
projektov na temo kuhiA'''
in gospodinjski aparati,
razstavo pa so jih izbrali tfj,
najst. Najboljše tri so tuij^
nagradiU.
Ljubljanski mlekarji
»kradejo« celjskim
Mlekarna Celeia iz Arje
vasi je minuli teden sprožila
postopek zoper Ljubljanske
mlekarne, ki že nekaj časa
ponujajo na trgu probiotič--
ni jogurt, ki je tako po ime-
nu kot vsebini skoraj identi-
čen z njihovo uveljavljeno
blagovno znamko LCA.
Prav ta blagovna znamka,
ki so jo v Arji vasi uvedli pred
dvema letoma in jo tudi zašči-
tili, je bila lani najbolj prepoz-
navna med izdelki celjske
mlekarne. Ljubljančani so
svoj nov izdelek z imenom
LC Pro bio poslali na tržišče
kmalu po sejmu kulinarike,
zaradi podobnosti imen pa so
že napravili zmedo med po-
trošniki. »Če bi šlo za kakšne-
ga manjšega proizvajalca, bi
najbrž to še >požrli< in zadevo
uredili s pogovorom, ker pa si
je krajo naše zelo znane bla-
govne znamke, ki je pojem
vrhunske kakovosti, privošči-
la največja slovenska mlekar-
na, smo se odločili za pravno
pot,« pravi direktor mlekarne
Celeia Marjan Jakob in napo-
veduje, da bodo za zaščito
svojega izdelka šli do konca.
Marjan Jakob, ki bo po-
drobnosti v zvezi s tem naj-
novejšim primerom nelojalne
konkurence predstavil na po-
nedeljkovi novinarski konfe-
renci, še pravi, da se jim je v
preteklih tednih oglasilo kar
precej potrošnikov in tudi po-
slovnih partnerjev ter opozo-
rilo na nekorektno početje
Ljubljanskih mlekarn. Eden
od njih, ki pa je, žal, ostal
anonimen in bi se v Arji vasi
zelo radi srečali z njim, je
početje Ljubljančanov označil
za »moralno zavrženo deja-
nje, ki ni vredno vodilne slo-
venske firme v mlekarstvu.
Ta bi morala kazati pot, kako
naprej z idejami in razvojem,
ne pa da krade ideje in na ta
način poskuša povečati že ta-
ko vehk tržni delež na račun
manjših.« JI
Žana in Savinjska
se povezujeta
Trgovska družba Žana iz
Žalca bo predvidoma do po-
čitnic končala postopek za
pripojitev Savinjske trgovske
družbe. V združenem podjet-
ju bo zaposlenih blizu 260
ljudi, skupni letni promet pa
bo znašal 7 milijard tolarjev.
V obeh podjetjih je večinski,
52-odstotni lastnik Emona Bla-
govni center, ki je že dal soglasje
k združitvi, s povezovanjem so-
glašajo tudi notranji delničarji,
svoje pa morajo povedati še pid
Atena ter odškodninski in kapi-
talski sklad, ki imajo lastninske
deleže v Savinjski trgovski
družbi. Obe podjetji bosta do-
končni sklep sprejeli na skupš-
činah, ki bosta predvidoma ko-
nec junija. Čeprav gre formalno
za pripojitev Savinjske trgovske
družbe k Žani, poteka posto-
pek na enakopravni osnovi,
poudarja direktor Žane Dolfe
Naraks, ki pa je prepričan, da se
jim bo pridružilo še katero od
sicer redkih samostojnih trgov-
skih podjetij s Celjskega. Laška
Izbira, na primer, ki se je že
pred časom pričela resno dogo-
varjati o povezovanju prav z
Emono Blagovnim centrom.
Lani je Žana, ki ima 126
zaposlenih, ustvarila za 3,3
milijarde tolarjev prihodkov in
23 milijonov tolarjev čistega
dobička. Letošnji rezultati naj
bi bili še boljši, saj načrtujejo
za 300 milijonov tolarjev več
prometa in 30 milijonov tolar-
jev dobička. Lanskega bodo
po besedah Naraksa v celoti
namenili za posodobitev in
razširitev prodajnega centra
Lena v Levcu. JI
Četrt stoletja mozirskih obrtnikov
Drevi slavnostna akademija v Nazarjah z modno revijo sekcije tekstilcev
»čeprav se razmere v obrt-
ništvu spreminjajo, postaja-
mo obrtniki kot nosilci raz-
voja malega gospodarstva
vse bolj pomemben del last-
nega gospodarskega in so-
cialnega okolja, čemur v ve-
liki meri botruje naše sta-
novsko zbornično združe-
nje, pa tudi naša pridnost,
inovativnost in sposobnost
hitrega prilagajanja,« pou-
darja predsednik Območne
obrtne zbornice Mozirje
Franc Benda.
V niozirski obrtni zbornici
se združujejo obrtniki iz še-
stih občin Zgornje Savinjske
doline. Združenje obrtnikov
je bilo ustanovljeno pred 25
leti, pred petimi leti se je na
osnovi obrtnega zakona or-
ganiziralo v zbornico. Ker so
tudi zgornjesavinjski obrtniki
prepričani, da je smisel sta-
novskega druženja v različ-
nih sekcijah, delujejo letos v
kar desetih sekcijah. ,
Največja je sekcija mizar-
jev, po številčnosti pa ji sledi
sekcija avtoprevoznikov. Po
mnenju Franca Bende je so-
delovanje med občinami in
vsemi občinskimi sveti v
Zgornji Savinjski doUni zelo
dobro in tudi zato jim je uspe-
lo osnovati Zgornjesavinjski
podjetniški center, ki je po-
daljšana roka zbornice za so-
delovanje s podjetniki in
obrtniki. V center so se poleg
zgornjesavinjskih vključile tu-
di občine šaleškega območja,
kar mu daje še posebno težo.
Franc Benda, predsednik
OOZ Mozirje.
Po besedah Franca Bende
ima trenutno največje proble-
me sekcija avtoprevoznikov,
ki je zaradi novih predpisov v
zvezi s parkirišči in dovohlni-
cami, do katerih je posebej
težko priti, morala še trdneje
strniti svoje vrste. V Mozirju
upajo, da bo po prenosu izda-
je dovolilnic od ministrstva za
promet in zveze na območno
in gospodarsko zbornico laž-
je. Problemi pa bodo vseka-
kor ostali, saj velja ocena, da
je v Sloveniji polovica avto-
prevoznikov preveč in zato
za vse ne bo dovolj kruha.
Tudi v mozirski obrtni
zbornici so prepričani, da se
bo število avtoprevoznikov
zmanjšalo, še zlasti zaradi
vse strožjih kriterijev pri po-
sedovanju   in   vzdrževanju
prevoznega avtoparka. Na-
povedujejo, da bodo do leta
2001 v Zgornji Savinjski dolini
in širše uredili vsa vprašanja v
zvezi s parkiranjem.
MITJA UMNIK
Jubilejne prireditve Ob-
močne obrtne zbornice Mo-
zirje so se začele v torek s
cehovskim večerom - preda-
vanjem Aleksandra Videčni-
ka Obrtništvo nekoč in da-
nes ter predstavitvijo zbor-
nika v Galeriji Mozirje, v
sredo z družabnim sreča-
njem upokojenih obrtnikov
in z drevišnjo okroglo mizo
ter slavnostno akademijo s
podelitvijo priznanj v Delav-
skem domu v Nazarjah, Pri-
reditve bodo zaključili v so-
boto zvečer z obrtnim ple-
som.
Prva prašna emailirnica v Velenju
Emajliranje pečic in ploščatih delov
štedilnikov s prahom je nov dosežek v
proizvodnem procesu Gorenjevega pro-
grama Kuhalni aparati in pomeni odpra-
vo ene zadnjih kritičnih točk pri uresni-
čevanju ekoloških ciljev v projektu ISO
14001.
Bistvo novega postopka je temeljno nana-
šanje emajlov z elektrostatskim brizganjem
emajla v prahu. Ima številne prednosti v
primerjavi s prejšnjim načinom, pri katerem
je bilo treba polizdelke potapljati v emajlno
suspenzijo in dodatno obrizgavati, delo pa je
bilo ročno in dokaj naporno. Za proizvodnjo
2.000 aparatov je pri novem načinu emajlira-
nja potrebnih 53 delavcev, pri starem pa jih je
moralo delati kar 81.
Nova naprava ima dve liniji, opremo zanjo
pa so nabavili pri nemških in italijanskih
proizvajalcih. Vrednost naložbe je okoli 150
milijonov tolarjev. '
HJ
ŠI.21.-2S.iiMiii2000^
GOSPODARSTVO
7
Era povezu|e
Štajerce in Korošce
Trenutno najvecia trgovska skupina na Štajerskem naj bi letos povečala promet za
tretjino - Širitev prodajne mreže z lastnimi trgovinami in franšizami
\felenjska Era bo tudi vi
^inletu eno tistih trgovskih'
ijdjetij, ki bo med kupci in i
med partnerji in konku-
jjiti gotovo vzbujala veliko,
(,2ornosti. Ob začetku tra-
Icionalnih Brinih poslovnih;
lievov je namreč vodstvo i
lužbe predstavilo nove pro-:
prne in blagovne znamke;
irnapovedalo še hitrejšo rast;
(Ojega poslovnega sistema.:
V Skupino Era je trenutno'
iteresno in kapitalsko pove-;
jnih devet trgovskih družb -i
jstrica, Korotan in Jamnica Si
oroškega. Center iz Celja J
ivinja iz Mozirja, Potrošnja j
Zagorja, DoUna iz Velenja, i
tavinjski dom iz Slovenskih;
onjic in Agrina iz Žalca. V^
(katerih družbah ima Era, ki:
la še štiri hčerinska podjetja^
I je med drugim tudi članica,
ije interesne verige 3E, ve-i
nski lastniški delež. Letosj
ajbi skupina, ki v 130 trgovi-j
ah in veleprodajnih enotah;
jposluje 1.700 ljudi, njen tržni I
lelež pa znaša od 7 do 8 od-j
Mkov, ustvarila 43 milijardi
Asjev prometa, kar je za 8 j
iijard več kot v preteklem^
[(II, sama delniška družba pa i
ij bi imela letos 22 milijard
iarjev realizacije. ]
Predsednik uprave Ere Gvi-i
»Omladič napoveduje, da:
bo leto 2000 leto konsolidaci-
je, saj družbe, ki sestavljajo
skupino, niso na enaki stopnji
razvoja. Vse članice so zato
pripravile skupni gospodarski
načrt, v katerem so opredelile
usklajeno delovanje tako na
operativni kot strateški ravni.
»Na takšen način bomo poe-
notili dejavnost vseh podjetij,
z marketinškimi učinki pa že-
limo najkasneje do konca leta
narediti skupino prepoznavno
tudi navzven,« pravi Omladič
in dodaja, da so zaradi večje
racionalizacije že začeli tudi z
združevanjem nekaterih po-
slovnih funkcij.
Strategija Skupine Era je us-
merjena v razvoj živilskih in
neživilskih maloprodajnih tr-
govin kot bližnjega oskrboval-
ca z izdelki za dnevno porabo,
v razvoj prodajnih centrov v
srednjih in manjših mestih na
območju Štajerske in tudi Prek-
murja ter v izgradnjo nepre-
hrambenih trgovin Adut z iz-
delki za dom in gospodinjs-
tvo, preko katerih nameravajo
sodelovati tudi z neodvisnimi
trgovci doma ter se kapitalsko
povezati s tujimi družbami.
Na področju veleprodaje bo-
do še bolj razvijali centre
cash&carry pod skupnim ime-
nom Prima, ki so namenjeni
predvsem oskrbi manjših tr-
govcev in gostinskih obratov.
Trenutno že imajo dva, v Vele-
nju in Slovenski vasi, do kon-
ca leta pa jih načrtujejo še v
Celju, Zasavju in na Koroš-
kem. Poleg posebnih blagov-
nih znamk za posamezne de-
javnosti razvijajo v Eri blagov-
ne znamke tudi za nekatere
širše blagovne skupine. Za po-
dročje prehrane je to Good
Food, za izdelke za kmetijstvo
in vrt je Agrina, za gospodinj-
ske izdelke pa Adut.
Da bi še bolj utrdila svoj
položaj, je Era lani s še štiri-
mi velikimi trgovskimi druž-
bami ustanovila gospodar-
sko interesno združenje Su-
ma 2000, ki se s 127 milijar-
dami tolarjev prihodka uvrš-
ča med največje poslovne si-
steme v Sloveniji. Tržni de-
lež Sume znaša trenutno 25
odstotkov, njene članice pa
se že pripravljajo tudi na
^kapitalsko povezovanje.
Glede na tržni delež je Era
vse bolj zanimiva tudi za tuje
trgovske verige, vendar se bo
družba, kot pravi Gvido Om-
ladič, za sedaj lotevala strateš-
kih povezovanj le v Sloveniji.
Možnosti vidijo predvsem na
neživilskem področju, kjer bo-
do morda izkoristili »prazen
prostor«, ki nastaja z Merkur-
jevim popolnim prevzemom
celjske Kovinotehne.
IJANJA INTIHAR
Za Etolove delnice 1050 tolarjev
Delničarji celjskega Etola, ki je v večin-
ski lasti pidov in skladov, so na nedavni
skupščini sklenili, da bodo letos za divi-
dende namenili dobrih 288 milijonov do-
bička. Dividenda znaša 1.050 tolarjev bru-
to na delnico, kar glede na trenutno vred-
nost delnice na borznem trgu pomeni 5-
odstotni dividendni donos.
Etol je lani ustvaril 361 milijonov tolarjev
dobička, kar je za skoraj četrtino več kot leta
1998. Delničarji so od tega za dividende
namenili 93 milijonov tolarjev, preostanek
pa iz dobička iz preteklih let. Dobrih 268;
milijonov lanskega dobička bo ostalo neraz-
porejenega.
Čisti prihodki Etola so se lani v primerjavi z
letom 1998 povečali za 6 odstotkov in so
znašali 3,7 milijarde tolarjev. Kar tri četrtine
so jih ustvarili na tujih trgih, zlati v državah
bivše Jugoslavije, Cefte, bivše Sovjetske zveze
in tudi v razvitem svetu. Vodstvo družbe napo-
veduje, da bodo letos delež izvoza še povečali,
nove tržne priložnosti pa iščejo predvsem v
zahodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Priho-
dek, dobiček in donos na kapital naj bi se
povečali za devet odstotkov. JI
Dravinjski
dom no
Konjiški Dravinjski dom
se je kot sedmo trgovsko pod-
jetje s širšega celjskega ob-
močja uvrstil na ljubljansko
borzo. Delnice kotirajo na
prostem trgu, prvi trgovalni
dan pa je bil 19. maj.
Podjetje, ki že skoraj pol
stoletja oskrbuje prebivalce
Dravinjske doline, se ukvarja
s prometom z živili in drugim
blagom za široko potrošnjo,
od leta 1962 pa se uveljavlja
tudi na trgu z delovnimi sreds-
tvi, čistili ter reprodukcijskim
materialom za izdelovalce us-
njenih izdelkov in druge pod-
jetnike. Predvsem z izdelki za
delovno zaščito ima že več kot
četrtstoletno tradicijo.
Dravinjski dom ima v Slo-
venskih Konjicah, Zrečah in
Ločah šestnajst poslovnih enot,
od katerih jih je polovica ži-
vilskih, v Celju, Velenju, Ma-
riboru, Slovenskih Konjicah
in Trzinu pa ima veleprodajna
skladišča, zlasti za usnjene in
tekstilne izdelke. V podjetju
je zaposlenih 177 ljudi, ki so
lani ustvarili za 2,95 milijarde
tolarjev prometa, kar je za pet
odstotkov več kot predlani,
čisti dobiček družbe pa znaša
36 milijonov tolarjev. Dravinj-
ski dom je od lani poslovno
povezan v sistem Era, matična
družba Era pa ima pri njih 28-
odstotni lastniški delež in je
največji posamični lastnik med
pravnimi osebami. V Sloven-
skih Konjicah še nimajo na-
tančnih podatkov o ostalih last-
nikih, ob vpisu v centralni
register KDD pa so, kot je
povedal direktor Franc Ver-
del, zaposleni, bivši zaposle-
ni, njihovi družinski člani ter
kooperanti imeli v rokah 48
odstotkov delnic. V Dravinj-
skem domu pričakujejo, da se
bo prav na račun teh delničar-
jev lastniška struktura kmalu
spremenila v korist institucio-
nalnih lastnikov. JI
FINANCE
i
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
v tednu od 15.5.2000 do 23.5.2000
Prenovljeno Planikino prodajalno v Celju je odprl direktor trgovske mreže Jože Vovnik.
Planika polepšala Stanetovo
^tečajno obdobje je mimo, ugotav-
^jo v kranjski Planiki. Sestavni del
,'vljanja tega podjetja za proizvod-
'•^ in trženje obutve je tudi prenova
^•^ih prodajaln in odpiranje novih.
"^0, sodobnejšo podobo, je dobila
Planikina prodajalna na Staneto-
''ilici v Celju, ki so jo ponovno odprli
J^četku tega tedna,
'dnika ima v Sloveniji 47 trgovin, v
^^3vah nekdanje Jugoslavije pa 87. V
^Jletju načrtujejo, da bodo letos za
"•^ovo prenovo namenili 120 milijonov
tolarjev. Doslej so že prenovili trgovini v
Ljubljani in Mariboru, v Levcu in v Idriji
so odprli novi trgovini, sredi leta pa bodo
skupaj z Alpino, Pekom in drugimi slo-
venskimi čevljarji odprli obutveni naku-
povalni center v ljubljanskem BTC. Po-
dobne skupne načrte imajo še v drugih
večjih slovenskih mestih, pa tudi v drža-
vah bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope.
V Planiki, kjer je večinski lastnik država,
solastniki pa so še banke in delavci, so lani
naredili za 7,4 milijarde tolarjev prometa.
Od tega so predvsem v Nemčijo in Francijo
izvozili za 5,2 milijarde tolarjev izdelkov.
Izguba podjetja znaša 1,2 milijarde tolarjev
in je, kot poudarja predsednik uprave Mi-
lan Bajželj, posledica kriznega poslovanja
v letih po osamosvojitvi, še vedno pa jih
»tepe« tudi negativno prevrednotenje kapi-
tala. V Planiku načrtujejo, da bodo že letos
tekoče poslovali brez izgube. Naročil, ki
sicer po strukturi še niso takšna, kot si jih
želijo, saj prevladujejo dodelavni posli,
imajo dovolj, veliko pa si obetajo tudi od
nekaterih novih izdelkov in od širitve trgov-
ske mreže. JI. Foto: GK
bn»tM.|.|.M
TI
KULTURA
Tri zvezde za ceijsice icneze
v v
Knjiga Bine Stampe Zmavc za slovo k razstavi o Celjskih grofih
Razstava o Celjskih grofih v Stari
grofiji Pokrajinskega muzeja bo odprta
le še do nedelje, 28. maja, ko bo po njej
znova vodila avtorica Rolanda Fugger
Germadnik. V dobrem letu dni je pre-
gledna razstava o srednjeveški rodbini
Celjskih grofov burila obiskovalce. Na-
šteli so jih okoli 20 tisoč. Veliko pa je
bilo v tem času tudi spremnih prireditev,
ki so bogatile ta izjemni kulturni in
zgodovinski dogodek v Celju.
mišk.   ::.;^c;^B
Tako so v torek zvečer v muzeju pripravi-
li še eno zanimivo vzporedno prireditev.
Predstavili so namreč knjigo celjske pesni-
ce in pisateljice Bine Štampe Žmavc, z
naslovom Tri zvezde za celjske kneze.
Delo je nastalo na pobudo Pokrajinskega
muzeja, izšlo je v nakladi 500 izvodov,
prozo in poezijo pesnice Bine Štampe
Žmavc je ilustriral Adriano Janežič. Knji-
go, v ozkem, »gotskem« formatu, je obli-
koval Radovan Jenko, natisnili so jo v
tiskarni Hren v Ljubljani, založil jo je Po-
krajinski muzej Celje. Čeprav je knjiga
namenjena predvsem mladim, jo bodo z
veseljem vzeli v roke bralci vseh starosti,
pravi direktorica Pokrajinskega muzeja Ce-
lje Darja Pirkmajer.
Zaradi tehničnih težav bo knjiga med
bralci šele čez mesec dni.
^ Na prireditvi je delo Bine Štampe
Žmavc predstavil književnik Ivo Frbe-
žar, dogodek sta popestrila plesalca Ju-
re Lukaščik in Gaj Žmavc.
« MP
Do nedelje bo v arheološki dvorani
muzeja na ogled tudi razstava otroš-
kih izdelkov Vitezi v vrtcu, ki so na-
stali v Vrtcu Tončke Čečeve v Celju.
Navdih jim je bila razstava o Celjskih
grofih.
ZAPISOVANJA
Ne tujec, pač pa tujek
Piše: TADEJ ČATER
Priznam, da me je Bajuko-
vo potegovanje za mandatar-
ja bolj malo zanimalo, da me
bolj malo zanima tudi kot
mandatar, da mi je pravza-
prav popolnoma vseeno, kdo
je in kaj je dr Andrej Bajuk.
Prav zanimivo, z nekim ta-,
kim prikritim zadovoljstvom, :
mogoče celo s kančkom per-
verzije, pa je bilo spremljati
odmeve ob njegovem zmago-.
slavju. Pa pri tem ne mislim le,
na medije, hm, še najmanj na \
medije, marveč na tiste, ki so
ga predlagali, ki so se potrudi-
li, da je Bajuk dobil manda-
tarstvo.
Medijski odmevi so bili raz-
lični, v glavnem pa polni skep-
se. Kar je povsem običajno, če
vemo, da se je Bajuk šele ne-
davno vrnil v Slovenijo in. da
za njegovo ime ve le malo
ljudi. Nič nenavadnega. Zma-
goslavje pa je presenetilo tudi
tiste, ki so ga pripravljali.
Vsaj tako je razumeti rafale
negotovosti, ki so se sprožili
ob Bajukovi izvolitvi. Ti pa so
presenetljivi. To pa je nekaj
nenavadnega. Da negotovost
izražajo tisti, ki ga ne pozna-
jo, je razumljivo, da pa so
negotovi celo tisti, ki ga pod:
pirajo, hja, od tod naprej pa
tisti stavki na začetku ne drži-
jo več - dr Andrej Bajuk meje
začel zelo zanimati. Končno
sem kot vsi ljudje na tem svetu
tudi sam politično bitje. Kate-
re provenience? Ni pomem-
bno!
Eden takih odmevov nego-
tovosti je prišel tudi izpod pe-
resa pisatelja Draga Jančarja,
ki se je v preveliki vnemi, da
bi zaščitil dobro ime dr An-
dreja Bajuka, spustil celo tako
daleč, da je pozabil na svoje
osnovno poslanstvo - reflekti-
rati stvarnost, kakršnakoli že
je, kar se za intelektualca edi-
no spodobi. Kar se za intelek-
tualca Jančarjevega kova še
posebej spodobi. Jančarja je
prizadel hladen sprejem Baju-»
ka s strani medijev. Hja, pa to
zares verjamete? Kje pa! Jan-
čarja je zaskrbelo nekaj po-
vsem drugega; iz udobne opo-
zicije, ki je za intelektualca
kot naročena, je padel v polo-
žaj, ko bo moral celo zagovar-
jati dejanja nekdanje opozici-
je. Porušila se bodo njegova
načela. Podrl se bo njegov sta-^
tus. Ali še boljše; njegov stat^
se je spremenil, kar u^egn,
biti tudi zelo boleče. Samo ^
ilustracijo; ker Jančarja po^
nam, vem da se je znašel\
hudih škripcih, da se mu
trgalo srce, ko so njegovi^
slanci tako nesramno žali
nasprotne poslance. Da so^-
zelo srbeli prsti, da ga je nii
kalo napisati nekaj vrstic
bran sedanje opozicije, da p
tega ni smel storiti. Da ga]
nastop kakšnega Iva Hvalia
ki je poslanko madžarske «
poslanca italijanske nam
nostne manjšine, zmerjal s ti^
cema, osebno prizadel, h
nič! Ostal je tiho! Niti beseda
v bran pizadetima poslana
ma. Niti besedice proti Hvi
ci. Ja, je pač poslanec, ki pfi
haja s tiste strani politične^
bloka, v katerem biva tni
Jančar Ko pa se je pojavil
negotovost v medijskih i
stah, ups, takrat pa nam
nost na barikade; braniti Im
no negotovost in jo skrivati*
»doktoratom« o tujstvu. 7.
pritlehno!
Ampak, kaj? Zgodilo se n
nič presenetljivega. Bajuk s
počasi imvaja in se iz tuja
konvertira v domačina. Postu
pek še vedno poteka. In h
potekal še nekaj časa. Kar]
jasno tudi Jančarju, ki Bajuk
menda ni nikoli razumel ka
tujca. Marveč kot strokovnji
ka v »belem svetu«. Pri tem']
imel kajpak v mislih tisti »i£
li svet«, ki se prične onstm
Karavank in Alp, ne pa tisit
ga, ki se začne onstran Kol^
in Sotle. Kar nas ta trennit
ne zanima. Kar je ta trennti
nepomembno. Pomembno p
je nekaj drugega; ko je bil
poslanski obravnavi dr Mo>
ko Voljč, pred leti, saj se ^
spominjate, so ga poslanci, I
so tokrat tujstvo dr Andr4
Bajuka spremenili v »do0
čijstvo«, označili kot tujca, ^
v slovenskem političnem p
štoru nima kaj iskati. Sprei^
vedavost, pač. In Drago
čar je molčal. Pa je imel od&
no priložnost, da spiše siKI
»doktorat« iz definicije t4
tva. Še lepšo priložnost paf
imel, ko so k nam drvele
me beguncev iz vojnih oW\
čij nekdanje Jugoslavije. Pfl
bila zapisana niti ena sa^^
beseda. Ko pa se pojavi
juk, in to kot zmagovalec, '0
stane tujstvo zelo pereče. K/^'
dragi moja, to je le krinka-
bi tisti begunci prišli v poz^^^
jo, da bi kakorkoli lahko od''^
čali o svojem življenju v tnji^^"
če bi Voljč takrat zmagal, b^^
tudi Jančar razpisal. Ker b^^
beguncih in v Voljču prep^^^
nal tujek. Podobno kot je v r
Andreju Bajuku prepoznal i^^
ka, ne pa tujca. S tujkom f
ne ve kaj početi. Negotov^
Točno!
Novi knjigi pisateljice Cilke Lipnik
Minulo sredo se je pisate-
ljica Cilka Lipnik v knjižnici
v Rogaški Slatini predstavila
z dvema novima knjigama,
zbirko črtic Aloja in roma-
nom Sviloprejka, ki sta izšli
v samozaložbi kot druga in
tretja knjiga iz zbirke »Lip-
nik«.
Potem, ko je lani poleti izš-
la knjiga Biti učiteljica, knjižni
prvenec Cilke Lipnik, je de-
cembra lani zagledala luč sve-
ta zbirka ezoteričnih črtic
Aloja, namenjena izbrancem.
Kot v knjigi Biti učiteljica je
tudi tu osnova vsega bivanja
ljubezen. Govori o njenem
pomenu za medsebojno ra-
zumevanje in predstavi razne
oblike čutenja.
Pisatelj Janez Švajncer pra-
vi: »Aloja se s svojo pestro
vsebino uvršča med besedila,
ki vabijo vsakogar, da spozna
ustvarjalnost domače pisate-
ljice...«
Pred dobrim mesecem, 17.
aprila, je prišla »na svetlo«
Sviloprejka, roman v pismih.
Seveda je tudi Sviloprejka ug-
lašena na strune ljubezni.
Ljubezen zmaga nad zlom.
Lahko bi rekli, da je roman
učbenik samovzgoje in lju-
bezni, iskanje zakladov v se-
bi. Posebno mesto v romanu
ima narava in neznani posa-
mezniki vseh vrst ljudi ter
razne modrosti in poučne mi-
sli več avtorjev.
Odlomke iz obeh knjig sta
poslušalcem recitirala člana
Ljubiteljskega gledališča Te-
harje Peter Simoniti in Ljud-
mila Conradi.
UUDMILA CONRADI
s pesmijo v srcu
v sredo, 17. maja, sta se v celjskem Narodnem domu predstavila dekliški pevski zbor
Gimnazije Celje - Center in gostje iz Ljubljane, mešani mladinski pevski zbor Veter.
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center deluje pod vodstvom prof. Barbare Arlič in je že
vrsto let zelo uspešen na tekmovanjih, kjer prejema laskava priznanja. Aprila letos so se pevke
udeležile tekmovanja profesionalnih zborov v Rivi del Garda v Italiji in njihov trud je bil poplačan
s srebrno plaketo, tretjim mestom v njihovi kategoriji ter zelo dobrimi kritikami članov žirije.
V soboto, 20. maja, so sodelovale na 17. reviji pevskih zborov, ki je bila v Zagorju. Za 87,7 točk
so prejele srebrno priznanje, kar je velik uspeh, saj zlato sploh ni bilo podeljeno. Julija se
ponovno odpravljajo na tekmovanje, tokrat v avstrijski Linz. SABINA KRANJEC
Povezovanje
paricov
Na gradu Podsreda so
podpisali v petek listino o
sodelovanju med upravljav-
ci zavarovanih območij v
Sloveniji, s katero so usta-
novili Skupnost parkov v
Sloveniji.
Tako so se povezali Koz-
janski regijski park. Triglavski
narodni park in regijski park
Škocjanske jame, ki pričaku-
jejo skupno reševanje proble-
matike zavarovanih področij,
reševanje težav v zvezi s fi-
nanciranjem ter povezanost
na strokovnem, izobraževal-
nem, informacijskem in pro-
mocijskem področju.       BJ
Nastopi žalskih
simfonikov
Simfonični orkester Glas-
bene šole Risto Savin Žalec
združuje 60 glasbenikov, se-
danjih in nekdanjih učen-
cev glasbene šole. V zad-
njem času je imel kar štiri
nastope in sicer nastop na
reviji simfoničnih orkestrov
v Krškem, dva koncerta za
osnovnošolske otroke in
enega za odrasle.
Njihov koncertni program
je skrbno izbran in zna ugodi-
ti vsakemu poslušalcu, zato
so ti po nastopih vedno nav-
dušeni. Koncertna mojstrica
je prof. Tanja Miklavc, umet-
niška vodja orkestra pa sta
prof. Diana Pajk in prof.
Damjan Vajde. Sicer pa je žal-
ski simfonični orkester še
razmeroma mlad, saj je začel
z delovanjem leta 1996. Prvič
se je javno predstavil v Celju,
leto pozneje na Mladinskem
pevskem festivalu. Od takrat
se vsako leto predstavlja na
zaključnem nastopu glasbene
šole, prvi samostojni koncert
pa je imel leta 1998 v Novem
mestu in lani v Žalcu.
T. TAVČAR
Orkester pod vodstvom prof. Damjana Vajde med nastopom v Žalcu.

KULTURA
9
Po slike in vino v Konjice
l(onjice z okolico bodo konec maja
I v začetku junija znova svojevrsten
Ijicarski atelje, v katerem se okrog
jjtujočih slikarjev zbirajo podjetniki,
i,lturniki in turistični delavci. Takrat
^0 namreč Likovna prijateljevanja,
,(os že šesta zapovrstjo. V soboto, 3.
,„ija zvečer, bodo druženja končana
^edno zanimivima dražbama nasta-
li slik in posebne polnitve vrhunskih
'a-   _
Likovna prijateljevanja v Konjicah so
,1 kot le kulturni dogodek, saj povezu-
je umetnost s kulturo in turizmom. V
jnulih štirih letih so prijateljevanja go-
ila skoraj štirideset uspešnih sloven-
skih slikarjev, po pravilu lahko namreč
slikarji sodelujejo le dvakrat zapored.
Skupaj so ponudili na zaključni dražbi
več kot petdeset slik in prav vse so
dobile nove lastnike. V Slovenske Konji-
ce bodo organizatorji prijateljevanj - ča-
sopis Novice, Radio Rogla ter številni
podjetniki in turistični delavci s Celjske-
ga - tudi letos povabili enajst slikarjev.
Letos bodo na konjiškem ustvarjaU:
Leon Koporc, Rado Jerič, Janez Kova-
čič, Karen Soklič, Darinka Pavletič Lo-
renčak, Bojan Klančar, Jelica Žuža,
Marjan Skumavc, Tone Seifert, Mira
Uršič in Alojz Tomše.
Zanimiva je tudi dražba posebne pol-
nitve konjiških vin Zlatega griča. Letos
bo četrta in tudi tokrat bo na njej draže-
nih le toliko steklenic posebne polnitve,
kolikor je gostujočih slikarjev. Steklenice
dosegajo na dražbi visoke cene, tista s
številko ena je bila v prvem letu prodana
za najvišjo ceno od leta 1945 v Sloveniji.
Domačin Franc Riemer je zanjo odštel
305 tisoč tolarjev. Izkupiček prodaje vin
organizatorji namenijo v sklad za štipen-
diranje študentov s širšega lokalnega
območja.
Sobotni večer, ko tudi razstavijo vsa
dela, nastala na prijateljevanjih, je v Ko-
njicah zato slovesen, nekoliko razburljiv,
a prijeten. Tudi letos organizatorji ne
bodo omejevali vstopa in bo lahko za-
ključni večer v hotelu Dravinja obiskal
vsakdo.
■■■■■■■■■K A.Mr.
prireditve
6LEDALISCE
SLG: Sapramiška 27. 5. ob
10. uri, za abonma družinski
lutkovni in izven; Tramvaj po-
želenje, 27. 5. ob 19.30 pred-
premiera za abonma sobota
večerni in izven; Ubijalci muh
29. 5. ob 11.30 za abonma
Gimnazija Lava Celje I; Alisa,
Alica, 29. in 31. 5. ob 20. uri na
Odrupododrom, za abonma
in izven; Limonada Slovenica
31. 5. ob 15.30 za abonma 2.
šolski in izven.
Kulturni dom Zarja Trnov-
Ije 26. 5. ob 20. uri predstava
Dobri vojak Josef Švejk, v iz-
vedbi domačega KUD Zarja.
Kulturni dom Šentjur 26.
5. ob 20. uri komedija Mož, ki
si ne upa, v izvedbi amater-
skega gledališča Vrba iz Vrbja
pri Žalcu.
Kulturni dom Ponikva 27.
5. ob 20. uri komedija Ljube-
zen v kovčku, v izvedbi dram-
ske skupine DPD Svoboda iz
Liboj.
KONCERTI
Narodni dom Celje 26. 5. ob
19.30 redni letni koncert Me-
šanega komornega pevskega
zbora Celje, ki ga vodi proL
Dragica Zvar z gosti: sekste-
tom Moškega pevskega zbora
Slovenskega prosvetnega
društva Trta iz Žetale vasi v
avstrijski Koroški.
Telovadnica OŠ Frankolo-
vo 26. 5. ob 20. uri redni letni
koncert Moškega pevskega
zbora PD Anton Bezenšek iz
Frankolovega.
Večnamenski prostor OŠ
Prevorje 26. 5. ob 20. uri kon-
cert terceta Domina z gosti.
Diskoteka Jungle Celje 27.
5. koncert Borisa Novkoviča.
Knjižnica Laško 27. 5. ob
19.30 koncert vokalnega se-
stava Odmev z gosti.
Dom kulture Velenje 25. 5.
ob 17.30 letni koncert pevskih
zborov in vokalnih skupin, ob
18. dobrodelni koncert zborov
OŠ Livada in POŠ Skale. 27. 5.
ob 16. uri medšolski pevski
festival Korajža velja.
Glasbena šola Velenje 25. 5.
ob 18. uri javni nastop piani-
stov osnovne stopnje GŠ Vele-
nje. 26. 5. ob 19. uri koncert
klasične glasbe. 30. 5. ob 19.30
abonmajski koncert simfonič-
nega in godalnega orkestra GŠ
Velenje.
Kulturni dom Vitanje 27. 5.
ob 19. uri revija odraslih pev-
skih zborov.
Cerkev sv. Egidija Zreče 28.
5. ob 19. uri orgelski koncert.
RAZSTAVE
Galerija KC IN Velenje raz-
stava barvnih fotografij Rafae-
la Podobnika.
Knjigarna in antikvariat
Antika razstava Aleša Než-
maha.
Mladinski center Velenje
razstava likovnih del iz delav-
nice Astronomskega žura
»Zvezde so padle na glavo
2000«.
Grad   Slovenska   Bistrica
razstava slikarja Božidarja Sr-
diča iz Celja »Za svojo in pasjo
dušo«.
Galerija Mozirje razstava li-
kovnih ustvarjalcev društva
Gal.
Razstavni prostor »stara
občina« razstava Petra Petro-
viča.
Galerija Mozaik razstava
akademskega slikarja Petra
Beusa.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
V okviru razstave bo 26. 5. ob
10. in 16.30 uri demonstracija
obrtnika - urarja Ivana Krivca.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega mesta.
Kulturni center Laško Su-
sanne in Helmut Kortan.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Jože Svetina, do 31.
5.
Pokrajinski  muzej  Celje
Celjski grofje. 28. 5. ob 17. uri
zadnje vodstvo ob zadnji uri
zadnjega dne razstave, avtori-
ce Rolande Fugger Germad-
nik; Arheološko razstavišče
razstava Vitezi v vrtcu.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice Milan Todič.
Občasni prostori Muzeja
novejše zgodovine 100 let
Leona Štuklja - Ave, Triump-
hator.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Avla hotela Dobrna Vlado
Renčelj - Ver, do 1. 6.; Galerija
Volk Jurij Godec, do 31. 5;
Galerija Borovo Ida Šprah, do
8. 6.; Etol humanitarna razsta-
va likovnih del članov Likov-
nih samorastnikov Ljubljana
in Koroških likovnikov, do 31.
5.; avla Splošne bolnišnice
Celje dijaki Srednje zdravstve-
ne šole, do 31. 5..
OSTALO
Mladinski center Celje 25.
5. od 18. do 20. ure računalniš-
ka delavnica; 26. 5. od 15. do
18. likovna in od 18. do 20. ure
angleška delavnica; 27. 5. ob
20. uri gledališka predstava
Biblija, gledahške skupine Dej-
mo stisnt teater; 29. 5. od 15.
do 18. ustvarjalna delavnica,
30. 5. ob 18. uri pa AvtoCad,
začetek 6-urne računalniške
delavnice.
KD Underground Celje,
Stanetova 2 25. 5. ob 21. glas-
beno-gibalni performens Mla-
dinskega amaterskega gleda-
lišča Centra pozornosti iz
Šmarja pri Jelšah z naslovom
Avtoportret neke slečene
Šmarčanke.
Knjižnica Velenje 25. 5. ob
17. uri srečanje s karikaturi-
stom in ilustratorjem Božom
Kosom.
Dom kulture Velenje 31. 5.
ob 18. uri plesna predstava
Glasbene šole Velenje, oddel-
ka za moderni ples.
Cankarjeva ulica, Titov
trg... Velenje 27. 5. ob 15. uri
nastopi uličnih glasbenikov.
Mestno otroško igrišče Ve-
lenje 27. 5. ob 15. uri otroški
živ žav in ustvarjalne delavni-
ce.
Zreče 27. 5. pohorska ohcet
s prihodom furfhanov s Po-
horja.
Univerza za III. življenjsko
obdobje 29. 5. ob 18. uri v
Levstikovi sobi - srečanje z
znano iskalko pogrešanih in
zdraviteljico ter predstavitev
knjige Milke Petrovec Koprivi-
ca: Z zaupanjem v neznano.
Muzejske ustvarjalne de-
lavnice 25. in 30. 5. ob 10. uri
Okrasimo sveče.
Med nastopom MPZ Karla Viranta iz Braslovč, ki ga vodi Marko Slokar.
V Braslovcah S pesmi jo V pomlad
Sredina maja je po mnenju Braslovčanov pravi čas za njihovo že tradicionalno prireditev
S pesmijo v pomlad, ki jo pripravlja Prosvetno društvo Braslovče.
Tudi letos so jo pripravili, na njej pa so nastopili domači moški pevski zbor Karla Viranta pod
vodstvom Marica Slokarja, dekliški pevski zbor Gomilsko pod vodstvom Mateje Žnidar in
Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom prof. Tadeje Cigale. Prireditev je povezovala Lucija
Marovt. Prireditev je kljub obilici dela v tem času prišlo poslušat precej ljubiteljev lepega petja in
tisti, ki cenijo požrtvovalno delo pevcev in njihovih vodij. T. TAVČAR
Za prijatelje
muzeja
v Muzeju novejše zgodo-
ine Celje so se odločili, da
stanovijo skupino Prija-
;lji muzeja, ki želijo sode-
)vati pri ohranjanju slo-
enske kulturne dediščine
1 boljšem delovanju mu-
eja.
Člani novonastale skupi-
s bodo lahko sodelovali na
dične načine - z idejami,
asveti, pomočjo pri dopol-
ijevanju zbirk, s prostovolj-
im delom ali finančno... Na
iredvečer svetovnega dne-
amuzejev, ki je bil preteklo
jedo, so 26 posameznikom
lii podelili prve članske iz-
knice s plačano članarino
2 letošnje leto, z njimi pa
odo lahko izkoristili števil-
e ugodnosti kot so prosti
stopi v določene muzeje,
a razstave, izleti in drugo,
lani lahko postanete tudi
i, članarina pa znaša 3.000
slarjev. Denar iz članarin
lodo namenili za obogati-
K zbirk, programov in ak-
ivnosti.
8. junija vabijo na glasbeni
ečer v muzejski kavarnici,
i bo ob 18. uri, na njem pa
e bosta predstavila Petra
ložič (violina) in Branko
iožman (harmonika) z na-
levi različnih kulturnih po-
bčij od Pariza do Balkana.
Od 2. do 7. julija organizira
'^uzej tradicionalne poletne
'klavnice, namenjene mla-
dim raziskovalcem, študen-
orn in dijakom, v katerih
^ružujejo osnove etnološ-
kega dela, seznanjajo mlade
-načini raziskovalnega dela
'^r muzejske prakse. Letoš-
nja Muzejska poletna delav-
nica Praznični krog Celje
■OOO je že osma po vrsti,
izpisane teme raziskave
^ cerkveno leto v celjski
^^kaniji, življenjski krog
[faznikov in državni prazni-
«• B. JANČIČ.
gutenbergova galaksija
Krasni novi dom
Obiskovalec stoji pred im-
pozantno zgradbo z belo fa-
sado, njena južna stran je vsa
v steklu, marmorni vhod in
drseča steklena vrata zgovor-
no pričata, da je stavba nekaj
posebnega. Pne se v višino
skoraj toliko kot sosednja
zgradba, v kateri je drug tak
posvečen kraj - gledališče. Že
neizkušeno oko laika bi lah-
ko z gotovostjo pritrdilo, da je
nad obema stavbama bdela
ista arhitektova roka. In arhi-
tekt se pri svojem umotvoru
ni »šparal«, kot se reče. Ne na
zunaj ne v notranjosti.
Ko obiskovalec prestopi
vhod, opremljen z varnostni-
mi senzorji, se znajde pred
sprejemnim pultom, kjer mu
zamenjajo klasično izkaznico
z moderno, digitalizirano, po-
dobno onim, s katerimi lahko
dvigujemo denar na banko-
matih. Prost vse osebne navla-
ke se nato obiskovalec lahko
prosto sprehaja med knjižni-
mi policami v pritličju, kjer
izbira predvsem med beletri-
stičnimi knjigami. Otroški obi-
skovalec pa najde knjige, knji-
gice, slikanice, igrače, igrala v
istem prostoru,
lahko pa se use-
de tudi za raču-
nalnik in počne z
njim vse mogoče
vragolije, tudi br-
ska po virtualnem katalogu,
če se mu že zahoče. Nekako v
sredi prostora, a malo ven iz
sredine, obiskovalec spet trči
na pult, tokrat razsežen, kjer
prijetno osebje sprejema in
oddaja knjige. Tam blizu se
nahaja tudi svojevrstna poseb-
nost te nove zgradbe, imeno-
vana knjigomat. S kartico, ki
smo jo že omenili, lahko obi-
skovalec razdolži knjigo, ki jo
želi vrniti, a lahko si knjigo
tudi sam izposodi in tako raz-
bremeni prijazno osebje, da se
lahko posveča internemu de-
lu, ki ga je, vsaj v teh prvih
mesecih po selifvi, še veliko.
Obiskovalec se potem
povzpne po širokih stopnicah
v prvo nadstropje, kjer ostrmi
nad stropovo višino, ki se pne
kot strop katedrale, ne poza-
bimo, smo v posvečenem pro-
storu!, ki med drugim golta
tudi drago ogrevalno energijo.
A občutek je veličasten, ko se
sprehaja med policami, ki so v
primerjavi z razsežnostjo pro-
stora liliputanske, da o knjigah
sploh ne izgubljamo besed: ta-
ko velik prostor in tako malo
knjig. A niso le knjige. Vse
gradivo v digitalni in analogni
obliki je tudi najti tukaj, moč
ga je preposlušati in si ga v
miru ogledati. Na drugi strani
je velikanska čitalnica z boga-
tim izborom najnovejše ak-
tualne periodike v mnogih je-
zikih, najti je tudi starejše ča-
sopise in revije.
V prijetnem hladu se obi-
skovalčevo oko lahko spre-
haja po bukovini, ki jo je na
pretek, a če že hoče posebno
doživetje, se lahko sprehodi v
klet, kjer v večnamenski dvo-
ranici, opremljeni tudi s kabi-
nama za simultano prevaja-
nje, in obzidani z marmorni-
mi ploščami iz Hotavelj, pri-
sluškuje poetičnemu poklja-
nju lesenega stropa.
Obiskovalcev je bilo zadnjo
soboto veliko, med njimi cel
avtobus iz Celja, stanovski
kolegi pač, ki smo si šli ogle-
dat najnovejšo pridobitev slo-
venskega knjižničarstva - no-
vo zgradbo Knjižnice France-
ta Bevka v Novi Gorici.
Bibelj
Št. 21.-25. mai 2000
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Kleščar v podzemlju
»Sami ste si krivi, da vas ni blo tam^ ko sm pravu vice!«
Tako pravi Dušan Vaupo-
tič, za prijatelje Dule, glavni
in edini protagonist mono-
drame Kleščar, v režiji Matja-
ža Latina, ki je nedeljske obi-
skovalce kulturno-umetniš-
kega društva Underground iz
Celja pričakal kar kot eden
od obiskovalcev. Pa ne pre-
več reprezentativen. Takšen
z redkimi brčicami in z zane-
marjenimi, daljšimi lasmi, ob-
lečen v havajsko srajco in
šuškasto trenirko. S kakšnim
kozarčkom preveč pod kapo.
Uro in petnajst minut smo
preživeli z likom Kleščarja iz-
pod peresa letošnjega Grumo-
vega nagrajenca, mladega dra-
matika Roka Vilčnika, ki se
zaradi vraževerja pod svoje tek-
ste podpisuje s psevdonimom
Rokgre. Sočnost in živost jezi-
ka, poigravanje z besedami:
Dule ima seksapil - najprej
seksa potem pa pije - in več-
plastnost, sicer v humor zavite-
ga teksta, pričajo, da je nagra-
da prišla v obetavne roke.
Dule, bivši delavec Metalne,
orodjar - kleščar, nas je v ma-
riborščini s kozarčkom v ro-
kah duhovito popeljal po labi-
rintu svojega povprečnega živ-
ljenja. Z brezposelno ženo,
prvakinjo v štrikanju in kvač-
kanju, ljubiteljico Esmeralde
in doktor romanov. S sinom
Bobijem, ne preveč briljant-
nim tretješolcem, ki se zadnje
čase zaskrbljujoče preveč dru-
ži z otrokom novopečenega
bogataša in se zmrduje nad,
no, vsakdanjim, kosilom v ob-
liki zelja in krompirja. Z lju-
bico, Mileno, najboljšo ženi-
no prijateljico, ki rada da. In z
vsakdanjimi dogodki, ki se do-
gajajo vsakomur med nami
(komu pa še ni pajek odpeljal
avtomobila?), in ki jih inter-
pretira kot prave male dogo-
divščine.
Mimogrede pove še kakšno
zasoljeno na račun Slovencev,
S kulturno umetniškim društvom Underground, ki ima po zadnjih podatkih že blizu 150
članov, Celje ni dobilo le izjemno prijetnega prostora, kjer se bodo srečevali različni domači
in tuji ustvarjalci ter ljubitelji kulture. Lastnika Jože Lipnik in Jasin Napast sta namreč s
preureditvijo kleti v zgradbi na Stanetovi ulici, kjer je bila pred drugo svetovno vojno
kavarna Evropa, meščanom ponudila shajališče tudi čez dan in ne le ob večerih, ko se bodo,
kot obljublja programski vodja Slavko Škvorc, odvijale gledališke predstave, glasbeni
nastopi, literarna srečanje, javne debate in projekcije filmov. Da mesto res potrebuje takšen
prostor, je pokazal tudi dober obisk ob otvoritvi Undergrounda.
ki se premalo smejemo, pre-
več pehamo za denarjem, se
vtikujemo v prijateljeve in so-
sedove zakonske nevšečnosti,
ne držimo svojih besed, se
navdušujemo nad nogometom
in utapljamo žalost v vincu ali
piru. Vendar tekst ne deluje le
na eni ravni, komičnost pove-
danega prekriva stisko odtuje-
nega in preplašenega človeka,
onemogočanega, da se potrju-
je z delom, ker je pač brezpo-
seln, in v katerem kljuje strah,
da mogoče po njem ne razsaja
kleščar - bolezen rak.
Aljoša Ternovšek, preprič-
•Ijiv in domač, kot znanec z
ulice, je po uspešno odigrani
predstavi priznal, da ima z
igranjem Kleščarja veliko za-
dovoljstva in zanimive izkuš-
nje. Pravi tudi, da ga po Slove-
niji različno sprejemajo. Naj-
bolj toplo ga seveda pričakajo
Mariborčani. Da bi tudi obi-
skovalci iz drugih pokrajin Slo-
venije v čim večji meri razu-
meli »štajersko mentaliteto«,
je potrebno med predstavo kaj
pojasniti, razložiti. Mi bomo
navijali za Dušana Vaupotiča,
o katerem snovalci predstave
snemajo tudi dokumentarni
film Dušan, Vaupotič - pred-
sedniški kandidat. Baje si ga
bomo lahko ogledali med pred-
sedniškimi volitvami v Slove-
niji. Pa to zagotovo ne bo
naključje.
MIHI MATEJA TIRGUŠEK
Zahvala za humanost
v zahvalo za darovano kri
so krvodajalcem iz Laškega
ob dnevu krvodajalcev, 4.
juniju, in v počastitev 45-
letnice organiziranega krvo-
dajalstva na Slovenskem,
podelili jubilejna priznanja,
ki jih je prejelo 16 daroval-
cev krvi.
Sprejem sta pripravila Urad
župana občine in Območno
združenje RK Laško, organi-
zator celotne akcije pa je Pivo-
varna Laško. Zbrane, ki so
darovali kri več kot 50-krat, je
najprej nagovoril župan Jože
Raj h in se jim zahvalil za glo-
bok čut do sočloveka, pleme-
nitost in nesebičnost. Zahvala
je veljala tudi v imenu vseh
tistih, ki so bili deležni te krvi
in se jim za to osebno ne
morejo zahvaliti. Predsednica
Območnega združenja RK za
Laško Mihaela Pečar je pove-
dala, da so Laščani lahko po-
nosni, saj s 5,6 odstotki krvo-
dajalcev na število prebival-
cev celo presegajo republiško
povprečje. Med krvodajalci je
tudi Franc Sotlar, ki je dan
pred sprejemom stoprvič da-
roval kri. Da bi še več ljudi
sledilo njihovemu zgledu!
B. JANČIČ
Sezona VIP turnirjev se je začela
Slabo vreme jo je letos spet zagodlo celjskim kriminalistom, ki so na Cetisovem teniškem
igrišču že tretje leto zapored pripravili turnir dvojic. Več kot štirideset ljubiteljev tenisa, med
katerimi je bilo tudi nekaj politikov, gospodarstvenikov in drugih znanih Celjanov, pa se ni dalo
in se je uspešno upiralo dežju, čeprav so morali tekme odigrati kar na desetih igriščih po vsem
mestu. Tudi zato, ker pomeni turnir začetek poletne sezone VIP turnirjev po Sloveniji.
Zmagovalni par turnirja sta bila celjski kriminalist in tudi glavni organizator dogodka Milan Es
ter poveljnik specialne enote MNZ Jože Sironič. V tolažilni skupini sta zmagala žalski župan
Lojze Posedel in policist PU Celje Aleksander Majcen. JI
Z zlatom poplačan trud
V Bistrici ob Sotli, kjer imajo
svoje vinogradniško društvo,
bo v soboto, 27. maja, podeli-
tev diplom in "priznanj letoš-
njega vinskega ocenjevanja.
Komisija pod vodstvom mag.
Toneta Vodovnika je pred dne-
vi ocenila 70 vzorcev, pri
čemer znaša skupna povpreč-
na ocena 17,48.
Med številnimi vzorci bele
zvrsti so najvišje ocenili pri-
delek Karla Planinca iz oko-
liša Črešnjevec, med rdečo
zvrstjo najvišje Jožeta Gerša-
ka iz okoliša Vina gora ter
med sauvignonom Petrišiča-
Klanjca iz Orešja.
Med laškim rizlingom je pre-
jela najvišjo oceno klet Bla-
zinčič iz okoliša Orešje za let-
nik 1998, med kernerjem Mar-
ko Stadler iz Dalečne Gorce,
med chardonnayem Franc Štu-
kel iz Buč, med renskim rizlin-
gom Ciril Robek iz Črešnjev-
ca, med modro frankinjo kl^
Blazinčič iz Orešja, med
lim pinotom Dušan Plani"'
iz okoliša Črešnjevec ter i^^
laškim rizlingom pozne trg^
tve Ivanka Kolar iz Drenovc^
Komisija je ocenila tudi C
en vzorec modrega pinota, zvv^
gelda, izabele in sivega pin'''
ter pozne trgatve modre
kinje, prav tako večinoma ^
zlate medalje. ,
BRANE JERANK'
Obnovljena kapela v Razgorjv
v nedeljo je bila v Razgorju pri Vojniku slovesnost oi
blagoslovu obnovljene Rečnikove kapele, ki so jo zgradil'
že leta 1865, a v manjšem obsegu.
Kapelo, ki je priljubljeno zbirališče mladih, so prvič obnovil
leta 1978, zaradi dotrajanosti in odpadanja ometa pa so s*
domačini odločili, da jo ponovno prenovijo. Blagoslovil joj'
vojniški kaplan Jože Prah, slovesnosti ob otvoritvi pa se)'
udeležil tudi župan Beno Podergajs, ki se je zahvalil vsem.'"
skrbijo za dediščino naših prednikov. M-J
Na Stari in za
Mestni grad
Odbor za pripravo priredi-
tev Poletja v Celju, knežjem
mestu je v četrtek potrdil pro-
gram letošnjega poletnega, zla-
sti večernega dogajanja, ter
določil, da se bo poletno doga-
janje v knežjem mestu začelo
13. junija, zaključilo pa v drugi
polovici septembra.
Podobo celjskega poletnega
dogajanja bo krojilo okoli 30
organizatorjev, pripravljenih pa
je preko 100 prireditev. Žal,
zaradi omejenih denarnih mož-
nosti, prav vsem Mestna obči-
na Celje ne bo sofinancirala
izvedbe prireditev v želenih
zneskih, vendar pa so 5 mili-
jonov tolarjev po mnenju mag.
Alekse Gajšek Krajnc kar naj-
bolj pravično porazdelili. »Že
vnaprej se zavedamo, da vsi ne
bodo zadovoljni. Vendar bo
mesta občina ob tem primak-
nila še 1,8 milijona za pro^^
cijo programa, 900 tisočako,
za tradicionalno Veronikinj
nagrado za najboljšo pesni^j^,
zbirko leta ter dobrih 10 ni|
Jonov tolarjev za ureditev pfj
zorišč poletnega dogajanja,,
V Celju bosta uradni pri^^
rišči poletnih prireditev naStj
rem gradu in za Mestnim gr^
dom, seveda pa ne bodo zanu
li tudi ostali, prejšnja letaki
uveljavljeni kotički poletneg
druženja in prireditev. Poletj
v Celju, knežjem mestu seb
začelo 13. junija z razstavoi
parfumih v Pokrajinskem mu
zeju ter koncertom za Mesi
nim gradom, podrobneje p
bodo program predstavili
začetku junija, ko bo izšl
tudi zloženka letošnjih pole;
nih prireditev knežjega mesti
I. STAME^
C !■ IM I ■■■■ I I I   i
NASI KRAJI IN UUDJE

Skozi gozd na robu mesta
Ob tednu gozdov bodo nad parkom dokončali urejanje nove sprehajalne poti
^l\idi letos so zadnji majski
|,evi povsod v Sloveniji pos-
j^eni gozdovom. Celjska
jota Zavoda za gozdove je za
, priložnost uredila novo,
0 metrov dolgo gozdno
prehajalno pot nad mestnim
jrkom čez Anski vrh do
leskovega studenca, ki je ne-
jlcšno nadaljevanje sedanje
jJine poti. Prihodnje leto naj
opremljena s tablami, po-
lala tudi učna gozdna pot za
jlarje.
primestni gozd so znah ceniti
»stari Celjani, o čemer pričajo
hranjeni načrti gozdnega po-
DČja nad parkom, preprede-
Ega s sprehajalnimi potmi iz-
red več kot sto let. Občina je
Ja že takrat lastnica 40 hekta-
IV gozda nad parkom, kjer so
jčrtno urejali poti vse do dru-
! svetovne vojne. Kasneje,
edi sedemdesetih, je zanima-
eza sprehode v bližnjo okoli-
I upadlo, zadnje čase pa goz-
irji opažajo ponovno vse več-
gnečo v bližnjih celjskih goz-
)vih. Kaže, da ljudje vse bolj
inijo prednosti, ki jih ponuja
)zd v neposredni bližini me-
a, saj predstavlja območje na-
imega okolja, do katerega je
tnekaj minut. Zato so gozdarji
^delovanju z Mestno občino
/J[e sklenili nadaljevati pred
(o leti začeto delo. Širitev
Bzdnih poti in njihovo ureja-
le pa je lažje v južnem gozd-
14-metrski most vodi čez globel na novi sprehajalni poti nad mestnim parkom.
nem pasu, kjer površine veči-
noma niso v zasebni lasti.
Celje je kot prvo v Sloveniji
formalno potrdilo velik pomen
primestnih gozdov že 1997 z
odlokom, ki je zavaroval sko-
raj 700 hektarov gozda okrog
mesta. To pomeni, da ga je
zaščitilo pred krčenjem in da se
je obvezalo, da ga bo občina
odkupila, če ga bodo lastniki
želeli prodati. Od sprejetja od-
loka je občina odkupila 18 hek-
tarov gozda. Dobiček, ki ga
ustvari z gospodarjenjem z
gozdom, pa se po predlogu
gozdarjev vanj vrača.
"Zadnje leto so se bolj načrt-
no lotili tudi urejanja gozda na
Anskem vrhu, kjer dolgo časa
ni bilo pravega gospodarjenja,
saj je teren zelo strm, dostopen
le s konji. Že od začetka leta
tako na tem območju dela sku-
pina iz Bosne s petimi konji, ki
je odstranila čez tisoč kubičnih
metrov suhega lesa.
Poleg gozdnih poti čez Anski
vrh in proti Petričku bi jih radi
uredili tudi na severnem delu
mesta s Hudinje ter z Ostrožne-
ga in Nove vasi k Šmartinske-
mu jezeru. V načrtu imajo tudi
urejanje posebnih poti za gor-
ske kolesarje na območju Pe-
čovniškega gozda ter obnovo
Pelikanove poti s postavitvijo
tabel, ki bodo opozarjale na
drevesne vrste.
TC, foto: FH
Medalje
šmarškint
vinogradnikom
Društvo vinogradnikov
Šmartno ob Paki je na krajši
prireditvi podelilo prizna-
nja in medalje za ocenjena
vina letnik 1999. Vina je
ocenjevala petčlanska ko-
misija, ki ji je predsedoval
mag. Anton Vodovnik s
Kmetijskega zavoda Mari-
bor. V oceno je prejela 74
vzorcev, od tega je bilo devet
izločenih.
Med 65 vzorci je desetim
dodelila zlato (med slednjimi
so bile tudi štiri pozne trga-
tve), 17 srebrno in 25 brona-
sto medaljo ter trinajst priz-
nanj. Komisija je pohvalila
prizadevanje vinogradnikov
in v oceno med drugim zapi-
sala, da je bila kakovost vin v
primerjavi z letom" poprej
boljša. Tako je bila lanska
povprečna ocena 16,42, letoš-
nja 16,85, med vzorci pa je
bilo 17,57 odstotka namiznih
56,76 kakovostnih in 13,51
odstotka vrhunskih vin. Po
mnenju strokovne komisije
so najboljša v kategoriji zvrsti
bela vina pridelali Franc Me-
že, Peter Kranjc in Danilo
Pokleka. Med belimi sortni-
mi vini so zlato medaljo pre-
jeU: za beli pinot Zinka in
Beno Zager, beli pinot pozna
trgatev Bojan Ocepek ter
Zinka in Beno Zager, char-
donnay pozna trgatev Danilo
Pokleka, rumeni muškat To-
mi Verstovšek, kerner pozna
trgatev Danilo Pokleka in za
souvignon Franc Setinšek.
Danilo Pokleka je sodeloval
tudi na regijskem ocenjeva-
nju vin letnika 1999 vinorod-
ne dežele Podravje in zmagal
v kategoriji sorte chardon-
nav, na kar so v društvo
šmarŠkih vinogradnikov še
posebej ponosni. T. TAVČAR
Olimpijci med gimnazijci
Tedni pred koncem šol-
kega leta so tudi priložnost
i tekmovanja najboljših; z
Jzultati letošnjega držav-
ega tekmovanja v znanju
latematike, ki se ga je sredi
laja v Novem mestu udele-
ilo 168 slovenskih srednje-
olcev, pa so več kot zado-
oljni tudi v Celju.
Med 10 dijaki Splošne in
trokovne gimnazije Lava
olskega centra Celje je Bar-
«ra Grobelnik osvojila pr-
o> Matjaž Urlep tretjo nagra-
'o> Aleš Frece, Jugoslav Nje-
[)ič, Jaka Hajnšek in Janez
^nc pa so prejeli pohvale,
^jemne uspehe z naravo-
'ovnega področja so dosegli
Idi dijaki L Gimnazije v Ce-
k ki je doslej veljala za bolj
'fužboslovno in jezikovno
'^merjeno. Tako je dijak 1.
^tnika Žiga Novšak na dr-
Wem matematičnem pr-
'^nstvu delil prvo mesto z
'knezom Šterom iz Gimnazije
'^limje, kar trije dijaki te gim-
^zije pa potujejo tudi na
Spiade v znanju matema-
^e. fizike in kemije. Mate-
J'atične olimpiade v Južni
^oreji se bosta v 6-članski slo-
Ji^ski ekipi iz Celja udeležila
Jeksandra Franc (šele dija-
ka 2. letnika I. Gimnazije v
litiju) in Matjaž Urlep (Gim-
^^ija Lava), s I. Gimnazije v
^Iju bo Slovenijo v 5-članski
'^'Pi na olimpiadi mladih fizi-
Jy v Angliji zastopal Iztok
^orn (prvi v regiji, drugi na
državnem prvenstvu), olim-
piade kemikov, letos bo na
Danskem, pa se bo že drugo
leto zapored udeležil Jasmin
Mecinovič, ki je lani domov
prinesel bron.
V I. Gimnaziji v Celju osta-
jajo zvesti tradiciji tudi z do-
brimi rezultati na jezikovnem
področju, saj je Barbara Žu-
ran dosegla 3. mesto v fran-
coščini, Polona Zavratnik pa
2. v znanju angleščine kot
drugega tujega jezika.
Za uspehe mladih imajo
precejšnje zasluge tudi men-
torji; v Gimnaziji Lava je dol-
goletna mentorica matemati-
kov mag. Dragica Pavšek-
Guzej, ki ji v zadnjem času
pomaga še mlajša kolegica
Lucijana Kračun, v I. Gimna-
ziji v Celju pa z matematiki
dela Kristijan Kocbek, s fiziki
Alojz Zlatolas in s kemiki
mag. Mojca Alif in Metka
Turk.
IS
planinski kotiček
Na Begunjšcico
Planinsko društvo Celje pripravlja to nedeljo izlet na
Begunjšcico.
Odhod iz Celja s postaje pred parkirno hišo na Glaziji bo ob 6.
uri. Avtobus bo odpeljal do Svete Ane pod Ljubeljem, na
ploščad pred Ljubeljskim predorom, ki bo izhodišče za nadalj-
njo pot. Od tam bo skozi daljši Predor, pod pečevjem Begunjšči-
ce in mimo Preval do vrha Begunjščice za približno dve uri hoje.
Prijave zbirajo v društveni pisarni na Stanetovi 1.
Živahen junij
1\idi pri Planinskem društvu Zlatarne Celje so poskrbeli,
da tistim, ki radi zahajate v gore, ne bo dolgčas.
11. junija pripravljajo pohod na Snežnik. Odhod bo ob 5. uri
z avtobusne postaje na Glaziji.
17. junija pripravljajo pohod na Pršivec nad Bohinjem.
Odhod bo ob 6. uri z avtobusne postaje na Glaziji.
24. junija bodo organizirali izlet na Amariana Italija. Odhod
bo ob 5. uri s postaje na Glaziji.
25. junija pa vas vabijo na Mrzlico. Odhod bo z lokalnim
avtobusom s stare avtobusne postaje v Celju ob 7. uri in 10 minut.
Za vse informacije in prijave pokUčite 452-927.
MOJCA MAROT
I MOJEGA OKNA
Žoga naj bo droga -
ja, Icje pa?
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kako ljube so vam
razne športne aktivnosti,
ampak jaz moram kar odkri-
to priznati, da me je razen z
rolanjem ali pešačenjem
težko spraviti v pogon. In da
imam, ker jabolko ne pade
daleč od drevesa, podobno
bolj počasi premikajoče se
otroke, ki so ženskega spola.
Hvala bogu! Vzklik zahvale
zato, ker sem pravkar ugoto-
vila, da mi lahko nešportna
narava mojih deklet prihra-
ni marsikatero skrb in celo
prepir s sosedi.
Je že res, da ima Športna
unija Slovenije silno razglaša-
ne akcije športa za vse in
možnosti migotanja na raz-
nih prizoriščih brezplačno. V
programčku akcije Veter v la-
seh - s športom proti drogi,
Celja sicer nisem našla, sem si
pa dobro zapomnila izjavo
občinskega moža, da naj bi
bila v Celju žoga droga. Zato
sem mislila, da vsa ta mladež,
ki jo ob vikendih videvam na
šolskih igriščih, tja prihaja tu-
di zaradi kakšne pametne
»politike« v ozadju. Ampak
roko na srce, tam poskočnih
mladcev je v primerjavi s šte-
vilom celjskega prebivalstva,
ki se še lahko uvršča med
mladino, zanemarljivo. Kaj pa
ostali počno? Vojko iz Vojnika
mi je pred kratkim pisal, da se
za igrišče bodejo s kravami.
Matic iz Celja pa pravi, da
gledajo televizijo. Zato, ker se
včasih zdi, da je to edino, kar
je dovoljeno...
»Draga Pika!
Zadnjič sem slišal, da so v
mestnem parku uredili nova
igrala za otročičke. Kul! Ta
mali bodo gotovo srečni. Kaj
pa mi? S frendi iz bloka, sko-
raj smo že med ta velikimi,
saj smo stari 10 do 12 let, smo
zadnjič spet igrali nogomet
pred blokom. Na travi, jasno,
kjer pa drugje, če ni igrišča!
Na parkirišču žoga prileti v
avto, potem je šele norišnica.
Pa je soseda začela težit čez
balkon, da je travo hišnik šele
pokosil, da bomo vse potacali
in da naj se spravimo kam
drugam. Nekaj smo jezikali
nazaj, da za lulanje psov je pa
trava v redu, pa je čisto znore-
la, da ona že ve, kdo so naši
starši, da jim bo vse povedala
in da iz nas tako nič pametne-
ga ne bo, ker se ne znamo
obnašat. Ni se nam ljubilo več
poslušat, pa smo šh. Miha je
predlagal, da gremo kadit v
klet, pa nisem hotel.
Čez nekaj dni smo spet po-
skusili z žogo na travi. Tokrat
je priletel hišnik in nam jo
skoraj vzel. Naše nemogoče
obnašanje pa bo baje kmalu
na dnevnem redu zbora sta-
novalcev. Šel sem raje domov
gledat televizijo.
Mama je doma rekla, naj ne
jezimo sosedov in hišnika.
Kako naj igramo nogomet
pred blokom, tega pa ni vede-
la. Do šolskega igrišča na dru-
gem koncu naselja se nam res
ne ljubi hoditi kar naprej, ko
pridemo tja, so na igrišču ta-
ko sami ta veliki, ki nas ne
pustijo zraven.
Morda pa bi se šli gugat v
mestni park? Ali naj se še
naprej izzivamo sosede in hi-
šnika, ki so pozabili, da so bili
nekoč otroci. Sicer pa, kadar
ne vemo, kaj bi, ima vedno
kdo kakšno totalno noro ide-
jo o tem, da bi kam šli, kak-
šno ušpičili, kaj novega po-
skusih... Pa sem enkrat celo
slišal, da naj bo v Celju žoga
droga.
Te pozdravlja Matic«
Ja, predstavljajte si, da ste
stari 12 let in da hočete živet!
Če hočete kam dlje, potrebu-
jete prevozne usluge zmatra-
nega očeta. Če hočete kam
blizu, potrebujete dobre živ-
ce. In vsaj malo razumevajo-
če starše s prav tako dobrimi
živci. No, Maticeva mama
pravi, da se bo na. hišnem
svetu za mulce seveda zavze-
la, ampak kako naj ljudem z
odraslimi otroki dopove, da
je žoga mogoče pomembnej-
ša od tistih rožic, ki jih okoli
bloka gojijo sosede? In kako
naj hišniku, ki vsake toliko
časa travo doseje in zanjo
vestno skrbi; dopove, da je
trava za uporabljat, ne za gle-
dat? Težka bo, sem priznala
in se že skoraj vdala. Pa mi
vrag ni dal miru in sem šla
malo brskat po slovenskih
športnih organizacijah. Ej,
koliko jih je! In za kaj vse :
skrbijo! In kako pomembno i
delo opravljajo! Le kako, da ;
ob vseh športnih programih ;
in zvezah in društvih mladi še
vedno nimajo svojega prosto-
ra?
P.S.: Po dolgotrajnem in ve-
činoma brezplodnem iskanju
celjskih zadev v programih
raznih nacionalno razmiga-
nih institucij, se mi je končno
utrnilo. Dokler bo njihov cilj
zagotavljanje organizirane
vadbe, se bodo dotikali le ma-
loštevilnega deleža mularije.
Šele potem, ko se bodo začeli
z vsemi silnimi sredstvi, ki jih
imajo na voljo, zavzemati za
spremembe vrednot in za
splošno pravico do uporabe
okoliške skupne trave, bi se
znalo kaj spremeniti. Mogoče
bi pa zalegla kaka organizaci-
ja, ki bi jo zares vodili tamladi,
ne tastari, ki so z redom obre-
menjeni? Mogoče bi pa celo
do kakega občinskega parla-
menta spravili zahtevo, da
mora novo naselje tako kot
parkirišča zagotoviti še koš-
ček igrišča? Pri vsakem blo-
ku!

3
NASI KRAJI iN UUDJE
modri telefon
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemala novinarka Ja-
nja Intihar. Na telefonsko
številko 031 569 581 jo lahko
pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro.
Članstvo V
nadzornem svetu
Franca Špesa iz Celja je
zanimalo, kdo lahko posta-
ne član nadzornega sveta v
podjetju in kakšne preizku-
se mora opraviti za tako po-
membno funkcijo.
Po slovenski zakonodaji mo-
rajo imeti nadzorne svete sa-
mo tiste družbe, ki imajo več
kot tristo milijonov družbene-
ga kapitala, imajo več kot pet-
sto zaposlenih, ki so bile usta-
novljene sukcesivno, imajo del-
nice na borzi ali imajo več kot
sto delničarjev. Ustanovijo ga
lahko tudi druge družbe, ki
takšno določilo zapišejo v svoj
statut. V nadzornem svetu so
najmanj trije člani, za štiri
leta pa jih izvoli skupščina
lastnikov oziroma delničarjev
družbe. To pomeni, da čla-
nom nadzornega sveta ni po-
trebno opravljati nikakršnih
preizkusov ali izpolnjevati po-
sebnih pogojev in lahko vanj
pride pravzaprav kdorkoli. Iz-
polnjevati mora le nekaj splo-
šnih pogojev, biti mora neo-
mejeno poslovno sposobna fi-
zična oseba. Zakon določa, da
član nadzornega sveta družbe
ne sme biti član uprave'v isti
družbi, član uprave od iste
družbe odvisne družbe ter član
uprave druge kapitalske druž-
be, v katerem nadzornem sve-
tu je član uprave te družbe.
Prav tako je lahko nekdo član
v največ treh različnih nadzor-
nih svetih.
Članstvo v nadzornem svetu
pomeni, da jim družba za nji-
hovo delo zagotovi plačilo ali
udeležbo pri dobičku. Res pa
je, da mora biti plačilo po
zakonu v ustreznem razmerju
z nalogami članov nadzornega
sveta in s finančnim položa-
jem družbe.
Ob Sotli bo teklo
vino v potokih
Občina Podčetrtek, ki prednjači, je pred odprtjem svojega
dela vinske ceste
Slovenija je tik pred odprt-
jem nove, Šmarslco-viršt^nj-
ske vinsko-turistične ceste.
Vanjo se je povezalo pet obso-
teljskih občin, svoj del pa bo
kot prva junija odprla občina
Podčetrtek. Tam je najboga-
tejša ponudba ter največ mo-
gočih obiskovalcev.
Župan Marjan Drofenik je
povedal, da bodo imeli poleg
prospekta vinske ceste tudi raz-
glednice, postavili pa bodo prib-
ližno 70 cestnih kažipotov. V
občini Podčetrtek prednjači-
jo, ker je tam zanimanje po-
nudnikov domače pijače, je-
dače in lepe narave največje. Z
vinsko cesto bi lahko začeli že
prej, vendar so imeli še pred
dvema letoma vsega skupaj le
eno turistično kmetijo, ki je
imela urejen tudi pravni sta-
tus.
Danes je drugače, saj je v
bogati uradni ponudbi Podče-
trtka že 35. uveljavljenih turi-
stičnih kmetij, vinotočev, kme-
tij odprtih vrat ter običajnih
vinskih kleti, tudi takšnih, ki
bodo vino le prodajale, sicer
se s turizmom ne ukvarjajo.
Ponudniki pričakujejo še po-
sebej veliko izletnikov iz Atom-
skih toplic, kjer zabeležijo na
dan vsaj 700 nočitev, med tak-
šnimi prazniki, kot so bili zadnji
prvomajski, pa jih je bilo dnev-
no celo že po 1200. Za dodat-
no turistično ponudbo so se-
veda zelo zainteresirani tudi v
zdravilišču.
Sicer pa je začela s priprav-
ljanjem vinske ceste v začetku
devetdesetih let že nekdanja
skupna šmarska občina. Šlo je
za državni projekt, ko so mo-
rali s Kozjanskega šele opozo-
riti na svoje, takrat po Slove-
niji še bolj ali manj anonimne
vinske gorice. S prizadevanji
za vinsko cesto so nadaljevale
nove občine - naslednice, ki so
se prijavile na državni razpis v
okviru projekta CRPOV. V ob-
čini Podčetrtek jih bo stala
vinska cesta nad 4 milijone
tolarjev, od države pa so dobi-
li še 2 milijona.
Začetek Šmarsko-virštanj-
ske vinsko-turistične ceste
bo na Pečici ter bo vodila čez
Sladko Goro, Tinsko, Rogin-
sko Gorco, Sveto Emo, Imen-
sko Gorco, Virštanj, Verače,
Bučko Gorco in Zdole nad
Kozjem do Trebč pri Bistrici
ob Sotli. Rogaška Slatina bo
imela predvidoma podaljšek
iz Kostrivnice.
Vinsko cesto težko pričaku-
jejo tudi v občinah Rogaška
Slatina, Šmarje pri Jelšah, Kozje
in Bistrica ob Sotli (Rogatec,
ki se je želel vključiti, ni iz-
polnjeval pogojev značilnega
vinogradniškega območja, ven-
dar bodo skušali pozneje do-
dati še njegovo ponudbo). Vse
občine so pogodbe za izdelavo
projekta že podpisale, skleni-
le pa so jih s podjetjem Ho-
sting Ptuj, v lasti Petra Vese-
njaka, nekdanjega državnega
sekretarja za turizem.
Vseh pet občin bo imelo
skupni prospekt, vsaka v njem
posebni vložek. Ker gre za
razmeroma veliko območje,
so prepričani, da bi bila po-
nudba sicer nepregledna.
BRANE JERANKO
Učenka Tea Romih in župan Bojan Srot sta položila temelm
kamen za prizidek k hudinjski šoli. 1
Prizidek bo!
številni učenci OŠ Hudinja, njihovi starši in učitelji so preii
tednom dni želeli prisostvovati za šolo in mestno četrt pomeni
bnemu dogodku. Celjski župan Bojan Šrot je namreč s pomoč;
jo Tee Romih, najboljše učenke na šoli, položil temeljni kame
za prizidek, na katerega čakajo na Hudinji že 25 let. Z nji
bodo lahko zaposleni na šoli skoraj 500 učencem zagotovili i
bolj kakovostno delo in dobili vse potrebne pogoje za pouk
devetletki. Slovesnost so pripravili ob praznovanju 40-letnio
šole, ki je ves svoj ustvarjalni utrip prikazala na dnevu odprti:
vrat. TC, foto; Gl
Stolp na Mali Rudnici
Danes, v četrtek 25. maja, bo prvi sestanek pripravljalne^i
odbora za postavitev razglednega stolpa, planinskega zavetišči
in vzletišča na Mali Rudnici, ki ga sklicuje planinsko društvi
Atomske toplice Podčetrtek. Tako si bodo ogledali lokacijo i
ugotovili možne vire financiranja gradnje, določili investitor! i
ter ustanovili pripravljalni gradbeni odbor. Povabili so pre(ii
stavnike občine, zdravilišča in upravne enote ter nosilce tun
stičnega razvoja iz Olimja in drugih krajev. BI
nakratko
Nad postrvi!
v soboto se je pričel sklop tekmovanj v ribolovu na postrvi
ribniku Mašin žaga na Rogli. Tekmovanja se bodo nadaljevat-
skozi vse poletje do meseca oktobra, in sicer ob nedeljah od 5.
ure dalje.
Rejci drobnice na Rogli
Društvo rejcev drobnice celjske in koroške regije in Kmet
ska svetovalna služba Slovenije organizirata jutri, 26. maja"''
10. uri, četrto srečanje rejcev drobnice obeh regij, ki bo v hotel-
Planja na Rogli.
Kinologi pod reflektorji
Kinološko društvo Celje pripravlja v soboto, 27. maja, regi
sko tekmo, ki bo v večernem in nočnem času. Prvi v Sloveiii!'
bodo pripravili tekmovanje pod reflektorji. Tekmovanje se
pričelo ob 17. uri.
Podarite oblačila
Krajevna organizacija RK Škofja vas je za danes, četrtek, 2^
maja, pripravila zbiralno akcijo oblačil. Krajani Prekorja
Škofje vasi lahko oblačila pripravijo v škatle in jih ob 16. i'''
pustijo ob glavni cesti. Krajani Šmarjete pa jih oddajo pr^
trgovino Jamnišek.
Zeliščna galerija
v soboto, 27. maja ob 10. uri, pripravlja dvorec Trebn'J
otvoritev zeliščne galerije na Ostrožnem 82 v Celju. Predsta^''
bodo izdelke, ki nastajajo pri njihovih rokodelcih in pripra^,'
degustacijo zeliščnih napitkov ter prigrizkov iz grajske kuhinj
Muzilcanti v
Dolgo Goro
PGD Dolga Gora pri Ponikvi
vabi posameznike, ki igrajo
katerikoli instrument, duete
in ansamble na 8. Srečanje
muzikantov, ki bo 2. julija v
njihovem kraju. Kandidati mo-
rajo poslati strokovni komisi-
ji do 2. junija kaseto s posnet-
ki dveh skladb. Glasbeniki bo-
do tekmovali v starostni sku-
pini do 15 let ter od 16. leta
naprej.' Podrobnejše informa-
cije dobite pri Francu Arzena-
ku (tel. 763-566 v večernih
urah).

NASI KRAJI IN UUDJE
13
Dogodki iz župnije Vransko
Sanacija plazov, nov vodovod in ponatis starega letopisa obcinfi
§ slavnostno sejo občin-
jfgga sveta občine Vransko,
ijdelitvijo občinskih priz-
ijj in predstavitvijo ponatis-
ijene knjige Dogodki iz
jipiiije Vransko so v tej ob-
j0i Spodnje Savinjske doli-
f zaključili večdnevno
jaznovanje občinskega
jaznika.
občine Vransko
fanc Sušnik je v svojem go-
jru na slavnostni seji spre-
gvoril o pomenu praznova-
la, nato pa o doseženih us-
ehih. Kot je poudaril, sodi
led pomembne pridobitve
izširitev prostorov otroške-
1 varstva, saj so tako izpolni-
pogoje za uvajanje devetlet-
sna Vransko. Uredili so tudi
Inose s soustanoviteljem
obraževalnega zavoda
[ansko, občino Tabor, lote-
p se načrtov za gradnjo
jma za starejše občane, ve-
(0 dela pa je bilo vloženega
srednjeročni in dolgoročni
ičrt občine Vransko, ki naj
bil sprejet jeseni.
Veliko časa in denarja so'
imenih sanaciji plazov po
udih neurjih leta 1988 in
)99. Do sedaj so uspešno
mirali 14 od šestdesetih pla-
av, dogradili dva kilometra
«ste od Zgornje do Spodnje
planine, popravili devet ki-
metrov makadamskih cest,
IZ kak mesec pa bo dogra-
Vlado Rančigaj sprejema grb občine iz rok župana Franca
Sušnika.
jen vodovod Stopnik, njegova
pogodbena vrednost je 27 mi-
lijonov tolarjev. V sodelova-
nju z Darsom so zaključili ve-
liko zadev, ki še niso bile ure-
jene" pri gradnji avtoceste,
prav tako pa je že prižgana
zelena luč za gradnjo vzdrže-
valne baze v Čepljah pri Vran-
skem, ki bo že na začetku
zaposlila 25 do 30 krajanov.
Veseli so tudi, da so pred dne-
vi v prostorih občinske upra-
ve Vransko odprli informacij-
sko pisarno upravne enote
Žalec, ki je odprta vsak torek.
V nadaljevanju so podelili
priznanja občine Vransko. Pla-
keti sta prejela Janez Brišnik
za uspehe in dosežke na po-
dročju kuhure in ohranjanja
kulturne dediščine in Franc
Urankar za uspehe in dosež-
ke na področju gasilstva, kul-
ture in razvoja podeželja. Grb
občine so prejeli Vladimir
Rančigaj za uspehe na po-
dročju turizma, promocije ob-
čine in razvoja kraja, Konrad
Kapus za uspehe na področju
kulture, širjenja in ohranjanja
slovenskih pesmi ter Franc
Dobnik za ustvarjalno delo na
področju kiparstva in rezbars-
tva. Ob koncu seje pa sta prof.
Janko Križnik in župan
Franc Sušnik predstavila za-
nimiv ponatis 112 let stare
knjige Dogodki iz župnije
Vransko.
IIMIliPMMiillM T. TAVČAR
Predstavitev nivo jskega pouka
Osnovna šola Polzela in Za-
vod republike Slovenije za
šolstvo sta minuli konec tedna
pripravila predstavitev nivoj-
skega pouka v programu de-
vetletne osnovne šole.
Predstavniki zavoda, OŠ Pol-
zela in predstavniki staršev so
predstavili dosedanje izkušnje
pri izvajanju tako imenovane
fleksibilne diferenciacije v sed-
mem razredu devetletke, ki tre-
nutno že poteka v osemnajstih
osnovnih šolah po Sloveniji,
vključenih v uvajanje devetletke
s šestim razredom po progra-
mu novega sedmega razreda.
Prve izkušnje so po mnenju
zavoda za šolstvo dobre in ka-
žejo, da so tako učenci in učitelji
kot tudi starši fleksibilno dife-
renciacijo sprejeU.
Učenci so bili na OŠ Polzela
zaradi številčnosti razreda gle-
de na učni uspeh in v dogovoru
z učenci ter starši razdeljeni v
štiri skupine in tri zahtevnostne
ravni, vsi pa so se učili isto učno
snov. V skupini z najnižjo zah-
tevnostjo so osvojili temeljna
znanja, v najvišji pa so pridob-
ljeno znanje ustvarjalno nad-
gradili. Zadnjo učno uro so vsi
pisali enak preizkus znanja, na-
loge pa so si sledile od lažje k
težji. Takšen pouk zahteva zelo
veliko priprav in pogojev za ka-
kovostno izvedbo.
T. TAVČAR
Dama in motoristi
Evropsko prvenstvo v malem Lembergu z velikimi načrti
- Prvi Nemec, drugi Slovenec, tretji Francoz
Med največjimi dogodki
zadnjih dni je bilo tekmova-
nje za evropsko prvenstvo v
motokrosu (v kategoriji do
80 ccm) v Lembergu pri
Šmarju pri Jelšah. Tekmovali
so predstavniki dvaindvajse-
tih držav, ki jih je občudovala
dvatisočglava množica.
V srednjeveškem trgu, ki so
ga doslej najbolj poznaU po
šaljivih pripovedih o Lember-
žanih, imajo prizadevno druš-
tvo Husky Motopark Lemberg
(ime Husky izvira iz švedske-
ga imena Husquarna, tudi
znamke motorjev), z blizu
petdesetimi člani iz krajev
med Šmarjem in Rogaško Sla-
tino. Od letošnjega januarja je
predsednica kluba Marta Lor-
ber iz Tekačevega pri Rogaški
Slatini, vodja oddelka za
upravne notranje zadeve
šmarske upravne enote. Pred-
sednica, ki je članica vse od
leta 1994, si želi, da bi pripravili
v prihodnosti evropsko pr-
venstvo še v višji kategoriji, do
125 ccm.
Na tekmi za evropsko pr-
venstvo v Lembergu pri
Šmarju je v vseh treh vož-
njah zmagal Maximilian
Nagi iz Nemčije, visok 140
centimetrov in težak 37 kilo-
gramov. Na 2. mestu je Slo-
venec Samo Kurnik iz Le-
narta ter na 3. Francoz Tar-
roux. Na 18. mesto se je uvr-
stil Uroš Nastran ter na 21.
David Šauperl, oba iz Slove-
nije.
Ustanovitelj lemberškega
društva, lastnik tamkajšnje
proge, pobudnik evropskega
prvenstva in generalni pokro-
vitelj je Jožef Zupin iz Trau-
mreuta pri Miinchnu, ki se uk-
varja s prodajo motokros mo-
torjev na veliko, opreme in
rezervnih delov ter s servisira-
njem. Bavarskemu Slovencu,
ki je bil doma v Pšati na Go-
renjskem, je v podjetju Zupin
Jožef Zupin, na Bavarskem
uspešni Slovenec. Pobudnik
evropskega prvenstva v Lem-
bergu pri Šmarju in generalni
pokrovitelj, ustanovitelj
tamkajšnjega društva moto-
ristov, lastnik proge in velike-
ga novega doma motoristov.
Moto Šport v pomoč petdeset
zaposlenih. Začel je v mali ga-
raži, s pomočjo vajenca, za
lansko 20-letnico firme so pre-
dali namenu novo poslovno
stavbo švicarskega arhitekta.
Največji zvezdi praznovanja
dvajsete obletnice sta bila Gia-
como Agostini in prvi mož
hiše Cagiva Claudio Castiglio-
ni.
Branilec naslova evropske-
ga prvaka Algar Leok iz Esto-
nije si je kmalu po začetku
tekmovanja v Lembergu hu-
do poškodoval nogo ter mo-
ral na operacijo v celjsko bol-
nišnico.
Zupin je nekoč je dirkal za
bivšo Jugoslavijo, pri čemer je
bil edini motorist, ki je uspel
zbrati točke za svetovni pokal.
V Lemberg ga je pripeljala pro-
ga, ki so jo naredili pred dve-
ma desetletjema ter jo pozne-
je pripravili za današnje potre-
be. Letos so. dokončali veliki
dom motoristov, v katerega je
vložil lastnik Zupin milijon
mark. V domu so tudi preno-
čišča ter gostinski lokal, ki pa
še ne služi svojemu namenu.
BRANE JERANKO
Vitrajnost daje rezultate
Na Rečici ob Savinji letos že desetič ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev
Petčlanska ocenjevalna
komisija je v Rečici ob Savi-
nji tokrat znova ocenjevala
znamenite savinjske želod-
ce in letos podelila dve zlati
plaketi ter tri srebrne. Med
devetintridesetimi kakovost-
no izenačenimi izdelki se je
bilo težko odločiti za naj-
boljše, tiste torej, ki se smejo
ponašati z zaščitnim geo-
grafskim poreklom
Zgornjesavinjski želodec je
edmi slovenski suhomesnati
izdelek z geografskim zaščit-
nim poreklom. V mnogih pre-
delih si prizadevajo za po-
dobno zaščito svojih kulina-
ričnih specialitet, letos bosta
geografsko zaščitno dosegla
šunka v Prekmurju in more-
biti kraški pršut. Komisija,
vsa leta ji predseduje vrhun-
ski slovenski strokovnjak za
suhomesnate izdelke dr.
Stanko Renčelj, je imela le-
tos resnično težko in odgo-
vorno delo.
Po mnenju dr. Renčelja je
letos opazen bistven napre-
dek pri sušenju izdelkov, ta-
ko, da so bile lanskoletne pri-
pombe skoraj v celoti odprav-
ljene. V preteklih letih so mo-
rali zaradi neprijetnega vonja
nekaj izdelkov celo izločiti,
kar letos ni bilo potrebno. V
bodoče bi kazalo še nekoliko
izboljšati tehniko sušenja, saj
so bili nekateri želodci pre-
zreli. K hitrejšemu sušenju je
prispevala tudi suha zima,
ugotavlja dr. Renčelj.
Vsekakor je desetletni na-
por prizadevnih rečičkih turi-
stičnih delavcev in zgornjesa-
vinjske pospeševalne službe
obrodil sadove. Kakovostna
raven se je namreč občutno
dvignila, s tem pa je izdelek
utrdil svoje mesto na trgu, saj
postaja jasno prepoznaven.
Zaradi tega bo marsikdo po-
skušal izrabiti ime za prodajo
nekvalitetnih izdelkov, je
zgornjesavinjske pridelovalce
okusnega želodca opozoril
dr. Renčelj.
Po oceni strokovne komisi-
je sta si letos prislužila zlato
plaketo Peter Resnik, »zlat
želodec« si je pridelal tudi v
preteklem letu, in Srečko
Škrubej, oba iz Luč. S srebr-
no kakovostjo pa se ponašajo
pridelovalci Ivan Atelšek,
Franc Goličnik in Franc Hu-
dej. Najboljšim bodo plakete
podeljene v času tradicional-
ne prireditve Od lipe do pran-
gerja na Večeru pod trško hpo
v soboto, 1. julija 2000.
wmmmmmmm edi mavric
Naše strehe ne bodo puščale
Sekcija kleparjev in krov-
sv Obrtne zbornice Slove-
ije in Območne obrtne
brnice Maribor je na med-
arodnem sejmu Energetika
Naš dom v Mariboru sredi
laja organizirala 1. držav-
0 prvenstvo mladih klepar-
!v in krovcev Slovenije. Te-
3 prvenstva sta se udeležili
Idi ekipi območnih obrtnih
bornic Slovenske Konjice
1 Celje, ki sta zasedli drugo
J tretje mesto. Zmagali so
'ariborčani.
Ekipo Obrtne zbornice Slo-
fnske Konjice, ki je zasedla
^ugo mesto, je zastopalo
Jovstvo in kleparstvo Borov-
nik Vitanje, ki so jo sestavljali:
mentor Marjan Borovnik in
tekmovalca Marko Borovnik
in Jože Pesjak. Tretjeuvršče-
no Območno obrtno zbornico
Celje so predstavljali Rudi
Rudnik ml., Franček Strop-
nik ml. in Marko Deljčnjak.
Dvodnevno tekmovanje je
bilo zastavljeno kot celovit
prikaz obrtnih storitev kle-
parstva in krovstva. Prvi dan
so morali sodelujoči prikazati
vgrajevanje krovskih in kle-
parskih elementov s kritino
Bramac in kleparskimi ele-
menti, drugi dan pa so delali s
kritinami Creaton s kleparski-
mi elementi, prikazati pa so
morali tudi vgrajevanje stre-
šnih oken Velux.
»Tekmovanje je bilo kvali-
tetno pripravljeno, predvsem
pa je prav, da se ne primerja-
mo le na lokalni ravni ampak
tudi širše, saj smo vso znanje,
ki bi ga naj obvladali za uspe-
šno opravljanje tega poklica,
pridobili v obrtnih delavni-
cah, ker šole za ta poklic tukaj
ni,« pravi Rudi Rudnik ml.
Obe ekipi sta na tekmovanju
dobili predvsem potrditev, da
je njihovo znanje na primer-
nem nivoju tudi v primerjavi z
ostalimi krovci in kleparji v
Sloveniji.
PRIMOŽ POKLIC
ŠI.2l.-2S.mii2000

NASI KRAJI IN UUDJE
Zvezda [e rojena
Denar, zbran na petkovem dobrodelnem koncertu v Narodnem domu, bodo namenili
za usposabljanje mladih glasbenih talentov
Na koncertu, ki ga je obiskalo precejšnje
število poslušalcev vseh starosti, so se naj-
prej predstavili naši mladi glasbeni upi -
vokalna skupina Pinocchio, Mlade frajle,
Duo Amor in Alja Omladič, v nadaljevanju
ansambel Zasavci, Majda Petan, Kvintet
Dori, Oto Pestner, Steirischen Bergvagabun-
den, zaključil pa New Svving Quartet. Orga-
nizator koncerta je bila Glasbena agencija
Petan iz Celja.
Najmlajša nastopajoča, ki ji bo zbrani
denar v pomoč pri glasbenem šolanju, je
bila Alja Omladič iz Mozirja, ki bo kmalu
dopolnila 17 let. Dekle pšeničnih las in
navihanih oči si pospešeno utira glasbene
poti, ljubitelji popularne glasbe pa so jo že
imeli priložnost spoznati na številnim kon-
certih v Celju in okolici, kjer je nastopala
ob znanih imenih s slovenske glasbene sce-
ne. V Narodnem domu se je občinstvu pred-
stavila s pesmijo Verjemi, besedilo zanjo je
napisala mama Cvetka, glasbo pa Darko
Pobirk, ter znano melodijo iz filma Titanic
My heart will go on kanadske pevke Celine
Dion, ki je njena vzornica. Alja je bila
presenečena nad odlično razpoloženo pub-
liko, ki jo je sprejela z navdušenjem. To je
bil pravzaprav njen prvi večji nastop, prav
zagotovo pa ne bo zadnji.
Alja poje že od malega in vedno si je
želela nastopati na odru. Imela je tudi svojo
plesno skupino, vendar je
ples raje zamenjala za petje.
Pred slabima dvema letoma
je začela s prijateljico Sašo
nastopati po klubih, skupaj
pa sta posneli tudi dve
skladbi. Kmalu sta ugotovi-
li, da imata različne intere-
se, Saši je bolj ugajala dance
glasba, Alje pa ni toliko za-
nimala. »Moje vzornice so
Mariah Carey, Celine Dion,
Christina Aguilera in za-
grebška skupina Divas,« je
povedala, »ker takšna glasba
tudi najbolj ustreza mojemu
glasu. Rada imam zahtevne
pesmi in ne želim ostati na
neki povprečni ravni. Treba
se je nenehno izpopolnjeva-
ti, delati, da ne ostaneš na
tralala pesmicah.«
Jeseni se bo vpisala v šolo
petja v Velenju, trenutno pa
obiskuje 2. letnik Srednje fri-
zerske šole v Celju. Pripravlja
se za nastop na festivalu Me-
»Hočem biti drugačna.« pravi Alja Omladič,
mladi glasbeni up, ki si šele utira pot
do uspeha.
lodije morja in sonca 2000,
na katerem se bo v konkuren-
ci najstnikov predstavila s
skladbo Balzam za mlade.
Besedilo zanjo je napisal Mar-
jan Petan, aranžma Tomaž
Kozlevčar, glasbo pa Oto
Pestner. Sodelovanje s člani
New Svving Quarteta se je
začelo, ko je Aljina teta Mar-
janu Petanu nekoč slučajno
omenila, da njena mlada ne-
čakinja poje. Poslušal je nje-
ne posnetke in jih navdušen
predvajal tudi ostalim čla-
nom skupine. »Ker so vsi pro-
fesionalni glasbeniki, so ta-
koj slišali napake in pomanj-
kljivosti. Sčasoma sem pela
vse bolje in mislim, da je bilo
to tudi slišati v Narodnem
domu.«
Alja občasno poje tudi pri
skupini A-la-maniere de fonk
iz Mozirja, ki jim je nadvse
hvaležna za ponujeno prilož-
nost, da zapoje tudi v ročk
bandu, kar si je od nekdaj
želela. Z njimi je nastopila na
ročk žuru v Kokarjah in pože-
la lep aplavz.
Njena trenutno največja
želja je, da zmaga na MMS
in v to je prepričana. Sredi
prihodnjega leta naj bi kon-
čala s snemanjem zgoščenke
Zvezda je rojena, potem pa
bi rada nastopala tudi v tuji-
ni. »Slovenija je na žalost
premajhna,« je skomignila z
rameni. «Želim ustvariti po-
vsem svoj stil, ki bo nekaj
novega, svežega. V svojih
pesmih bi rada združila več
različnih zvrsti. Rada imam
pop, ročk, jazz, blues, gos-
pel, samo da je dobra glas-
ba. Slovenska glasbena sce-
na se mi zdi zelo omejena.
Večina se preveč drži le ene
zvrsti, čeprav imamo tudi
nekaj izjem kot sta Tinkara
Kovač in Lara Baruca. Nekaj
ambicioznih skupin je, to,
kar poslušajo zlasti starejši,
pa gre večinoma vse po is-
tem kopitu, kar mi ni všeč.«
In kaj pravijo starši? »Star-
ša me podpirata v vseh po-
gledih, čeprav me sprva ni-
sta jemala 'resno, ko sem
izjavila, da želim postati
znana pevka,« je povedala
Alja. »Oba sicer že od nek-
daj rada plešeta in poslušata
glasbo, a se s tem nikoli ni
nihče resneje ukvarjal. Ma-
mi, ki mi je napisala besedi-
lo za pesem Verjemi, je svo-
jo žilico odkrila šele sedaj.«
Najbolj ponosen nanjo je
prav gotovo oče, ki vsem
prijateljem, ki jih obiščejo,
vrti njene pesmi. »Včasih mi
je kar nerodno,« je dejala
Alja.
BOJANA JANČIČ
^^m. Foto: GREGOR KATIC
DESKANJI
PO SPLETU
Novice iz vsega sveH
Natančno tako, kot pravi
naslov. Novice iz vsega sve-
ta. Na enem mestu. No, ne
čisto, gre pač za eno izmed
največjih zbirk povezav do
spletnih strani medijev iz
vsega sveta. Torej, na tem
seznamu se nahajajo pove-
zave do tistih medijskih hiš,
ki so svoje delovanje prene-
sle tudi na svetovni splet in
se seveda vpisale v Ultimate
Collection of News Links
(http://pppp.net/links/
news/), kot se stran uradno
imenuje.
Stvar je, če štejemo v inter-
netnih letih, že skoraj častit-
ljive starosti. Obstaja namreč
od leta 1996, na seznamu pa
so zbrane države iz vseh kon-
tinentov. Ja, zbirka je urejena
po državah, znotraj vsake dr-
žave pa še po kategorijah, kar
omogoča veliko preglednost.
Brskanje po kategorijah zno-
traj vsake države je zelo eno-
stavno, vendar pogrešam kak-
šen splošni iskalni algoritem.
Torej, preprosto okence na
osnovni strani, kjer bi novic
željan spletovljan vpisal ne-
kaj ključnih besed in potešil
svojo radovednost. Morda
utegne koga na trenutek zmo-
titi enostaven in nič kaj mo-
deren design. A nič zato. Stran
je zelo pregledno urejena,
hkrati pa vsebinsko bogata,
da sodijo takšne pripombe že
bolj med kaprice kot kaj dru-
gega.
Še posebej zanimiv je raz-
pon med novičarskimi mediji
po posameznih državah. Me^
tem ko ima Republika Angoj^
samo eno povezavo, jih imatj
Kanada in Amerika skupaj
.3291. Seveda ni fer, da jen,;
Ijemo za primerjavo ZDAjd
Kanado skupaj, zato bi bilj
bolje, če vzamemo kar ka|(,
šno zvezno državo. Kaliforni.
jo, naprimer, ki premore 33?
povezav. Ali pa Veliko Britj.
nijo, ki jih ima 736. Sloveni
ja jih ima 8, Nizozemska 4^
in Nemčija 78. No, tole šte.
vilčenje je bilo bolj tako, 5
občutek. Jasno je, da v Slove
niji premoremo več spletni
novičarskih servisov in prav
tako je tudi drugod po svetu
Le vpisani niso v ta imenik
Ja, škoda, a ne.
Sicer pa je ta stran večna
menska. Nanjo se lahko od
pravimo s povsem določenin
ciljem, iz poslovnih ali stro
kovnih vzgibov, lahko pa gre
mo tja kar tako, iz dolgeg;
časa. Če radi berete, vam nf
bo dolgčas. Obisk te strani je
lahko tudi prava poslasticam
vse, ki so jim časopisi pri srct
in radi prebirajo karkoli, kar
diši po novicah. Ob prvem
obisku sem namreč dobil ob
čutek, da bi se dalo s pomoč
jo te strani dobiti nekakšen
približen občutek, kako da
leč so klasični mediji prišl
kar zadeva svetovni splet. '>
svetovnem merilu, seveda. E
pa takšno podjetje zahtevale
precej več časa, kot ga imam'
običajno na voljo za takšni
stvari. Nedeljsko deskanje,tO'
rej.
Za konec še ultimativna štf
vilka ultimativnega seznam'
novičarskih povezav: s teg^
mesta vodijo poti do prek^
10.000 spletnih strani s tak-
šnimi ali drugačnimi noviC''
mi iz vsega sveta. Impresivnih
vam povem. Je pa tudi res,
sem med pregledovanjem m'
letel na nekaj neobstoječih f^'
vezav, kar pomeni, da sezn^
ma ne vzdržujejo ravno vsal*
dan. Nič hudega, bomo
preživeli tistih nekaj slepi''
linkov, sem si rekel in se sfJ'
stil v lov za novicami. Ja, bi'^
je kar zabavno. Ne verjamete'
Poizkusite.
Vasja Ocvirl'
vasja@kibla.of^^
Novinarji podirali icegije
Tradicionalno kegljanje novinarjev severovzhodne
Slovenije, ki ga v vsako leto pripravi celjski aktiv
društva novinarjev Slovenije, je tudi letos v Slovenske
Konjice privabilo številne novinarje in njihove družin-
ske člane.
Večina jih sicer pride zaradi prijetne družbe, nekateri se
veselijo srečolova, ki ga aktiv pripravi ob pomoči števil-
nih podjetij na Celjskem, drugi pa zelo resno vzamejo tudi
tekmovanje v podiranju kegljev. Letos so se med člani
najbolje odrezali: Miran Korošec (Radio Slovenija),
Bojan Sinič (samostojni novinar) in Vili Einspieler
(Delo), med članicami pa Elizabeta Zorman (Večer),
Simona Brglez ter Vesna Lejič in Mateja Podjed (vse
Radio Celje).
Ekipno je zmagala trojica Pipec v postavi Franček Kramer
(Večer), Miran Korošec in Edo Einspieler (agencija Sherpa).
Drugo mesto je zasedla ekipa Svobodni: Vili Einspieler,
Sebastijana Kopušar (Novi tednik) in Bojan Sinič. Ekipa
Večera v postavi Borko de Corti, Mirko Lorenci in Aleš
Polcai Tuš za relcreativce
Celjska koča bo to soboto
prizorišče tekmovanj za gor-
ske kolesarje in tekače ob
14. oziroma 15. uri, katerih
pokrovitelj je Engrotuš
d.0.0. iz Celja, organizator
pa Športno društvo Celjan.
Prireditev z imenom Šov le-
ta 2000 bo namenjena vsem
Celjankam in Celjanom z na-
menom, da tovrstno druženje
postane tradicionalno in hkra-
ti koristno za telo in duha.
Start kolesarjev, tekačev in os-
talih rekreativcev bo pri Gasil-
skem domu v Zagradu, cilj pa
na Celjski koči. Za vse udele-
žence bodo pripravili vola na
žaru in osvežilne napitke, pre-
jeli bodo spominsko majico,
razdelili pa bodo tudi več
praktičnih nagrad in posebne
nagrade za družine. V primeru
dežja bodo tekmovanje pre-
stavili na nedeljo, 28. maja.
Bo.J.
Veter v laseh
Tudi letos pripravljajo v
mnogih slovenskih krajih
akcijo Veter v laseh, s špor-
tom proti drogi. Športne ak-
tivnosti se bodo zvrstile tudi
v Vitanju, Slovenskih Konji-
cah in Zrečah, organizator
akcije pa je Klub študentov
Dravinjske doline,
V soboto, 20. maja, je bila
akcija že drugič v Vitanju, 24.
junija pa bo v Zrečah na pobu-
do Zveze tabornikov Zreče.
Program bo podoben kot ciru-
god: rolanje, košarka, likovno
izražanje in odbojka. Zvečer
bo pred zbranimi nastopila
skupina Nude, organizatorji
pa se dogovarjajo tudi o večer-
nem potapljanju v Termah
Zreče. Lanski odziv mladih je
bil zelo dober - sto dvajset
tekmovalcev in veliko število
gledalcev. Zvečer jim je kon-
cert malo pokvarilo vreme,
zato bodo letos priskrbeli šo-
tor.
Akcijo bodo nadaljevali 2Z
maja v Slovenskih Konjicah. V
akciji Veter v laseh, s športom
proti drogi sodelujejo pred-
vsem najstniki, torej mladi med
II. in 20. letom iz 72 krajev po
vsej Sloveniji, različne aktivno-
sti pa pritegnejo okoli 20 tisoč
udeležencev in še enkrat toliko
obiskovalcev. Vsak aktivni ude-
leženec akcije dobi na priredi-
tvi nagradno razglednico, ki jo
bo izpolnil in oddal organiza-
torju. Te bodo sodelovale v na-
gradnem žrebanju, ki bo na
zaključni prireditvi 9. septem-
bra. A.Mr.
Sprejem za evropsicega prvaica
Vaščani Silove pri Velenju
so pred dnevi pripravili spre-
jem za sokrajana Mitjo Po-
točnika, ki je na mladin-
skem evropskem prvenstvu
v taekwondoju na Škotskem
osvojil kar dve zlati in dve
bronasti medalji.
Zaradi zamude letala so
nanj čakali do poznih nočnih
ur, snidenje pa je bilo kljub
temu prisrčno. Mladega prva-
ka sta prišla pozdravit tudi
velenjski župan Srečko Meh
in svetovni prvak na frajtona-
rici Robert Goter iz sosednje
vasi, Silovčani pa so pripravili
celo manjši ognjemet.
Potočnik je dijak drugega
letnika rudarsko tehniške šole
v Velenju, v braslovškem klu-
bu Sun pa za njegov napredek
skrbi trener Simon Jan. Časa
za proslavljanje jima ne bo
ostalo na pretek, saj se že
pripravljata na letošnjo sve-
tovno prvenstvo, ki bo v do-
movini tega športa Koreji.
Upajmo pa, da mlademu prva-
ku tega nastopa ne bo treba
plačati iz lastnega žepa, tako
kot je moral pot na Škotsko.
LOJZE OJSTRŠEK
Št 21.-25. mat 2000
NASI KRAJI IN UUDJE

Strah pod Potočke zijalko
DrŽava ne najde rešitve za Macesnikov plaz - Osamele kmetije okoli cerkve sv. Duha?
približno 1200 metrov nad
jprjem se razprostira med
0 vpeta Podolševa. Vsa-
jjnevno pehanje za preži-
^tje ljudi v tem zakotju se je
dolgih letih komaj kaj
^remenilo. Pokonci
jstavljen svet ostaja sa-
losvoj, vsa moderna tehni-
U mu skoraj ne pride do
jvega.
Umirjeno idilo, ki je v zim-
|[em času ne preseneti tudi do
l,a metra debela snežna ode-
^ že nekaj let vznemirja pre-
čkaj oča gmota Macesniko-
ega plazu. V treh kilometrih
nižine in tudi do sto metrov
(ine se je razbohotila ne-
redvidljiva narava, ki uniču-
limetje ljudi, hitrost njenega
remikanja pa bo v nekaj letih
jsno ogrozila stanovanjske
iJe v skrajnem kotu Solčave.
Član solčavskega občinske-
a sveta Vinko Slapnik, ki si
elo prizadeva, da bi končno
austavili zemeljsko plaze-
!Je, ima svojo domačijo v
leposredni bližini cerkvice
1 Duha, tik ob panoramski
ESti. »Deset let bo minilo od
ivega   opaznega   premika
Slapnikovi ne vedo, kaj jim bo prinesla prihodnost.
zemlje, plaz si je ogledal celo
resorni minister Anton Ber-
gauer, obdan s strokovnjaki -
rezultat vsega tega jalovega
početja je, da se je intenziv-
nost plazenja povečala v pov-
prečju za 70 do 80 odstotkov.
Vodo, ki od zgoraj teče v plaz,
je potrebno speljati stran in
tako počasi osušiti zemljiš-
če,« pravi Vinko Slapnik. Ta
razmišljanja komentirajo
strokovnjaki z besedami, da
naj se »butasti kmetje v stro-
ko ne mešajo«.
Rezultat strokovnih pose-
gov je na dlani. Kot lego kocke
razmetane odvodne kanalete,
odplazena cesta pod Spod-
njim Ošovnikom, da o škodi.
ki je bila in se še povzroča
Macesniku ter ostalim kme-
tom, ne govorimo. »Položnice
pa prihajajo, nobenih olajšav
nam država ne prizna,« raz-
preda Slapnik. Kaj bo, če osta-
nejo ti ljudje odrezani od sve-
ta? Že tako so pretežno odvi-
sni od lastne iznajdljivosti in
pomoči sosedov.
Macesnikov plaz se je vsedel
v srca ljudi kot nočna mora.
Država se izgovarja in išče
vzroke, v vznožju plazu pa
kmetje Ramšak, Rončar in
Spodnji Rončar s strahom
opazujejo premikajočo silo
nad svojimi domačijami. Dr-
senje plazu neposredno ogro-
ža tudi solčavski vodovod in
prav lahko se zgodi, da bo cela
vas ostala brez vode. V občini
Solčava si seveda na vse krip-
Ije   prizadevajo   dopovedati
pristojnim, da dosedanji le-
potni posegi ne prinašajo po-
trebnih rezultatov, da zaprav-
ljenega denarja davkoplače-
valcev niti ne omenjamo.
Ljudi pod legendarno Potoč-
ko zijalko je upravičeno strah.
»Moja generacija bo še ostala
na teh bregačah,« upa gospodar
in svetnik Vinko. »Tri otroke
imava z ženo Marijo, vendar ne
veva, kako bo z naslednikom.«
Pogoji življenja so tod od nek-
daj trdi, ljudje pa navajeni po-
trpeti drug z drugim in tudi z
naravo. Toda tokrat se počutijo
odrinjene in odvečne. In po-
tem bomo čez nekaj let jadiko-
vali in se spraševali, zakaj je
toliko opuščenih kmetij okoh
cerkvice sv. Duha?
EDI MAVRIC
Foto: CIRIL SEM
Družina, oiroic, vrtec
»Stroka je vir znanja,
(raksa pa vir dobrot.« S te-
li besedami je strokovno
rečanje vzgojiteljev minu-
i četrtek v Slovenskih Ko-
ijicah pozdravila prode-
anka mariborske peda-
pške fakultete Majda
ittnder.
Konjiške vzgojiteljice so
opravile zanimivo in dobro
biskano strokovno srečanje
a temo predšolske vzgoje.
)b letošnjem dnevu družine
8 so izdale še zbornik Druži-
ti, otrok, vrtec. V njem so
4nžile prispevke strokov-
iakov z oddelka za predšol-
'^o vzgojo mariborske Peda-
fakultete in svoja stro-
ivna razmišljanja.
Vrtec ne more biti nadome-
^lo družinske vzgoje, lahko
•^je njena pomembna dopol-
■itev. Prav tako lahko starši
'('niembno pripomorejo h
■ikovostnemu delu in dobre-
počutju svojih otrok v
"^cu. Kako se obe ravni pre-
''^tata, so razmišljali avtorji
'zborniku, ki ga med drugim
"^likuje tudi izjemno berljiv
^ik in veliko koristnih prak-
j^iiih nasvetov. Po njem bo-
'oob vzgojiteljicah zagotovo
^'o radi posegali tudi starši
^ drugi družinski člani. V
Gorniku je na primer najti
fj^Sovor, kako se odzvati na
r^vice iz otroških ust, zakaj
fjoci neradi ali pa sploh ne
pojajo igrač, kako otroka
praviti na prihod novega
Ninskega člana, kakšna so
pdišča glasbene ali pa li-
Nie vzgoje, kaj vzgojitelj
ife in mora...
P^astal je s preprosto željo,
j bi izboljšale kakovost živ-
^^ja v vrtcu in s tem seveda
Strokovno srečanje so polepšali tudi najmlajši pevci
konjiškega vrtca, ki jih v zborček sestavlja vzgojiteljica
Marija Juhart.
tudi pri ljudeh, ki v njega tako
ali drugače zahajajo,« je pove-
dala ravnateljica Marija Pri-
možič. Pri nastajanju zborni-
ka je največ pomoči in men-
torstva ponudila dr. Jana Be-
zenšek, ki je tudi zbornikova
urednica. »Pripravili smo še-
stintrideset prispevkov različ-
nih avtoric in avtorjev, mnoge
je podpisala katera izmed 28
vzgojiteljic in 18 pomočnic
konjiškega vrtca. V ospredju
vseh pa je predšolski otrok.
Otrok, v katerem slovenska
družba vse prepogosto gleda
le nekakšen družbeni jutri,
nekakšen material za obnovo
slovenskega naroda in garan-
cijo za varne pokojnine, pri
tem pa pozablja na otrokov
lastni danes, ki ga ima pravico
preživeti po svojih metrih in
urah«      .....   ,. _ _ _. V M
Gradbeniqda
2000
Na Poklicni in tehniški
gradbeni šoli Šolskega cen-
tra Celje je bilo prejšnji petek
državno tekmovanje vseh
gradbenih šol v Sloveniji.
Tekmovanje, ki je hkrati tu-
di srečanje dijakov, učiteljev
in ravnateljev omenjenih šol,
postaja že tradicionalno, vsa-
ko leto pa ga pripravi druga
gradbena šola. Gradbeni teh-
niki tekmujejo s strokovno
nalogo, zidarji in tesarji pa s
praktičnimi vajami v različ-
nih športnih disciplinah. Tek-
movanja pomenijo vzpodbu-
do dijak6m, pedagogom in
vodstvom šol pri njihovem de-
lu ter izmenjavo izkušenj ob
prijetnem druženju sodelujo-
čih. Teh je bilo letos skoraj
tristo. Bo.J.
Kam med
počitnicami?
Zavod za aktivno preživ-
ljanje prostega časa v sodelo-
vanju s celjskim Tušem tudi
letos organizira program po-
letnih počitnic, ki bo vključe-
val športne igre, kopanje in
likovno ustvarjanje.
Različne dejavnosti se bo-
do odvijale v športnem kom-
pleksu Golovec in letnem ko-
pališču od 3. julija do 25.
avgusta med 9. in 15. 30 uro.
Program je namenjen otro-
kom od 1. do 6. razreda os-
novne šole, zanje pa je orga-
niziran tudi prevoz z osnovne
šole do Golovca oziroma z
Golovca do letnega kopališ-
ča. Za teden dni je treba od-
šteti 5.000 tolarjev (6.500 z
maUco), rok za prijavo otrok
pa je do 2. junija.       Bo.J.
j*. 21.-25. moj 2000
lil
REPORTAŽA
Učilnica sredi oceana
Izobraževanje na daljovo postaja uporabna resničnost: učitelj je v svoji šoli, njegov učenec je v Pragi, Bruslju, New Yorku ali na jadrnici sredi Atlantiko
Ne morete več brez elek-
tronske pošte? Na lovu za
podatki vtipkate nekaj
ključnih besed in križarite
med svetovnimi spletnimi
informacijami? Hitite z ene-
ga na drugi poslovni sesta-
nek ali pa ste si v pisarni že
omislili videokonferenčni
sistem, s katerim sestanku-
jete v živo, medtem ko je vaš
sogovornik na drugem kon-
cu Slovenije ali kar na dru-
gem koncu planeta? Bi diplo-
mirali na eni od ameriških
univerz? Lahko se odločite
za študij na daljavo. Bi štu-
dirali ekonomijo v Ljubljani
in medtem ostali bliže do-
mu? Diplomirate lahko iz
celjskega študijskega cen-
tra. Hočete z družino obja-
drati svet, a za več let ne
želite prekiniti otrokovega
šolanja? Učenca lahko v
vseh zalivih sveta spremlja
virtualni učitelj.
Na daljavo se izobražuje
kakšnih dvajset milijonov lju-
di, od tega v Evropi dva milijo-
na in pol. Tudi pri nas se nova
paradigma učenja uveljavlja
na vseh ravneh izobraževanja,
a še najbolj prepričljivo na
Visoki poslovni šoli na Eko-
nomski fakulteti. V osnovnem
in srednjem šolstvu preizku-
šajo pilotske projekte in
spremljajo eksperimentalne,
zelo spodbudne primere šola-
nja na daljavo, pri katerem
lahko učenca in učitelja loču-
je na tisoče kilometrov, pove-
zujejo pa ju moderni komuni-
kacijski sistemi.
Pouicna jadrnici
Roman Kvaternik je več let
pripravljal podvig, v katerem
so se mu pridružili tudi žena
in otroka. Junija lani so na
jadrnici Horn 2000 izpluli iz
Izole in se podali na jadranje
okoli sveta. Člani posadke so
popotniki brez kompromisov,
ali kot pravi vodja ekspedici-
je, pot je namenjena pred-
vsem tistim, ki so poklonili
svojo ljubezen morju in vetru.
Kvaternikova sinova, štiri-
najstletni Tim in desetletni
Žan, sta med plovbo vključe-
na v slovenski raziskovalni
projekt šolanja na daljavo, ki
je eden prvih te vrste na svetu.
Na pobudo staršev jima je
pouk omogočil Mirk, Zavod
za projektno in raziskovalno
delo na omrežju internet.
Učenje na daljavo bo trajalo
predvidoma tri leta, kolikor
naj bi posadka jaftrnice Horn
2000 potrebovala za plovbo
po vseh oceanih sveta. Otroka
sta bila na barki prvih sedem
mesecev plovbe, nakar sta se z
Družina Kvaternik pred jadrnico Horn 2000. Rio de Janeiro,
januar 2000. Na triletni poti okoli sveta sta Žan in Tim
učenca na daljavo.
mamo vrnila v Ljubljano za tri
mesece in v tem času bosta
prisotna pri pouku. Konec
maja se bodo pridružili po-
sadki na otočju Galapagos in
tedaj se bo za Tirna in Žana
nadaljeval projekt učenja na
daljavo.
Pri precej zapleteni komu-
nikaciji z učencema na jadrni-
ci so uporabih različico Inte-
gralnega sistema za izobraže-
vanje na daljavo (ISID), ki so
ga razvili v laboratoriju za
telekomunikacije Fakultete za
elektrotehniko. »Na jadrnici,
ki pluje okoli sveta, je edina
možna povezava med računal-
nikom in strežnikom v Slove-
niji satelitska komunikacija,
pri kateri pa je prenos kapaci-
tet počasen in zelo drag. Tako
smo na jadrnici uporabili al-
ternativno različico sistema,
ki zmore prikazovati že obsto-
ječe izobraževalne vsebine ter
si zapomniti odzive učenca,
njegove odgovore na vpraša-
nja, teste in pripombe. V času
povezave z Internetom so
shranjene podatke v paketu
pošiljaU učiteljici v Slovenijo,
ki jih je analizirala in dobila
vpogled v znanje ter poslala
nadaljnja navodila za delo.
Odgovori v paketu so po mne-
nju virtualne učiteljice velika
pomanjkljivost, a drugačna
rešitev v komunikaciji z jadr-
nico ni bila možna,« je poja-
snila Alenka Makuc, koordi-
natorica projekta Horn 2000.
Timu in Žanu Kvaterniku uči-
telj ne more sproti svetovati in
ju usmerjati, zato načrtujejo,
da bodo v naslednjih dveh le-
tih, ko bosta otroka spet na
jadrnici in odsotna od pouka,
ob denarni pomoči Telekoma
še izboljšali možnosti poveza-
ve in komunikacije. Fantoma
je učenje na daljavo zelo blizu
in tudi letos bosta v šoli uspe-
šna, četudi sta se večji del
snovi učila s pomočjo virtual-
ne učiteljice.
Zrolerjivsvet
v projekt učenja na daljavo
zavoda Mirk je vključenih še
pet drugih osnovnošolcev,
med njimi deklica, ki je bila
dlje časa na zdravljenju v bol-
nišnici, zdaj pa je v domači
negi. OmogočiU so ji nepo-
sredno in stalno povezavo od
doma z učiteljicama sloven-
skega in angleškega jezika.
Na daljavo se izobražujejo
tudi štirje otroci slovenskih
ambasadorjev in predstavni-
kov stalnih misij v tujini,
Žbogar živi s starši v hj^^
Yorku, Vid Jarc in Lm;^
Pravdič sta v Bruslju, pp^
tremi tedni pa se je začeij
učiti na daljavo tudi devetjet.
na Aja Ropret, hči slovenska
ga diplomata v Pragi. Medteij
ko se pri projektu poučevanj}
Tima in Žana Kvaternika,
sta na jadrnici, virtualni učit^
Iji ubadajo s tehničnimi proj,
lemi komunikacije, pa p,
poučevanju otrok diplomatoi
nimajo nobenih podobnih te
žav, saj je lokacija bivanj;
stalna. Dobro je tudi, praviji
virtualni učitelji, da se Zal^
Vid, Luka in Aja učenja n
daljavo lotevajo poleg redne
ga izobraževanja v tujini.
Že čez nekaj mesecev se boi
projektu Mirkovega učenj
brez zidov znašel desetleti
Rožle Mihelčič, ker bo odše
s starši za dve leti na pot okol
sveta. Njegov oče Rok Mihel
čič bo namreč z rolerji prevc
zil ceste 26 držav ozirom,
najmanj 25 tisoč kilometrov
»Te zamisli nočem uresnifii
brez žene in obeh sinov. Poles
družine bosta v spremi j evalr
ekipi tudi fizioterapevt in se
viser,« je povedal Rok Mik
čič, tridesetletni elektroent
getik iz Kranja. Zakaj bo prt
rolal svet? »Zelo rad rolani
Pot okoli sveta ni podvig in e
dokazovanje ali postavljanji
rekordov, je pa prijetna i
nemirno dušo,« je še dejal
Rožle namerava z očetom pre
rolati kakšnih 1200 kilome
trov prašnih cest od Sidnevi
do Melbourna, sicer pa ga bo
do večji del poti žena Alenk
in sinova, mlajši Tilen je sta:
komaj tri leta, spremljali i
avtomobilom. Medtem ko bi
družina potovala skozi Evro
po. Severno Ameriko, Avstu
lijo, Indonezijo, Indijo
arabski svet, bo Rožle učene;
na daljavo v četrtem in peter
razredu osnovne šole.
Matura na daljave
Zanimanje za učenje
daljavo je vsak dan večje,!'
zatrdila Alenka Makuc iz
voda Mirk, saj ni namenjen'
le otrokom, ki ne morejf
obiskovati rednega pouki
temveč je zelo dobro dopol
nilo k rednemu pouku v raz
redu. Raziskave namreč
žejo, da ima že skoraj pol"
vica slovenskih učencev df
ma tudi računalnik. Pri n^"
so za zdaj na spletnih stran^^
na voljo le učne vsebine ^
tretji in sedmi razred, sčas"^
ma pa bodo program razšif
li tako na ravni osnovne k"'
srednje šole.
Katere so prednosti izobr^;
zevanja na daljavo, kaže tu'''
primer Mateja Brajkovi^J
dijaka četrtega letnika sre''
nje gradbene in ekonoms''^
šole v Ljubljani, ki mu f
velenjsko podjetje EsotecJ'
omogočilo videokonferefl^
no povezavo s šolo. Matej.''
je od lani priklenjen na voZ'
ček, se lahko z modernii"
komunikacijami iz svoje s"
be srečuje, pogovarja in
deluje s svojimi profesof!'
Roka Mihelčiča, ki bo na rolerjih prevozil kakšnih 25.000
kilometrov prašnih cest, bo na poti skozi 26 držav spremljala
družina. Desetletni Rožle se bo šolal na daljavo predvidoma
dve leti.
Št. 21.-25. ma| 2000
REPORTAŽA ~| Q
Videokonferenčna povezava s šolo bo Mateju Brajkoviču, ki ne more hoditi, olajšala
zaključek šolanja in priprave na maturo.
Maja, v času najintenzivnej-
Ših priprav na maturo, pa mu
bodo omogočili neposredno
video sodelovanje pri pou-
ku. Matej bo lahko od doma
spremljal dogajanje v šolski
učilnici, opremljeni s sob-
nim komunikacijskim siste-
mom. Zdaj obiskuje pouk za
tri ure dnevno in opravi v
povprečju eno videokomu-
nikacijo s profesorji na dan.
»Učenje na daljavo me je po-
zitivno presenetilo, saj je
uporabno pri večini predme-
tov, tudi pri matematiki.
Profesorja vprašam za kon-
teeten nasvet, pri tem pa
/irogram Meeting point omo-
goča, da obe strani, ki komu-
nicirata, vključita inteligent-
no tablo na računalniku in v
živo izmenjujeta in dopol-
njujeta podatke,« je povedal
Matej. Poškodoval se je fe-
bruarja lani pri nočnem
spuščanju z blazino po smu-
čišču in od tedaj ne more
premikati nog. Po rehabilita-
ciji so mu v šoli želeli omo-
gočiti zaključek šolanja in
prav zato so Esotechovo po-
budo sprejeh z navduše-
njem, morda tudi s prioku-
som začetnega strahu pred
neznanim, čeprav se profe-
sorji zelo uspešno privajajo
na prednosti drugačnega pri-
stopa k poučevanju.
Slika, zvok in
podatki
»Na konkretnem primeru
Uporabe videokonferenčne
tehnologije žehmo raziskati,
kakšne so optimalne možno-
sti posredovanja znanja na
daljavo,« je dejala Mihela
Hladin, vodja projekta mo-
[lernih komunikacij v podjet-
ju Esotech, ki je prepričana,
tla bo videokonferenčna
Oprema kmalu postala del
Vsakodnevnega orodja tudi
Pri poslovanju. Ne glede na
fazdalje je mogoče prenašati
sliko, zvok in podatke. Do-
slej so v Esotechovem učnem
Prezentacijskem centru po-
slovneži že večkrat sestanko-
Vali na daljavo, med drugim s
Partnerji v Izraelu in Ameri-
I^- »Vsaj tri sestanke od petih
!^ možno opraviti na daljavo
s tem prihraniti potne
otroške in čas, izgubljen na
Poti do sodelavcev ali poslov-
Jih partnerjev,« je menila Mi-
'^ela Hladin. Poslovnež, ki
Potuje dvakrat na teden z ene-
S3 na drug konec Sovenije,
ustvari v letu dni milijon to-
larjev stroškov, za ta denar je
že možno dobiti sobni video
sistem. V Esotechu se ukvar-
jajo tudi z razvijanjem vse-
binskih zamisli, uporabnih v
telemedicini. Kirurg iz Celja
bi lahko spremljal zahtevno
operacijo srca v Parizu. Ali
tale primer: osebje v domu
upokojencev bi lahko prek
dvosmernih video povezav
spremljalo počutje ostarelih,
ki živijo doma; ti bi bili v
stalnem stiku z zdravnikom,
zmanjšali pa bi se stroški
dnevnih obiskov in v ta na-
men porabljenega delovnega
časa.
V Sloveniji se z izobraževa-
njem na daljavo ukvarja od
70 do 80 ustanov, med njimi
tudi velenjsko podjetje Ino-
va. Štiri leta po Internetu izo-
bražujejo študente iz Bosne
in Hercegovine na področju
računalništva. Ko pridobijo
študentje svoje projekte, se
redno sestajajo na Internet
Relay Chatu, na koncu obiš-
čejo Slovenijo, se seznanijo z
računalniškimi sistemi v in-
dustriji in opravijo zaključni
izpit. Inova je začela sodelo-
vati tudi z ameriškim West
Valley Colledgeom iz Sihci-
jeve doline v projektu ustano-
vitve Centra dinamičnega
učenja za gospodarski razvoj
Jugovzhodne Evrope.
Konec geografije
Profesorji, ki poznajo mož-
nosti sodobne informacijske
tehnologije in telekomunika-
cij, napovedujejo, da bo uče-
nje na daljavo postalo osnov-
na oblika izobraževanja v 21.
stoletju, še posebej na področ-
ju vseživljenj skega izobraže-
vanja. Nekateri pedagogi oce-
njujejo, da posameznik v svoji
delovni dobi potrebuje vsaj
petkrat dodatno usposablja-
nje v trajanju treh mesecev - to
pa bi zahtevalo podvojitev ob-
stoječih izobraževalnih zmog-
ljivosti. /
Tehnološka telekomuni-
kacijska revolucija vodi h
koncu geografije, nove poti
v izobraževanju pa omogo-
čajo več fleksibilnosti glede
tempa, prostora, vsebin in
časa študija. »Elitne univer-
ze, kot so Harvard, Stan-
ford, Vale v Ameriki ter Sor-
bonna v Franciji in Oxford v
Veliki Britaniji se zavzeto
pridružujejo vse širšemu
krogu tistih ustanov, ki se
lotevajo razvoja digitalnih
izobraževalnih programov.
Vse bolj zanimivi in uporab-
ni postajajo 'on-hne' pro-
grami študija na daljavo, ki
so dostopni na spletnih stra-
neh,« je povedala mag. Mar-
gerita Zagmajster, nacio-
nalna koordinatorica na po-
dročju študija na daljavo.
Tovrstnega izobraževanja se
pri nas loteva več podjetij,
izobraževalnih ustanov in
fakultet obeh slovenskih
univerz, a edini celovit vi-
sokošolski program izred-
nega študija za odrasle, ki
ga je možno opraviti na da-
ljavo, so uvedli na Ekonom-
ski fakulteti v Ljubljani.
Imamo 1300 študentov, vpi-
sanih v petih študijskih cen-
trih delavskih univerz. Od
letos se je mogoče vpisati na
študij na daljavo na Visoki
poslovni šoli tudi v Sveto-
valno izobraževalnem cen-
tru v Slovenskih Konjicah.
Doslej so prejeh 138 infor-
mativnih prijav bodočih štu-
dentov na daljavo iz celjske
regije in izobraževali se bo-
do iz študijskega centra, ki
bo predvidoma v Celju. Vsi
ti študentje imajo enak sta-
tus kot redni ali izredni štu-
dentje, saj je študij na dalja-
vo na EF uradno priznan kot
enakovreden drugim obli-
kam študija. Tudi diploma
na daljavo je enakovredna
tradicionalno pridobljeni.
V Sloveniji že imamo prve-
ga diplomanta na daljavo.
To je 33-letni Dean Zales-
jak iz Branika na Krasu, ki
je za celoten študij potrebo-
val štiri leta in pol ter diplo-
miral aprila letos. Bil je v
prvi generaciji študentov na
daljavo na Visoki poslovni
šoli na Ekonomski fakulteti
in večino kolegov in kole-
gic, ki se jim je uspelo pre-
gristi do zaključnega letni-
ka, je prehitel za kakšno le-
to dni. Izpite je opravil s
povprečno oceno 8,3. Čas je
porazdehl med delo, študij,
popoldansko podjetniško
dejavnost, hobije in druži-
no, saj je oče dveh otrok. Po
njegovem mnenju je študij
na daljavo primeren način
izobraževanja za ljudi, ki
nimajo veliko časa za sede-
nje v šolskih klopeh, zahte-
va pa močno voljo, motiva-
cijo in dobršno mero samo-
discipline.
KSENUA LEKIČ
Foto: JANEZ MEŽAN
Pasjim zobem zaupa
V akciji Zaupajte svojemu poštarju vodi Božo Ulaga s Planine - Poštar je
poveljnik planinskih gasilcev
Pismonoša Božo Ulaga s
Planine prevozi med raznaša-
njem poštnih pošiljk dnevno
od 70 do 90 kilometrov, včasih
celo 100. Ljudje ga zelo dobro
poznajo in on njih. Tako mu
je uspelo v akciji Novega ted-
nika Zaupajte svojemu po-
štarju zbrati doslej največ no-
vih naročnikov.
Konec prejšnjega tedna je
imel v rokah že 19 naročilnic,
pri čemer je računal še na nekaj
novih. Nekaj ljudi je kupovalo
tednik pred tem v trgovini, zato
jih je posebej opozoril na pred-
nosti, ki jih uživajo naročniki.
Planinski ženski svet se je najhi-
treje odločil med omenjanjem
kuponov za izlet 100 kmečkih
žensk na morje.
Med približno 1700 prebival-
ci okolice Planine bi težko našli
koga, ki ne pozna priljubljene-
ga pismonoše. Letos je v unifor-
mi že enajsto leto, najprej je bil
trgovec v trgovini ter nato tajnik
krajevne skupnosti. Imel je te-
rensko delo, zato odločitev za
bolj zanesljivo službo na pošti
ni bila pretežka. »Do danes mi
ni žal, čeprav ni najbolj lahko.
Ampak pritoževati se res ne
smem. Ko je stranka zadovolj-
na, sem zadovoljen tudi sam,«
je med drugim dejal vedno na-
smejani poštar.
Na planinski pošti delajo
trije. Z upravnico Jano Do-
beršek, znano po svojem tri-
desetletnem krvodajalskem
stažu, dela prav tako pismo-
noša Ivan Gračner, ki ima na
skrbi predvsem središče Pla-
nine in del okoUce. Gračner se
prevaža z motorjem, Ulaga, ki
ima zelo razvejan rajon, z av-
tomobilom. Njegov teren seže
celo v Lažiše in Presečno v
občini Dobje, vse do mej kra-
jevnih skupnosti Prevorje, Za-
gorje, Lesično in Jurklošter.
Približno tri četrtine prebi-
valcev njegovega rajona je de-
ležnih dnevne dostave pošte,
ostali trikrat na teden. Raznaša
jo v težkih razmerah. »Pošta
resnično dobro poskrbi za na-
šo zaščito pred vremenskimi
vplivi, vendar popolnoma to ni
mogoče.« Pismonoše pozimi
ovira sneg in mraz, poleti vro-
čina. Na Božo vem terenu je
najbolj mrzlo v dolini Gračni-
ce ter ob potoku Sevnična, po-
leti je posebej neprijetno med
avtomobilsko vožnjo po pra-
šnih makadamskih cestah.
Največ dela ima med decem-
brskimi prazniki ter ob začet-
ku meseca. Najhuje mu je,
kadar mora nesti telegram z
obvestilom o nepričakovani
smrti, najlepše, ko se ljudje
razveselijo lepih želj in pokoj-
nine. Rad dela z ljudmi, vedno
je bilo tako. In prijaznega pi-
smonoše so se navadili celo
planinski štirinožci. »Z njimi
nimam prehudih težav, mo-
ram priznati.« Zadnja leta ima-
jo bolj na piki poštarski avto in
eden mu je že celo predrl gu-
mo. Sicer pa je bil poštar Božo
v dolgih letih deležen le enega
pasjega vgriza, v času, ko se je
še vozil z motorjem. In to od
psa, s katerim sta se drugače
dobro razumela.
Pasje nevarnosti se torej ne
boji, drugače je z nevarnostjo
na cesti. Ze po dveh mesecih
raznašanja pošte je doživel
prometno nesrečo s hudimi
telesnimi poškodbami, ko ga
je mučilo nič manj kot 23
vijakov in dolga ploščica. Po-
sledice še vedno čuti.'
Po službi se ga doma, v Pla-
ninski vasi, razveseli žena Zali-
ka, ki ji pomagata na manjši
kmetiji tudi že zaposlena hči in
sin, dijak zadnjega letnika go-
stinske šole, ki bo kuhar. Dolg-
časa Božo Ulaga ne pozna, saj
je že celo desetletje poveljnik
Gasilskega društva Planma. Je
višji gasilski častnik prve stop-
nje, ki je v gasilskih vrstah že
32 let. V času gradnje novega
kulturnega doma v Šentvidu
pri Planini pa je bil tudi pred-
sednik prosvetnega društva.
Rad je med ljudmi, v teh
lepih krajih. Vendar opaža, da
se je precej spremenilo; ljudje
se dandanašnji držijo preveč
vsak zase. Nekoč, ko so bih ob
večerih več skupaj, je bilo na
Planini še lepše.
BRANE JERANKO
Priljubljeni poštar Božo Ulaga je po navadi nasmejanega obraza kljub vročim, dežju, ledu
in snegu, da o pasjih zobeh ne govorimo.
Št. 21.-25. maj 2000

REPORTAŽA
Mojster za vse čase
Pri 88. letih se Konrad Mulej iz Celja še vedno ukvarja s knjigoveštvom
Konrad Mulej živi z ženo
Matildo v Drapšinovi ulici v
Celju v svoji hiši z lepim vrtom
in brajdo okoli nje. Pred do-
brimi tridesetimi leti so bile
njegova in druge hiše na robu
Celja, saj so bila za hišami
široka polja in travniki vse do
lokrovškega gozda. Danes, je
tam pravo mestno naselje.
Gospoida Konrada, pravega
korenjaka, ki bo 1. oktobra
dopolnil 88 let, to niti ne moti
preveč. Za prijeten sprehod
ima dovolj prostora okoli svo-
je hiše, prija mu pogovor s
sosedi, nerad pa hodi po Drap-
šinovi ulici, ki je bila včasih
mirna, danes pa je na njej gost
promet.
Na vratih v garažo je pritrjen
poštni nabiralnik, pod njim pa
je tablica z obvestilom, da v
hiši še vedno aktivno dela
Kondrad Mulej, samostojni
podjetnik - knjigovez.
Kdor stopi v njegovo delavni-
co, se ne more načuditi redu in
čistoči. Vse je na svojem mestu,
kot v lekarni ali knjižnici. Nič
ne prepušča naključju. V kotu
stoji stroj za zlati tisk, katerega
rojstvo sega daleč nazaj, kak-
šnih sto let. V velikih lesenih
omarah ima tri vrste velikosti
črk, ki so jih njega dni pri delu
uporabljali tiskarji, danes pa je
to le še muzejski eksponat.
Številne lesene škatlice imajo
napise, kaj je v njih: ključi-sti-
skalni, kladiva-lesena, kladiva-
železna, francozi, merila, izvi-
jači, »majzelni«, dleta, škarje,
noži itd.
V tiskarno
namesto na vialc
Konrad Mulej je imel težko
mladost, vendar v njej tudi
nekaj sreče. V Marijini cerkvi
v Celju je bil ministrant pri
Jožefu Cajhnu. Ta mu je po-
vedal, da.lahko pride v Mo-
horjevo tiskarno (nasproti
Marijine cerkve v Celju -
op.p.), kjer so potrebovaH
knjigovešicega vajenca. Če-
prav je hotel postati stroje-
vodja na vlaku, se je leta 1929
odločil za tiskarno in ji ostal
zvest vse do danes. Štiri leta
je trajala učna doba, ko je
moral k vojakom...
»Kot vojak sem bil s konji v
treh mesecih kar sedemkrat na
Kredarici pod Triglavom. Na
Konjščici smo imeU tabor. Gor
je še nekako šlo, nazaj pa mno-
ge težje. Kasneje se na Triglav
nikoh več nisem odpravil«
Po vrnitvi iz vojske se je
Konrad poiiovno zaposlil v
Mohorjevi tiskarni, ki je
kasneje menjala kar nekaj
imen.
»Takrat je bilo v Celju kar
nekaj tiskarn in vse so imele
dovolj dela. Ob Mohorjevi so
bile še Zvezna tiskarna, Rode
- Martinčičeva v Razlagovi uli-
ci in tiskarna Celeia, ki je bila
nemška, v prostorih za da-
našnjo slaščičarno Zvezda.
Kljub konkurenci smo bili ti-
skarji med seboj prijatelji,
mnogi pa so se tudi selili iz
tiskarne v tiskarno.«
Konradu Muleju je bilo naj-
bolj hudo leta 1945, ko so
Nemci odšli, stroje iz tiskarne
pa so pobrali in odpeljali v
Beograd. »Takrat so rekli, da
ne potrebujemo tiskarne in
da bodo vse tiskali v Beogra-
du,« se spominja vitalni mož,
ko sediva v njegovem tiskar-
skem, še vedno aktivnem de-
lovnem muzeju in ko brska
med orumenelimi črno beh-
mi fotografijami.
»Osebje Mohorjeve tiskarne
je vsako leto, 12. julija na Mo-
horjevo, šlo na izlet na Šmo-
hor. Leta 1935 pa smo bih v
Gornjem Gradu, kjer smo se
srečali s slovenskim pisate-
ljem in duhovnikom Franom
Ksaverjem Meškom. Na izlete
smo se vozih z vlakom, nato
pa peš. Zelo lepo je bilo tudi na
izletu na Ptuju, kjer smo bili
gostje minoritov v njihovem
vinogradu. To je bil eden naj-
boljših izletov, si lahko mislite,
zakaj!«
Znani Slovenci in
tajni tiski
Kot bi jemal kamenčke iz
mozaika pestrega življenja, se
spominja Nestla Žganka, ki je
bil kratek čas tudi direktor celj-
ske tiskarne. Spominja se zna-
nega slovenskega arhitekta Jo-
žeta Plečnika, ki je, ko se je
mudil v Celju, večkrat prišel po
raznih opravkih tudi v tiskar-
no. Tako je bilo tudi s pisate-
ljem Franom Šaleškim Finžgar-
jem in drugimi pomembnimi
možmi tistega obdobja. Naj-
lepše spomine pa ima na dr.
Franceta Kotnika, ki je v celjski
tiskarni odigral pomembno
vlogo. Lepe spomine ima na
Frica in Ano Mikeki iz Petrovč.
Tiskarna je bila dobro
opremljena in ji dela nikoli ni
zmanjkalo. Vezali so knjige v
nakladi tudi po 90 tisoč izvo-
dov, kar so za danes neverjet-
ne številke. Posebej pa se
spominja tistih, ki so tiskarno
obiskovali zasebno...
»Prinesli so literaturo, ki
bila tajna in ljudje zanjo niso
smeli vedeti. BiU so trije de-
lavci, ki so delali samo to
Sam sem nekoč pokukal v
tako besedilo, da bi videl, o
čem pišejo! Zanimivo!«
Knjigovez Konrad se je ob
odhodu v pokoj znašel pred
odločitvijo, kako naprej. Brez
dela ni šlo, v tiskarno in po-
klic je bil zaljubljen do ušes in
še čez. Takrat je pozidal hišo
in v kleti je bil prostor za
delavnico. In je začel. Prihajali
so ljudje, ki so ga cenili in mu
nosili v delo razne tiskarske
zadeve. Sosed mu je predla-
gal, naj odpre zasebno delav-
nico in tako je postal samo-
stoj ni podjetnik, kar je še da-
nes.
»Čeprav je danes v Celju in
okolici okoli sto tiskarjev,
imam še vedno dovolj dela.
Vezem diplomske in maturitet-
ne naloge, izdelujem škatie za
plakete, vezem uradne Uste...«
Vsi, ki hodijo k njemu, cenijo
njegovo natančnost in točnost
Na teh dveh področjih mu da-
leč naokrog ni enakega.
Lani je minilo 70 let, kar je
zvest knjigoveškemu poklicu.
Še vedno vozi avto in se veseli
vsega, kar se lepega dogaja
okoli njega. Konrad Mulej pa
je v aprilskih dneh slavil še en
osebni praznik, petdeset let,
kar je poročen z gospo Matil-
do. Poročila sta se 19. aprila
1950 v Celju in imata dva sina,
Danija (50) in Rada (48 let).
Konrad je bil nezakonski sin
Terezije Mulej, Matilda pa je
bila rojena kot šesta izmed
desetih otrok Antonu Kalšku
in Mariji roj. Slomšek na Po-
nikvi pri Grobelnem. Matilda
je bila večino življenja zapo-
slena v celjski bolnišnici, kjer
se je leta 1969 tudi upokojila.
Konrad Mulej pravi, da bo
letos odjavil dejavnost. Kdor
ga pozna, v to upravičeno
dvomi.
1 llllillllllilllllllM^^^    TONE VRABL
Konrad Mulej sredi svoje delavnice, kije tiskarski muzej v malem.
50 let sreče med Matildo in Konradom Mulejem.'
Spomini so skriti tudi na fotografijah v albumu.
Praziiu|mo skupaj!
2. junija bo Novi tednik slavil 55-letnico - Nagrade zo najzvestejše bralce
Dragi bralci! Še teden dni, torej do 1.
junija, imate čas, da pobrskate po
predalih, podstrešjih in kleteh in najdete
čim starejši izvod Novega tednika,
potrdilo o plačani naročnini ali kaj
drugega, s čimer lahko dokažete, da ste
naš zvesti bralec oziroma naročnik.
2. junija namreč praznujemo 55-letnico
izhajanja Novega tednika, ki je v teh letih
zamenjal kar nekaj imen: Nova pot. Na
delo, Naše delo. Celjski tednik, Savinjski
vestnik in končno Novi tednik. Ob tej lepi
obletnici bomo nagradili in v časopisu
predstavili tri najzvestejše bralce oziroma
naročnike, ki lahko to tudi dokažej o.
Nekaj zvestih se nam je že oglasilo v
urednišvu. Bralka iz Ojstriške vasi je s
seboj prinesla izrezke romana Razbojnik
Guzaj,kijeizhajalvletih 1983 in 1984(tudi
to je dokaz zvestobe!), eden izmed bralcev
pa izvod prve številke Nove poti, na kateri
je sicer datum 2. junij 1945, žal pa izvod ni
izpred 55 let, temveč je star vsega 5 let. To
prvo številko smo namreč j)onatisnili ob
50-letnici Novega tednika. Ce tore^ najdete
izvod prve številke Nove poti, slabno
premislite, kako dolgo je že pri hiši! Sicer
pa je 50-letna razlika v času nastanka kar
precej očitna.
Do 1. junija imate torej še čas, da nam
pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova
19,3000 Celje (z oznako Zvesti naročniki)
ali osebno prinesete dokazilo o svoji
zvestobi! i

šport - leuton
19|
Sklece Celjanov v finalu
Že 18 lovorik Celja Pivovarne Laško - Celjski rokometaši so se sprehodili skozi domači tekmovanji
Tako v državnem prvens-
kot v slovenskem pokalu
jgkometaši Celja Pivovarne
[^jško tudi letos niso imeli
poraslega nasprotnika,
grožnje Prul 67 niso bile
najbolj resne, ostali so na
Ifenutke znali presenetiti, a
50 med sezono preveč niha-
li, Celjani pa so si ob koncu
privoščili še šov na finalu
pokala v Trebnjem.
Sredi prejšnjega tedna je
lapetan Uroš Šerbec še de-
fetič dvignil v zrak pokal, na-
jienjen državnim prvakom.
Slovo od celjskega občinstva
so vzeli Tettey Banfro, Robi
Šafarič, Dragan Škrbič, Igor
Levšin, Pepi Manaskov in tre-
aer Sead Hasanefendič. Zad-
oji nasprotnik v minulem pr-
venstvu Prule 67 se je resneje
upiral le v prvem polčasu, na-
to pa so domačini »stopili na
plin« in si privoščili tudi kak-
šno atrakcijo, ki je zadovoljila
zahtevno občinstvo. Tako
Ljubljančani kot pivovarji pa
so bili z misHmi že na final-
nem pokalnem turnirju.
Trening med
tekmo
Celje Pivovarna Laško je
Vctrdilo vlogo favorita in brez
(ežav opravila s konkurenco.
Ali bo Josip Šojat (levo spredaj) spet poskrbel za dobro
razpoloženje med vodilnimi možmi Celja PL?
Na spodrsljaj v polfinalu itak
nihče ni pomislil, saj je trbo-
veljski Rudar vsaj za dva raz-
reda slabše moštvo, nedeljski
finale s Prulčani, ki so dan
prej tesno ugnali domačine,
pa bi utegnil biti bolj razbur-
ljiv. In tako je tudi bilo v pr-
vem polčasu, potem pa so
Celjani stopnjevali ritem in
kakovost igre ter pred fini-
šem prišli do tako solidnega
naskoka, da si je celotna za-
sedba lahko privoščila sku-
pinski trening. Prule 67 v na-
padu, Celjani pa so izvajali
sklece! Pri nas česa podobne-
ga ne pomnimo, trener Hasa-
nefendič je štos prinesel iz
Francije, njegovi varovanci so
ga na zadnjem dejanju sezo-
ne z veseljem izvedli. S tem
so popestrili final four, verjet-
no pa tudi izzvali ogorčenje
nasprotnika, ki ponižanja zle-
pa ne bo pozabil. Rumeno-
zeleni so z zmago v Trebnjem
prišli do 18. naslova v samo-
stojni Sloveniji in so edina na-
ša ekipa v igrah z žogo, ki se
lahko pohvali z vsemi razpo-
ložljivimi lovorikami. V pri-
hodnji sezoni bodo imeli naj-
brž nekoliko težje delo, saj
bodo med drugim močnejši
Trebanjci, verjetno tudi Pre-
vent in Gorenje, Prule 67 pa
bodo imele ob kakovostni za-
sedbi še vehkanski motiv, da
se oddolžijo za sklece.
Vrača se Šojat
Vodstvo celjskega giganta
je pred dvema tednoma na-
povedalo, da bo ime novega
trenerja za marsikoga veliko
presenečenje. Tako se je tudi
razpletlo, saj ni bilo veliko
tistih, ki so kot novega celj-
skega trenerja omenjali Josi-
pa Šojata. Sedaj 52-letni Hr-
vat je kot prvi pripeljal Celja-
ne v takrat še 8-člansko ligo
prvakov, že v naslednji sezo-
ni 1994/95 pa se je od Golovca
poslovil. Nova pogodba še ni
sestavljena, dogovor za sode-
lovanje pa je že sklenjen. Šo-
jat bo imel v novi sezoni na
razpolago Celjana Luko Žvi-
žeja, ki se vrača z dokazova-
nja v Trebnjem, in Robija
Šantla, ki se je kalil v Slovanu.
Zapleta se pri Zoranu Lube-
ju. »Iz Ljubljane se ne bom
odselil še lep čas,« kategorič-
no trdi reprezentančni krožni
napadalec, v Golovcu pa me-
nijo, da imajo dokumentacijo,
s katero ga bodo vrnili v ma-
tični klub. Zaenkrat tudi še ni
znano ali bo novinec tudi Sta-
nislav Kulinčenko, ki je do-
slej nosil dres Badla 1862 Za-
greba, s katerim ga veže še
enoletna pogodba, vendar so
mu Zagrebčani dolžni ogrom-
no denarja. »Šlo naj bi za 6
mesečnih plač in če Hrvatje
dolga ne bodo poravnali, bo
Kulinčenko najverjetneje pri-
stal ob Savinji,« pojasnjuje
celjski direktor Vlado Priv-
šek. Ob omenjenih okrepi-
tvah se bo z Dolenjske v Go-
lovec preselil še Mustafa Tor-
lo, verjetno pa seznam okre-
pitev s tem še ni zaključen.
Velenjcani
zadovoljni
v Gorenju so se pred ča-
som odločili za načrtno pom-
laditev ekipe, ki naj bi eks-
plodirala že čez dve leti. Tre-
ner Miro Požun je sestavil
zasedbo, ki je sposobna pre-
senetiti vsakogar, obenem pa
je med cenejšimi v domači
elitni konkurenci. Odličen
nakup Rutenka se bo najbrž
obrestoval, saj je njegov uči-
nek na trenutke celo prese-
gel pričakovanja, pa tudi ro-
kometaš je z bivanjem v Ve-
lenju zelo zadovoljen. Vods-
tvo kluba in stroka bodo še
naprej zagovarjaU delo z last-
nim kadrom, ki je zelo soli-
den, osnovni cilj pa je pove-
zan z nadaljnjo vzgojo do-
mačih rokometašev, ki ne
bodo obremenjeni z osvaja-
njem lovorik, temveč samo s
svojimi predstavami, ki naj
bi omogočale ohranitev stika
z vrhom.
' ,    TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
Osvojen tudi Lhotse
12-članska mednarodna alpinistična odprava, katere
večino sestavljajo člani šentjurskega Rifnika, je minuli
petek kmalu po 11. uri osvojila vrh četrte najvišje gore na
svetu - Lhotseja.
Slovensko-hrvaška naveza se je v Himalajo podala že
prejšnji mesec, največ časa je porabila za prepotrebno akli-
matizacijo, v maju pa se je začel vzpon na Lhotse. Vehka
prijatelja Franc Romih iz Slovenske Bistrice in Šentjurčan Aco
Pepevnik sta se povzpela na vrh in prva izkoristila ugodne
vremenske razmere. Zaradi njih se odprava še ni odločila za
vrnitev, temveč bo bivanje v Himalaji izkoristila še za nekaj
spopadov z okoliškimi stenami. Alpinisti se bodo v domovi-
no vrnih v začetku prihodnjega meseca. T.L.
PRICEVmiJI
CIRILA
R^UŠE
Pripravil: Edvard Coršič
©
v prve bojne vrste morajo kmetje in preprosti ljudje, tisti pa,
ki so slučajno izučeni mehaniki, strojniki, telefonisti, zdravniki
pa čepijo kje daleč v zaledju. Podobno tudi tisti, ki nam držijo
slavnostne govore pred odhodom na fronto. Kaj morem jaz za
K da sem se rodil slučajno in brez svoje volje v borni koči in
•^oram sedaj v to neprostovoljno klanje. Če pa bi se rodil kot
Srofovski sin kakega Švarcenbergerja ali Esterhazija, pa bi bil
'^po pri kakem štabu armadnega zbora. Kje je tu pravica?
^akaj vse to??? V Brnu smo čakali v vagonih. Ta čas so vojaki
■^a smrečkah v vsakem vagonu prižgaU svečke, ki smo jih
lastniki priskrbeli že pred odhodom. Harmonikar je zaigral
^veto noč, v postajni restavraciji pa so skuhali 800 porcij čaja z
f^mom. Vse na račun prisotnih civilnih potnikov, ki smo jim
Rojaki pripravili lep božični večer. Toda vlak je kmalu zapiskal
Usmeri proti Karpatom. Med potjo smo sicec^doživeli še en lep
celo upanja poln trenutek, ko se je naša kompozicija
zagonov odtrgala od glavnine. Morda pa nas je kak hudo
Patriotičen češki vojak enostavno odklopil. Kakorkoli že, naše
"^selje ni trajalo dolgo. Mimogrede naj še omenim, da so me
božiču »milostno« povišali v nadporočnika, kar pa niti ni
Preveč navdušilo.
Galicija
■Januar 1915. Odjuga. Pravilno povedano: drek, kamor stopiš
pogledaš. Imel sem vtis, da naše še tako borne vasi nikdar
^'so tako blatne, kot tam v Galiciji, Bukovini, Karpatih in na
^^Ijskem. Če vstopiš pri nas po največjem snegu in blatu v
^•^ečko bajto, otreseš sneg in blato v veži s kakšno brezovo
"^etlo in vstopiš v dokaj čisto »hišo«. Tam pa tega Naj vam
'^''^dstavim tako kočo. Desno od vhoda je ognjišče, krušna
pred njo pa toliko prostora, da spi tam dedek. Seveda kar
"Oblečen, kot podnevi. Le puhovko sleče, ker leži na nji. Sezuje
"Španke in sname kakih 20 cm širok pas, kakršnega v Zakar-
patju nosijo vsi moški. Na peči spi babica z dvema ali tremi
otroci, pod pečjo pa so kokoši. Od peči do stene je v višini
kakega metra iz desk narejeno ležišče za sina in njegovo ženo.
Na deskah je slama, preko nje preproga, pokrije pa se vsak s
svojim kožuhom. Pod tem ležiščem, sta dva predela: eden za
krompir, eden za repo. Na robu ležišča je pritrjena rinka, h
kateri je privezano tele, dočim je krava v veži, ali kakor se pač
imenuje predprostor v katerem je tudi svinjak. Ob ostalih dveh
stenah te sobe je široka klop, na kateri spita mlajši sin in
hčerka. V kotu je ikona... Prvo noč sem prespal na klopi, ki so
jo k vsem naštetim ležiščem še dodali. Zjutraj sem se zbudil
ves krvav od samih stenic. Ko sta mlada zakonca videla moj
hrbet, sta takoj prebelila hišo z apnom in v času mojega
kratkotrajnega bivanja v tem »hotelu« sem imel mir.
Uš proti stenici ni nič. Uš se lepo mirno in dostojno nažre, saj
vsako bitje mora jesti, in če ti uš ni všeč, jo lepo pobereš in
»likvidiraš«. Bolha je mnogo bolj neprijetna. Ta zlodej skače in
zopet skače ali leze po tebi, da bi znorel. Mnogi mi niso verjeli,
da mi je deset uši ljubših nego ena bolha. Da sem odkrit: ljuba
mi ni ne ena, ne druga. Neko nedeljo mi je moj sluga delal
statistiko v moji srajci: »štiricet velkih, štiricet prostrednih, a ti
mali sem ne počital.«
Karpatski gozd, pragozd! To je nekaj prelepega. Seveda v
mirnem času. Nam je bila ta lepota v glavnem neprijetna. Za
pešadijce je bil premik po gozdu nekaj mukotrpnega. Na
vsakih nekaj metrov je bilo treba preskakovati tudi po meter
debela debla. Za deset kilometrov poti smo porabili tudi po pet
ur. V tolažbo nam je bilo, da se nikomur ni preveč mudilo na
fronto. Sicer mi pa ni preveč do tega, da bi opisoval bojne
doživljaje. Tudi zgodovina me nikoli ni preveč mikala. Pred-
vsem zaradi načina, po katerem smo se je morah učiti. Kaj je
bilo meni mar, če je Henrik I. začel borbo s Slovani leta 926 ali
927; kaj me briga, če se je njegov sin imenoval Oton ali
Francelj. Ali o vojni zgodovini v vojaški šoli: Kaj je mene
zanimalo, če je general Falkenstein pri vasi Rumkirchen 26.
avgusta napadel Napoleonovo levo krilo in ga potisnil nazaj:
Saj bi se general lahko imenoval tudi kako drugače, pa tudi
datum mi ni bil najbolj pomemben. Za mene je bilo le važno,
da je Napoleon dobil po grbi in da se je s tem zgodovina
Evrope preokrenila.
Bolj zanimiva so bila nekatera druga dejstva, kot na primer
to-le: V hudi borbi mi reče sluga: »Zmagali bomo, sovražnik se
bo umaknil.« »Kako si upaš to trditi?« »Ali še niste opazili?
Kadar nam slaba prede, se Židi pravočasno umaknejo iz vasi v
naše zaledje, da se izognejo Rusom. Če pa za nas ni nevarno-
sti, ostanejo lepo na svojih domovih.« Treba je namreč vedeti,
da je bilo v tistih krajih precej židovskega življa. Res smo drug
dan napredovali. Rusi so se umaknili in v vaseh za njihovo
fronto so nas v svojih domovih pričakovali Židje, ki so vso noč
pekli buločke, belo pecivo podobno našim buhteljnom. To je
pomenilo, da so Židje izid spopada slutili, oziroma vedeli zanj
vnaprej. To spoznanje je veljalo kar celo vojno. Slabo pa se je
obetalo, če si videl židovsko družino nalagati svoje imetje na
voz z vpreženim konjem.
Sicer pa: skoraj bi bil pozabil, da pišem vendarle o vojni.
Dobil sem obvestilo, naj se pripravimo na zasledovanje nas-
protnika, ki se umika. To je vedno neprijetna stvar. Moraš
ostati v stiku z nasprotnikom, podnevi streljaš, ponoči koplješ
jarke, hrana pa pride, če sploh pride. Zgodilo se nam je, da tudi
pet dni nismo videli obeda, temveč le črno kavo, čokolado,
žganje, kruh in slanino. V naši četi - pretežno bosansko
sestavljeni, je bilo vehko muslimanov, ki se pa slanine niso
dotaknili. Zamenjavali so jo za čokolado. Posledica je bila, da
je tak Mehmet pojedel v enem dnevu dve veliki tabli čokolade
in je bil po petih dnevih tako zaprt, da ga je bil en sam »jao
meni«. Zdravnik je pridno delil ricinusovo olje, jaz pa sem
pozval njihovega imama, naj jim razloži, da v vojni ni greh jesti
slanino. K sreči je naša četa kmalu prišla za nekaj časa v
zaledje,,kar je bil naravnost čudež, saj so sicer bosanske čete
bile vedno v prvih bojnih linijah. Biti smo morali pripravljeni,
da priskočimo na pomoč brigadi, ki se je bojevala za naselje s
tisoč dušami ob reki Solotvini. Dobro! Nič lažjega. V najbližjih
hišah smo se zakopali v seno, le na cesti sem pustil izmenoma
enega vojaka, če bi slučajno prišlo kakšno povelje. Hvala bogu,
povelja ni bilo. Bodisi, da ga res ni bilo, ali pa nas sel v senu ni
našel.
V mraku so se Rusi pred našo brigado umaknili, jaz pa sem s
svojo »bosansko« četo prikorakal v trg. Iz kleti neke dokaj lepe
hiše me pokliče neko dekle in me nagovori nemški, če so Rusi
že odšli in če je varno. Pomiril sem jo, nakar je skupaj s
služkinjo prilezla ven. Bila je notarjeva hči. Mame nima več,
očeta pa so Avstrijci zaprli in je ostala sama v hiši. Povabila nas
je v notranjost, da si odpočijemo, najemo in naspimo. Ležišča
so si vojaki pripravili na tleh, za mene in moja dva oficirja pa je
bila pripravljena soba z dvema posteljama in otomano. Jaz
sem posteljo odklonil, saj sem vendar preveč ušiv. Tako sem
spal na stari žimnici. Svetel trenutek našega bivanja v tej hiši
pa je vendarle bila goveja pečenka, krompir, kompot in črna
kava. Kaj takega na fronti ne doživiš kar tako. Še celo umil in
obril sem se, čeprav so drug dan že navsezgodaj šrapneli na
vso moč tolkli po pločevinasti strehi. Ušivo perilo pa sem
pognal k vragu, saj nisem imel namena si ustvariti zbirko
žuželk.
Drug dan mi je komandant poljskih prostovoljcev - mladin-
cev dodelil kakih petsto takih mladičev, da z njimi napreduje-
mo na fronti. Sam tega njihovega napredovanja nisem doživ-
ljal, saj sem bil takoj za tem tudi premeščen od Bosancev k 9.
Lovskemu bataljonu, ki je bil sestavljen iz koroških Nemcev.

20
ŠPORT
S Pušnikom na vrh!
CM Celje Publikum odslej z Marijanom Pušnikom - Čez 4 leta prvaki - Rudar ostal na 3. mestu
Končalo se je eno najbolj
nezanimivih državnih prven-
stev v novejši zgodovini slo-
venskega nogometa. Na vrhu in
pri dnu je bilo vse odločeno že
pred meseci, oba prvoligaša s
Celjskega pa sta odigrala bolj
ali manj obrobni vlogi. Nekoli-
ko bolj v ospredju je bil velenj-
ski Rudar, ki pa se ni uspel
zavihteti na 2. mesto, ki zago-
tavlja sodelovanje v pokalu
IIEFA.
Velenjčani so pred zadnjim
l^rogom zapravili kopico prilož-
nosti za izpolnitev želja, ob slo-
vesu pa so kljub dobri predstavi
morali priznati premoč Maribo-
ru Pivovarni Laško. »Vijoličasti«
so znova suvereno osvojili na-
slov prvakov, HIT Gorica je z
zmago v Fazaneriji proti Muri
prišla do naslova podprvaka, Ru-
dar je ostal praznih rok... CM
Celje PubUkum je v zlati sredi-
ni, obkrožajo ga stabilni prvoli-
gaši, ki niso bili ogroženi niti za
trenutek, saj sta Feroterm Po-
horje in Potrošnik kot statista
odigrala skromno in nista bila
dorasla tekmecem. Sezona je
minila v znamenju uspehov slo-
venske reprezentance in Mari-
bora Pivovarne Laško, dvig ug-
leda nogometa pri nas je očiten,
smernicam še ne sledijo vsi, žal
je med podobnimi centri tudi
Celje, čeprav se zdi, da se tudi
mestu ob Savinji obetajo boljši
časi.
Prava odločitev
CM Celje Publikum se je od
peščice navijačev poslovil z naj-
višjo letošnjo zmago. Potrošnik
nikakor ni bil dorasel tekmec in
Drago Grbavac, ki je vskočil na
trenersko klop po odhodu Hlev-
skega, se lahko pohvali s 100-
odstotnim izkupičkom. Novinec
na čelu celjskega prvoligaša pa
je le dan po končanem prvens-
tvu postal Marijan Pušnik, stro-
kovnjak s Koroške, ki je letos
vodil Dravograd, sicer pa se je
preizkusil že v sosednji Avstriji
in na Prevaljah. Imenovanje še
ne 40-letnega stratega za nove-
ga celjskega trenerja nikakor ni
presenečenje, saj je vest o tem v
javnost pricurljala že pred več
kot tednom dni, prijetno prese-
nečenje pa je nova usmeritev
kluba. »Odločili smo se za dolgo-
ročno sodelovanje, ker menimo,
da je nov trener sposoben za
dosego visokih ciljev. Sprva re-
zultati ne bodo v ospredju, kajti
»zablesteti« želimo čez štiri leta.
Postopno bomo vse močnejši: v
prihodnji sezoni bi bili zadovolj-
ni že s 5. mestom, kasneje pa naj
bi se še dvigali,« je pojasnil
Darko Klarič, ki odslej ne bo
več prvi mož kadrovske politike,
temveč se bo preselil na kakšno
drugo mesto v klubu. Zaenkrat
še ni želel razkriti kakšna bo
njegova nova funkcija. Je pa že
znano, da bo strokovni svet vo-
dil Ambrož Krajnc, člani no-
voustanovljenega telesa bodo še
Darko Klarič, Marijan Pušnik in
Jani Žilnik. Slednji bo vodil ves
podmladek, ki bo nastopal pod
imenom Šolski nogometni cen-
ter Publikum. Skratka, v klubu
so se odločili za načrten dvig
celjskega nogometa, ki bi moral
prinesti pozitivne spremembe.
Andrej Goršek (levo) in Aleksandar Radosavljevič (v ozadju) sta Potrošnikovega vratarja,
Zvera (z žogo) premagala po dvakrat.
Lepi obeti
Na ponedeljkovi novinarski
konferenci se je nov trener ru-
meno-modrih predstavil kot sim-
patičen možakar, željan uspe-
hov in prepričan v razcvet celj-
skega nogometa. »Čez noč za-
gotovo ne bo rezultatov, po treh
letih sodelovanja pa se bomo
borili za naslov državnih prva-
kov. Verjamem v delo, cenim
pošten medsebojni odnos in sem
prepričan, da je Celje prijetna
sredina, v kateri bom z veseljem
delal,« je pripovedoval Marijan
Pušnik, ki se je predstavil tudi
igralcem in jim že razdelil pro-
gram dela za obdobje do 16.
junija, ko se bo moštvo zbralo na
začetku skupnih priprav. Naj-
bolj razveseljivo je, da zagovarja
napadalen nogomet, ki ga bo
gojil tudi za ceno kakšnega viso-
kega poraza. Vendar je njegova
filozofija moderna, vredna spo-
štovanja, in končno bomo na
Skalni kleti spet lahko spremljali
gledljive predstave.
Pušnik, katerega trenerski za-
četki segajo v začetek osemde-
setih let, si zaenkrat še ni izbral
pomočnika, odločal pa naj bi se
med Dragom Grbavcem, Kasi-
mom Kokotom in Zlatkom Kore-
nom. S trenerskim delom se bo
prvič v karieri ukvarjal profesio-
nalno, igre CM Celja Publikuma
pa je podrobno spremljal že leto
dni. S Koroške je na Skalno klet
pripeljal tudi trenerja vratarjev
Andreja Salčnika, ekipo pa bo s
pomočjo sodelavcev sestavil po
uvodnem testiranju sredi pri-
hodnjega meseca. Začenja se
torej projekt »Publikum šam-
pion«. Končno so cilji in želje
jasno opredeljeni, odslej zagoto-
vo ne bo več nestrpnosti javno-
sti, odslej bo tudi gledalcev več!
V Velenju »po
celjsko«?
Ob jezeru nad končano sezo-
no niso navdušeni. Nobenih pod-
vigov ni bilo, več so se ubadali s
številnimi težavami, nekaj ma-
lega je bilo celo finančnih, kar
sicer v Velenju ni v navadi. V
zadnjem krogu so »knapi« po-
šteno namučili Mariborčane in
se dostojno poslovili od prvens-
tva, ki bo šlo hitro v pozabo.
Najbolj so bili razočarani nad
skromnim obiskom, vzroka pa
nikakor ne najdejo, saj so igrali
atraktivno in napadalno, prave-
ga odziva občinstva pa ni bilo. V
klubu razmišljajo o pomladitvi
moštva, čeprav se vsi s tem ne
strinjajo: »Ne vem, če z bistveno
mlajšo ekipo lahko računamo na
mesto pod vrhom na prvenstve-
ni lestvici. Res, da se igralci ne
delijo po starosti, temveč po
znanju in sposobnostih, toda
pomembne so tudi izkušnje, za-
to bi napovedana pomladitev
najbrž pomenila korak nazaj,«
meni trener Rudarja Brane Ob-
lak, ki ga je pogodba prikovala
na velenjsko klop do konca leta.
Mnogi so napovedovali njegov
odhod iz Šaleške doline, saj ne-
katera nesoglasja z vodstvom
kluba niso bila nedolžna, zaen-
krat pa nič ne kaže na »ločitev.«
Zaradi tega bi bila logična posle-
dica podpis nove pogodbe, ali
pa poletna prekinitev sodelova-
nja. Lahko pa se zgodi, da bo
Oblak Ob jezeru do zime. »Ne
vem sicer, kakšen smisel ima
polletno sodelovanje, toda ver-
jetno bomo sodelovali do konca
jesenskega dela,« je napovedal
velenjski strateg.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIC
Kegel j od
kolajne
Moška in ženska kegljaš-
ka reprezentanca se s sve-
tovnega prvenstva v poljskem
Poznanju vračata s tremi od-
ličji, čeprav so se ponujale
celo priložnosti za kaj več.
Žal pa Biserka Petak in Ma-
rika Kardinar nista imeli do-
volj sreče in zbranosti za
končni podvig v igri dvojic.
Slovensko ekipo, ki si je
priborila srebrno medaljo, je
sestavljalo kar 6 članic celj-
skega Miroteksa. Najbolj sta
se izkazali Biserka Petak (496
kegljev) in Marika Kardinar
(496), ostale so podirale do-
volj lesov za 2. mesto in držav-
ni rekord - 2877. Nemke so
bile premočne, saj so z naj-
boljšim rezultatom doslej
(2919) prepričljivo slavile. V
tekmovanju dvojic sta Biserka
Petak in Marika Kardinar od-
ličje zgrešiU le za kegelj. Peta-
kova je bila v izvrstni formi in
je podrla kar 510 kegljev, Ka:.
dinarjeva pa je zaostala karz^
41. Marika je v zadnjem lučaj„
na polno podrla le 5 kegljem
padli pa so samo 4 in medalja
je šla po zlu. Naša najizkušf.
nejša kegljavka se je vmešalav
boj za najvišja mesta tudi med
posameznicami, toda 502 keg.
Ija sta bila dovolj le za 5
mesto, medtem ko je Petako-
va pristala na 12. Obe sta na
trenutke blesteU tudi v kombi-
naciji, kjer je Biserka Petak
zasedla 6. mesto (1471), Ma-
rika Kardinar pa 7. (1468).
»Še vedno smo v vrhu sve-
tovnega kegljanja. Osvojena
medalja je lep uspeh, čeprav
je kazalo še bolje. Žal pav;
preostalih disciplinah nismo i
imeli dovolj športne sreče,« j{ 1
nastope svojih varovank oce-
nil trener ženske izbrane vrste'
Lado Gobec.
JOŽE KUZMAj
Kladivar z naslovoma,
a brez Portugalske
Letošnje ekipno državno pr-
venstvo za atlete in atletinje je
oviralo slabo vreme, zato tudi
rezultati niso bili na visoki
ravni. V obeh konkurencah so
brez pretiranih težav slavili
domači atleti in atletinje, moš-
ka vrsta pa je razočarana zara-
di zapletov, ki so povzročili
odsotnost na evropskem poka-
lu skupine A.
Težave so se kar kopičile in
kljub prizadevanjem očitno ni
bilo mogoče izpeljati projekta, ki
je bil zavoljo skopih informacij s
prizorišča tekmovanja, še zah-
tevnejši. »Zaradi poškodb nika-
kor nismo uspeli sestaviti ekipe,
s Portugalske smo dobivali sko-
pe informacije, zato enostavno
nismo vedeli kaj storiti. Ob tem
bi nas potovanje stalo več kot
3,5 milijona tolarjev. V takšnem
položaju smo se skupaj s stroko
odločili, da se tekmovanja ne
udeležimo, ker ne bi nikomur
koristilo,« je zaplet pojasnil di-
rektor Kladivarja Vlado Vidmar.
Državno prvenstvo na celj-
skem stadionu, ki naj bi sicer
veljalo tudi kot priprava na evrop-
sko tekmo, štelo pa je še za
atletski pokal, je v hladnem vre-
menu minilo brez vrhunskih do-
sežkov. Solidno pripravljenost je
pokazala Anja Valant, ki je sla-
vila v skoku v daljino in v trosko-
ku ter dokazala, da ji novi trener
Borut Bilač bolj odgovarja. Nje-
nih 13,87 m v troskoku je lep
obet za sezono, katere vrhunci
šele prihajajo. Še bolj prepričlji-
va je bila Ljubljančanka Evfe-
mija Štorga, ki je v metu kopja z
rezultatom 60,17 potrdila olim-
pijsko normo, težave pa je imel
Gregor Cankar, ki se je - nemara
tudi zaradi bolečin v hrbtu - v
troskoku moral zadovoljiti z dru-
gim mestom, saj ga je premagal
klubski kolega Marko Lenko.
Sicer pa je bila premoč doma-
činov v izjemno skromni konku-
renci pričakovana, z obema na-
slovoma pa so Celjani potrdili.
da so trenutno vodilni, če ne kai
edini pravi atletski center v Slo-
veniji.        JOŽEKUZMA,TL
Foto: G.K
Končni vrstni red ekipnega
DP: moški - 1. AD Kladivar
16.889 točk, 2. ŽAK MASS Ljub
Ijana 15.644, 3. AK Krka Novo
mesto 14.740, 4. AK Domžale
12.796,5. AD Maribor '98 6.147
Ženske - L AD Kladivar 13.743
2. ŽAK MASS Ljubljana 13.298
3. AK Krka Novo mesto 9.223.
Anja Valant se je izkazala z dvojno zmago.
Pet naslovov za PKBV Celje
Policijski klub borilnih veščin Celje je na
posamičnem državnem prvenstvu v ju-
jitsu borbah v Boštanju potrdil svojo pre-
moč. Celjani so petkrat zmagali in se še
štirikrat uvrstili na 2. mesto.
Po februarskem slavju na ekipnem DP v
Ljubljani je PKBV Celje spet zasenčil 100-
člansko konkurenco iz 12 klubov. Državni
prvaki so postali Boštjan Bevc, Urša Teržan,
Peter Petrovič, Dragan Milutinovič in Peter
Bevc, mesto nižje pa so pristali David Dajnko,;
dvakrat Primož Manojlovič in Gregor Škerlak,
ki se lahko pohvali še s tretjim mestom, kar je|
uspelo še Antonu Škorjancu, Janiju Pavlicu in
Tadeju Zupancu - Korenčiču.
Pred najboljšimi so kvalifikacije za nastop
na svetovnem prvenstvu konec novembra v|
danskem Koebenhavnu. T.L.i



v Laškem brez pike na i
Najuspešnejša sezona košaricarjev Pivovarne Laško bi lahko bila še boljša
statistično gledano je za
pivovarno Laško najboljša
jjzona, čeprav ponovno
dfez kakršnekoli osvojene
lovorike, čemur so v veliki
jieri botrovale poškodbe. V
fvropo so se Laščani očitno
podali premalo ambiciozno,
Iržavno prvenstvo so za-
ključili na 2. mestu, tako
|(0t pokalno tekmovanje, po
lioncu sezone pa so poskr-
lieli še za »bombo«: doseda-
jjega trenerja Aleša Pipana
e nasledil selektor sloven-
ske reprezentance Boris
Jrinski.
V tekmovdnjili na domačih
leh so bili letos Laščani blizu
laslova tako v prvenstvu ka-
[or tudi v pokalu, a so ponov-
10 ostali praznih rok. Pred
;ezono sta ekipo zapustila po-
nembna igralca. Sani Bečiro-
ič in Saša Dončič, v klubu pa
o zagotavljali, da bo moštvo
Jjub temu močnejše od lan-
kega. Ob prihodu Giliča, Žar-
;oviča in v zadnjem trenutku
e Nachbarja, s (m) o mnogi
lomislili, da bo morda res
ako, a se je kmalu izkazalo,
la je bil Aleksandar Gilič
zgrešena investicija, Vidoje
tarkovič pa se nikakor ni mo-
If) privaditi na novo okolje in
|f nekoliko boljše partije pri-
iazal šele v sami končnici,
zanimivo, da je imel ob pri-
lodu obeh igralcev, ki sta bila
lekaj časa na preizkušnji, še
lajmanj besede trener Aleš
'ipan, ki ga v tistem času
ploh ni bilo v Laškem. Večina
renerjev si seveda želi lastno
lelekcijo igralcev, kar v Laš-
(em očitno ni bil primer, zato
e Pipan že med sezono kazal
make nezadovoljstva, ki pa
ih je nemalokrat »stresal« na
lepravi naslov. Kljub omenje-
lim težavam mu je uspelo
isto, kar do letošnje sezone ni
ie nikomur. Laščani so v red-
lem delu državnega prvenstva
loživeli le dva poraza in si
ako priigrali »pole position«
3red samo končnico, a je bilo
že pred odločilnimi tekmami
jasno, da so možnosti za osvo-
jitev naslova zaradi hujših poš-
kodb Hafnarja, Lisice in Nach-
barja sila majhne. Poraz s Kr-
ko v finalu niti ni bil presenet-
ljiv, čeprav so Laščani dobili
kar šest od devetih letošnjih
medsebojnih tekem. Uspešnej-
ši so bili tudi od Uniona Olim-
pije (3:2), toda tudi v teh dvo-
bojih so izgubili najpomem-
bnejšega - finale pokala v Laš-
kem, kjer so imeli, glede na
položaj, še najlepšo prilož-
nost za prvo lovoriko. Čeprav
številke govorijo v prid Lašča-
nom, pa je dejstvo, da so glede
uvrstitve v evropske pokale
storili korak nazaj, saj bodo
po igranju v pokalu Saporta in
Evroligi, v prihodnji sezoni
igrali v pokalu Radivoja Kora-
ča.
Neambiciozno V
Evroligo
Letošnje igranje v najelit-
nejši konkurenci na stari celi-
ni je bilo prav za vse v klubu
svojevrsten izziv, a zdi se, da
so se ga lotili premalo zavze-
to. Glede na priložnost, ki se
je ponujala, bi bilo treba ob-
čutno več storiti že v samem
prestopnem roku, čeprav tudi
tu moštvo ni zapustilo slabega
vtisa. Res, da so Laščani zabe-
ležili le dve zmagi (01ympia-
kos in Ulker), a ne gre pozabi-
ti, kako blizu uspeha so bili
tudi na nekaterih preostalih
tekmah, predvsem doma proti
Vareseju in PAF iz Bologne. Z
izjemo katastrofe v Villeur-
bannu je bilo vse skupaj mor-
da še nad pričakovanji. Velika
črna pika v tem tekmovanju
pa je bil zagotovo izredno slab
obisk na domačih tekmah, kar
ne služi v čast Laščanom, ki
nikakor niso mogli napolniti
dvorane, čeprav so v Treh Lili-
jah igrala zelo atraktivna moš-
tva.
Kako naprej?
Misli so sedaj usmerjene v
prihodiiio sezono, pred kate-
ro pa je v Laškem še precej
negotovosti, saj pogodbe po-
tečejo Hafnarju, Lisici in Jura-
ku, na nek način imajo mož-
nost za odhode tudi Kune, Drag-
šič in Goljovič, medtem, ko je
Boštjan Nachbar že trdno od-
ločen, da se dokončno preseli
v Italijo. Po nekaterih podat-
kih naj bi lanskoletni prora-
čun, ki je znašal okrog 1,8
milijona nemških mark, celo
nekoliko znižali in vprašanje
je, kakšno ekipo bo lahko se-
stavil novi trener Boris Zrin-
ski, ki je po devetih letih zapu-
stil Polzelo in zamenjal Aleša
Pipana, s katerim v Laškem po
štirih sezonah niso podaljšali
pogodbe. Oba omenjena tre-
nerja sta imela tudi ponudbe
ostalih klubov, ne samo v Slo-
veniji. Zelo privlačno ponud-
bo iz tujine naj bi imel Aleš
Pipan, ki pa je po nekaterih
podatkih še najbližje Krki. Vse-
kakor bodo Laščani v prihod-
nji sezoni zelo težko ponovili
zadnje rezultate ali storili še
kaj več, saj bosta imela tako
Olimpija kot tudi Krka po na-
povedih nekajkrat višji prora-
čun.
Želji novega trenerja Borisa
Zrinskega so, da v klubu osta-
ne velika večina igralcev, ki so
nosili glavno breme v tej sezo-
ni, in pridobitev nekaterih
mlajših košarkarjev, ki bi.za-
gotavljali še lepšo prihodnost
košarke v Laškem. Polzelan
Beno Udrih je že bivša želja
laškega kluba, saj je bila Olim-
pija prehitra. Uprava se zaen-
krat še ni uspela dogovoriti
okrog novih pogodb z igralci,
katerim so le-te potekle, pač
pa je pogodbo s Pivovarno
Laško že podpisal mladi, 200
cm visoki Fahrudin Djulovič,
ki je prišel iz beograjskega
Partizana, enako pa naj bi po
nekaterih podatkih storil tudi
Roman Horvat, ki se je vrnil s
Cipra. Horvatovo igranje v Pi-
vovarni Laško je po besedah
Borisa Zrinskega še negotovo,
saj si omenjeni strateg želi
Miljana Goljoviča, Djulovič
pa je le naložba za prihodnost.
Najboljši strelec evropske lige
sicer še ima veljavno pogodbo
s Pivovarno Laško, a ponudbe
bogatejših klubov, predvsem
iz Turčije, Italije in Grčije, kar
dežujejo, tako da ga bodo v
Laškem kljub zelo visoki odš-
kodnini (blizu pol milijona
nemških mark), verjetno sila
težko zadržali. Enako velja tu-
di za Gorana Juraka, ki je
odigral sijajno sezono. Prvi
pogovori o podpisu nove po-
godbe niso bili uspešni, saj
ima Jurak zelo atraktivne po-
nudbe iz Francije, še najbolj
konkretni pa so pri Krki in
Unionu Olimpiji, kjer si ga
močno želijo v svojih vrstah.
Izziv omenjenemu košarkarju
je seveda igranje v Suproligi,
zato se bodo morali v Laškem
Boris Zrinski pri podpisa pogodbe s Pivovarno Laško.
precej potruditi, če ga bodo
hoteli zadržati. Klub si želi
zapustiti tudi Aleš Kune, ki
mu diši tujina, ponudbe izven
meja Slovenije pa prihajajo
tudi na naslov Gregorja Haf-
narja in Ervina Dragšiča, ki je
bil že lani zelo blizu odhoda v
Turčijo. Brez pogodbe je tre-
nutno tudi kapetan Mileta Li-
sica, ki veliko pomeni temu
moštvu, zato bodo v klubu
storili vse, da ga zadržijo. Ali
bo v Laškem ostal Žarkovič, je
verjetno odvisno od trenerja,
ki pa je že nekajkrat dokazal,
da zna v klub pripeljati še
kako kakovostne tujce.
DEJAN OBREZ
Foto: VLADO LIPOVŠEK
Ivo Reya v
Rusijo
Celjske judoiste čaka ko-
nec tedna nastop v osmini
finala evropskega klubske-
ga pokala. V Rusiji bo v
soboto njihov nasprotnik Ya-
wara Newa iz Sankt Peters-
burga.
Rusi so izraziti favoriti in
tudi po mnenju naših pred-
stavnikov z eno nogo že med
osmimi najboljšimi moštvi v
evropskem tekmovanju. »Gle-
de na moč naših nasprotnikov
imamo silno malo možnosti
za presenečenje. Bo pa gosto-
vanje v Rusiji koristilo pred-
vsem našim mladim tekmo-
valcem, ki potrebujejo med-
narodne izkušnje,« meni pred-
sednik Iva Reye Oto Seles.
V dvoboju z Rusi bodo na-
stopili Branko Holer, Borut
Lakner, Klemen Ferjan, Darko
Petelinšek, Mile Sadžak in Ja-
nez Ceraj, vprašljiv je le na-
stop Saša Kukiča v lahki kate-
goriji. J.K.
športni
koledar I
Nogomet
111. SNL, 25. krog - Roga-
tec: Mons Claudius-Kovinar,
Sladki Vrh: Paloma-Zreče, SI.
Konjice: Dravinja-TIM Laško,
Šoštanj: Usnjar-Starše (vse ob
17.30).
Nogomet
II. SNL, 28. krog - Šentjur:
Šentjur-Esotech Šmartno (17)
panorama
NOGOMET
I.SNL
33. krog: CM Celje Publi-
kum - Potrošnik 7:0 (1:0);
Beranič (16.), Goršek (48.,
87.), Bogatinov (53.), Rado-
savljevič (54., 77.), Beršnjak
(90.). Maribor PL - Rudar 2:1
(1:0); Podvinski (88.). Konč-
ni vrstni red: Maribor PL 81,
HIT Gorica 62, Rudar 58, Ko-
rotan 52, Primorje 50, CM
Celje Publikum 47, SCT Olim-
pija 46, Dravograd 43, Dom-
žale 41, Mura 36, F. Pohorje
18, Potrošnik 15.
II. SNL
27. krog: Tabor Sežana -
Šentjur 2:0 (1:0), Esotech
Šmartno - Jadran Šepič 2:0
(0:0); Mernik (55.), Dragic
(76.). Vrstni red: Koper 65,
Tabor 62, Esotech Šmartno
52, Aluminij 50, Železničar
49, Elan 47, Zagorje 42, Ivanč-
na Gorica 39, Živila Triglav
35, Jadran Šepič, Nafta 31,
Šentjur 29, Drava 23, Rogoza
20, Črenšovci 19, Avtoplus Kor-
te 9.
III. SNL-sever
24. krog: TIM Laško - Us-
njar 0:5, Bistrica - Dravinja
1:3, Zreče - Fužinar 4:1, Po-
brežje - Mons Claudius 1:5.
Vrstni red: Paloma 51, Dravi-
nja 50, Zreče 42, Kovinar, Ge-
rečja vas, Hajdina 34, Usnjar
33, TIM Laško, Fužinar 32,
Starše, Mons Claudius 31, Krš-
ko 29, Bistrica 18, Pobrežje
17.
MNI-Celje
18. krog: Vransko - Kovinar
3:1, Odred in Šmarje prosta.
Vrstni red: Vransko 31 (-6),
Kovinar 26, Odred 25, Šmarje
16.
ROKOMET
I.SRL
lO.krog lige od 1. do 6.
mesta: Celje PL-Prule 67 32:24
(15:13); Pajovič, Stefanovič,
Škrbič po 5, Banfro, Bedeko-
vič po 4, Šafarič, Pungartnik
po 3, Tomšič 2, Šerbec 1.
Termo-Gorenje 28:27 (14:16).
Končni vrstni red: Celje PL
61, Prule 67 51, Trebnje, Pre-
vent 44, Gorenje 29, Termo
19.
Pokal RS
Polfinale: Celje PL - Rudar
(T) 27:20 (15:10); Kokšarov,
Tomšič po 4, Bedekovič, Pajo-
vič po 3, Šafarič, Vugrinec,
Šerbec, Stefanovič, Pungartnik,
Škrbič po 2, Banfro 1. Finale:
Celje PL-Prule 67 29:25 (14:12);
Škrbič 8, Pajovič 7, Stefanovič
5, Kokšarov 3, Šafarič, Šerbec,
Pungartnik po 2.
V ospredju Hvrarang
Na državnem prvenstvu v
taekvvondoju za deklice in
dečke se je na Osnovni šoli
Glazija zbralo 108 tekmo-
valcev iz 10 klubov, med ka-
terimi sta z uspehi izstopala
ljubljanski Tiger in pred-
vsem mariborski Hwarang.
Štajerci so bili uspešnejši,
saj se lahko pohvalijo kar z
desetimi naslovi državnih pr-
vakov, ob tem pa so osvojili še
12 odličij. Domači Hyong se
je vnovič izkazal z organizaci-
jo, pozabili pa niso niti na
tekmovalne dosežke. Najvišje
sta se zavihtela Maruša Ver-
bovšek in Tina Tomič, ki sta v
svojih kategorijah osvojila 2.
mesti, do kolajne pa sta se
prebila še Izabela Hohnjec in
Klemen Grobelnik. Vsi so se
izkazali v borbah, medtem ko
v formah zaenkrat še zaostaja-
jo za konkurenco.
Zmagovalci DP: forme -
Ines Mestnik (Tiger), Sabina
Bec (Sun), Damjana Leščak
(Hwarang), Peter Prodanovič,
Denis Drapič (oba Ahac), Al-
jaž Rutnik (Unior) in Sanel
Ljutič (Škorpijon). Borbe -
Anja Šnuderl, Anja Roj, Tea
Šumandl, Grega Rudolf, Tadej
Miki, Aleš Lorber, Milanko
Babic, Jure Mlakar, Simon
Bobič (vsi Hwarang) in Sabina
Bec (Sun). T.L.
Pelikani z minus šest v
prihodnjo sezono
Na naslov letošnjih šampionov slovenske malonogo-
metne lige je prišla novica, ki je presenetila in razburila
strasti v klubu. Potem, ko je komisija za mali nogomet na
NZS že med sezono odvzela tri, na parketu že zaslužene
točke Pelikanom, se jim sedaj obeta še odvzem šestih točk
pred začetkom tekmovanja v novi sezoni.
Gre seveda za sporni zdravnikov žig na izkaznici Milka
Verbotna, kar pa do danes še nihče ni dokazal. Poleg
odvzema točk do nadaljnjega svojih funkcij v klubu ne smeta
opravljati »šef« Bojan Vodopivc in športni direktor Sandi
Brglez. Kaj takšne poteze pomenijo za omenjeni klub,
seveda ni potrebno posebej poudarjati, dejstvo pa je, da si
očitno v malonogometnem združenju ne želijo novih dobrih
in ambicioznih klubov. Bojan Vodopivc je seveda ogorčen
f^ad temi sankcijami in je že napovedal pritožbo: »Čeprav
fiam ničesar niso dokazali so nas vseeno kaznovali, a nam s
^em naslova niso mogli odvzeti, ker smo bili v prvenstvu pač
najboljši. Vsekakor se bomo pritožili in sedaj smo trdno
odločeni, da gremo do konca.«
Po vseh zapletih in aferah, katerim smo bili priče v lanskem
prvenstvu, je očitno največja šele pred vrati, na vprašanje,
l^ako se bo vse skupaj končalo, pa bo po dosedanjih izkušnjah
potrebno verjetno počakati še dalj časa. D.O.
ŠI.21.-25.iiHi[2000
24
PISMA BRALCEV
odmevi ^
župan in
njegovi vohuni
V Šentjurskih novicah sem
prebral članek z naslovom
»Je župan Malovrh versko ne-
strpen«? Prebral sem tudi čla-
nek v Novem tedniku z naslo-
vom »Župan in njegovi vohu-
ni«. Oba članka se nanašata
na sporno nadomestno grad-
njo na Planinci pod Kalobjem.
Ko sem prebral ta dva član-
ka, sem se odločil, da si greva
z ženo ogledat to kmetijo.
Bila sva prijetno presenečena.
Tamkajšnji prebivalci so naju
sprejeli zelo prijazno, nama
razkazali ves objekt, lepo raz-
ložili, kaj vse so že.narediU,
kaj še nameravajo ter kakšne
težave jim delata župan obči-
ne Šentjur g. Malovrh in na-
čelnica upravne enote g. An-
dreja Stopar. Oba nasprotuje-
ta gradnji večje hiše. Večjo
hišo pa oni zagovarjajo s tem,
da bo v njej živelo več družin,
da bo to naravovarstvena
kmetija in da bi s tem pospe-
šili tudi razvoj turizma na tem
območju.
Kot so povedali, je kmetija
velika 18 ha. Ko so se tja
priselili, je bila popolnoma
zanemarjena, zaraščena, z
razpadlimi poslopji, ki jih bo
treba na novo zgraditi.
Kmetija je na samotnem,
skritem kraju, na zelo lepi
legi. Zato ne vidim vzroka,
zakaj bi župan in drugi nas-
protovaU gradnji večje hiše,
ko pa jo te družine nujno
potrebujejo za človeka vred-
no življenje. Mislim, da bi bil
župan lahko vesel, da so prišli
tja taki ljudje, ki so pripravlje-
ni obnoviti to zapuščeno
kmetijo. Da so ti ljudje pridni
in sposobni to kmetijo uredi-
ti, se vidi že iz tega, kar so do
sedaj napravili in ne verja-
mem, da bi se našel še kdo, ki
bi bil pripravljen prevzeti ta-
ko zapuščeno kmetijo.
Ne vem, kaj g. župana in g.
Stoparjevo moti pri teh lju-
deh, da nasprotujeta gradnji
večje hiše, ko ga pa po drugi
strani ni motila črna gradnja
asfaltne baze v lepi Planinski
vasi. Ne moti ga črna gradnja
pokopališča, za katero je šlo
že ogromno davkoplačeval-
skega denarja, ker z buldo-
žerjem razkopavajo že nekaj
let lep hribček, ki je bil okras
kraja, posebno zgornjega tr-
ga. Vse to delajo v nasprotju z
zakonom o pokopališčih. Mi-
slim, da takih nespametnih
stvari ne bi dopustila nobena
občina v Sloveniji. Moti ga
tudi to, da nekdo išče svojo
pravico drugje zato, ker je v
svoji občini ne najde. To je
zanj izsiljevanje. Če ga pa mo-
ti njihova vera, je to krivično,
saj ta ne more nikomur ško-
dovati in je po zakonu svo-
bodna. Zato ne vidim nobe-
nega razloga, nagajati ljudem,
ki so pridni, pošteni, sposob-
ni urediti naravovarstveno
kmetijo z lepo okolico, ki bo
lahko ponos vsem. Strinjam
se z vsemi tistimi strokovnja-
ki in predstavniki pomem-
bnih naslovov, ki so obiskali
kmetijo, ki zagovarjajo grad-
njo večje hiše in so na strani g.
Erjavčeve in vseh ljudi, ki živi-
jo na tej kmetiji.
To sem napisal med dru-
gim tudi zato, ker se bližajo
volitve poslancev. Želim, da bi
volivci dobro premislili, koga
bodo volili, da se ne bi pono-
vila napaka z zadnjih volitev,
ko so prišli v parlament neka-
teri ljudje, ki so po mojem
mnenju bolj v škodo, kot pa
korist.
Voliti je treba poštene in
zelo sposobne ljudi, ki so
voljni delati v korist vseh dr-
žavljanov in ustvariti pravno
državo, v kateri bomo bolj ali
manj zadovoljni vsi državlja-
ni. Enako velja za občine. Od
župana je veliko odvisno,
kakšno občino imamo: dobro
ali slabo.
SLAVKO JAZBINŠEK,
Šentjur
Kje je krivec?
Draga mamica, razumem
tvojo bolečino, ko moraš zara-
di službe pustiti svojega ljub-
ljenega otroka v tedenskem
varstvu v zavodu Dobrna.
Iz tvojega pisma resnično
veje skrb za otroka, za kate-
rega praviš, da je potreben
posebne nege. Vendar me je
močno pretreslo, kako si svo-
je razočaranje izlila na papir,
namesto da bi se pogovorila s
tovarišicami, ki delajo s tvo-
jim otrokom.
Samo pomisli, kako smo se
počutili delavci, ki se trudimo
dati vso svojo energijo za
otroke s posebnimi potreba-
mi, ker jih imamo radi. Me-
nim, da moraš imeti v sebi
več kot le željo po zaslužku,
če hočeš delati v Zavodu Do-
brna. Zavedamo se odgovor-
nosti, ki jo nosimo za te otro-
ke. Naša skrb ni le njihova
varnost. Žalimo jih naučiti tu-
di nekaj samostojnosti in jim
polepšati trenutke bivanja v
domu ali šoli. Želimo jih nau-
čiti uživati življenje, kljub
omejenosti. Boli me, da si ta-
ko prizadeta zaradi otrokovih
prask in modric.
Ko se otrok uči hoditi, mno-
gokrat pade, se udari, popra-
ska, toda s tem se uči previd-
nosti. Praske se zacelijo,
otrok shodi, tudi modrice iz-
ginejo, mamice pa so presreč-
ne, da je njihov otrok napre-
doval. Razumem, draga ma-
mica, da si se mnogokrat
vprašala, zakaj je tak ravno
tvoj otrok, zakaj se je to mo-
ralo zgoditi ravno tebi. Verjet-
no si bila jezna nase, na cel
svet. Jokala si dneve in tedne,
a si vedela, da se boš morala s
tem spoprijeti, morda celo sa-
ma, brez podpore okolice, ki
morda ne razume, zakaj si
žalostna, utrujena, potrta.
Verjetno bi včasih najraje zbe-
žala nekam, kjer ne bi videla
znanih obrazov, mogoče ne-
kam čisto zase.
Ne bom trdila, da smo v
Zavodu zaposleni popolni
ljudje. Daleč od tega. Sem pa
prepričana, da s takšnimi pi-
smi, kakršnega si napisala ti,
ne bomo pomagali tvojemu
otroku ali drugim otrokom s
posebnimi potrebami. Hudo
je, a moramo se sprijazniti s
tem, da smo vsi krhki, da bo
še nadalje prihajalo do bolez-
ni in poškodb.
Vendar, draga mamica, če z
našim delom nisi zadovoljna,
so verjetno še druge možnosti
za varstvo in vzgojo tvojega
otroka. Prav je namreč, da smo
vsi zadovoljni - otroci, starši in
delavci. Brez tega ni mogoče
zadovoljivo živeti. Zato pa naj
se ti ne mudi, ko prideš po
otroka. Pogovori se o svojih
skrbeh zanj. Mogoče bi bilo
dobro, če kdaj pokličeš in vpra-
šaš, kako otrok napreduje. Go-
tovo ti bo njegova tovarišica z
veseljem postregla s podatki.
Najlažje je kritizirati druge,
ki se ne morejo braniti, ni pa
to prav nič koristno. Zato,
draga mamica, če želiš svoje-
mu otroku pomagati, poišči
drug, bolj uporaben način.
Delavka zavoda na Dobrni
(naslov je v uredništvu)
prejeli
smo   ^
Prijaznost
izboljšuje
življenje
Nekateri ljudje se bolnišni-
ce bojijo, a neupravičeno, saj
tam vendar ljudem pomagajo
kolikor je v njihovi moči. Žal
pa ne moremo in ne smemo
od zdravnikov pričakovati
nobenih čudežev. Tudi oni so
(samo) ljudje v belem, ki ob
pomoči medicinskega osebja
opravljajo zelo težko, odgo-
vorno in humano delo, zato
ne morejo biti vedno dobro
razpoloženi.
Bil je tisti usodni večerni pa-
dec in že sem si zlomila nogo
in se po zaslugi skrbnega
šmarskega domskega medi-
cinskega osebja znašla v celj-
ski bolnišnici. Kljub boleči-
nam, je vožnja ob prijaznem
šoferju reševalnega vozila in
nadvse prijazni in zgovorni
medicinski sestri (imena ne
vem, je pa doma iz Rogaške
Slatine), ki dela v zdravstve-
nem domu v Šmarju, hitro mi-
nila. V bolnišnici sem se v poz-
ni večerni uri znašla kar malce
prestrašena. Nisem mogla
verjeti, da je tudi osebje na
nočni izmeni tako prijazno in
ustrežljivo. To je zame naredi-
lo neizmerno lep vtis. Tudi pri
kontrolah sem vedno naletela
na prijaznost. Z lepimi občutki
sem se v nočnih urah vrnila v
dom v Šmarje.
HILDA LOKOVŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
Dirka za veliko
nagrado
Vranskega-
malo drugače
čudovit dan - nedelja 14.
maja 2000 - potrebno ga je
izkoristiti! Ogledali si bomo
motociklistično dirko vetera-
nov na Vranskem. Uradno
najavljeni začetek je ob 13.00
uri. To, da bodo organizatorji
zamujali skoraj dve uri, pač
nismo vračunali v naš pro-
gram. Prijazno nas napotijo
na prosta parkirna mesta,
prodajo nam vstopnice po
1.000 tolarjev. Nato se prebi-
jamo skozi množico radoved-
nežev, kakršni smo tudi mi,
želimo priti čim bližje k cerk-
vi, da se tam najdemo z osta-
limi prijatelji in njihovimi
otroki.
A glej! Pot nas je vodila za
ograjami, ki jih je organizator
vzorno postavil (žal ni upošte-
val potreb in želja po premikih
obiskovalcev    in    njihovih
otrok), po vrtovih tamkaj sta-
nujočih, po dvoriščih, travni-
kih ipd., samo ne po pločnikih,
ki bi naj bili temu namenjeni.
Priti na drugo stran ceste, ki
deli en del Vranskega od dru-
gega in po kateri je potekala
dirka, pa je zopet doživetje
zase.  Na zasilno narejenih
nadhodih je,bila neverjetna
gneča radovednežev, ki soj
ugotovili, da bodo od tam še,
najbolje videli dogajanje, tisti,-
ki želijo priti preko, pa naj se
kar prerivajo. Po dveh urah
tovrstnih pripetljajev, so se,
otroci odločili, da imajo tega
motociklističnega    hrumenja'
dovolj, doživimo še eno pope-
stritev. »Pozorni« mladenič na
drugi strani ograje nam prične
razburjeno mahati, nakar nas
vpraša: »Kam pa vi? Ali ne
veste, da pred koncem dirke
ne morete zapustiti tega me-
sta, ker so vsi odvozi in dovozi
zaprti?« O tem nas ob prihodu
na Vransko ni nihče obvestil.
Zadeva pa postane prav ko-
mična, ko ugotovimo, da re-
snično ne moremo od tod, pa
naj si to še tako želimo. Ker
smo bili razburjeni, se je eden
od redarjev spomnil, da nas
bo morda pomirila beseda
gospoda podžupana, a ni bilo
tako. Gospod nam je suvere-
no sporočil, da, žal, naše želje
zanj niso pomembne in da
pred zaključkom tekme ne
moremo oditi. Potem ugotovi-
mo, da premoremo mobilni
telefon. Zavrtimo številko in
oglasi se naš rešitelj. Prijatelja
prosimo, da se odpravi od do-
ma, mi pa ga bomo počakali
pri bencinski črpalki na vhodu
v Vransko. Zdaj se prava pu-
stolovščina se šele začenja!
Za varnost je poskrbljeno
(to pomeni, da so premiki
skoraj nedovoljeni, razen
tam, kjer je organizator to
predvidel), to pa nikakor ne
pomeni, da se lahko prebiješ
z ene strani Vranskega na
drugo stran, še najmanj do
bencinske črpalke, kamor si
tako srčno želimo. Veselo
smo hodili po njivah, preko
ograje smo lezli na pokopališ-
če, nato preko pokopališča
ponovno čez ograjo na na-
slednji travnik. Znajdemo se
nekaj deset metrov do črpal-
ke, spet nam vrli varnostniki
razlagajo, da bomo tu ostali
do konca dirke, ker ne sme-
mo prečkati ceste. Po nekaj
hudih besedah in naših grož-
njah, da se jutri sigurno znaj-
dejo v časopisih, nas spustijo
preko ceste, potem pa si vsi
oddahnemo, pohitimo do
cestne zapore, kjer nas že pri-
čakuje prijatelj.
Namesto lepega nedelj-
skega izleta, smo imeli pok-
varjen dan in hudo razrahlja-
ne živce. Zato starše in vse
ostale udeležence te priredi-
tve, ki so se počutili podobno
kot mi, pozivamo, da se ogla-
sijo in organizatorjem sporo-
čijo, da vendarle nismo bili mi
edini, ki se nismo znali prila-
goditi njihovim željam in po-
trebam.
Neprilagodljiva družina
(naslov je v uredništvu)
Spominski
pohodna
Travnik
Planinsko društvo Ljubno
ob Savinji je 21. maja organizi-
ralo že enaindvajseti spomin-
ski pohod na Travnik. Poho-
da se je udeležilo približno
tristo planincev; še sreča, da
nam je bilo vreme naklonje-
no, sicer bi bila udeležba še
manjša.
Pohod se vsakič prične v
Rastkah pri Ljubnem. Planinci
se najprej ustavijo v partizan-
ski bolnici Celje, ki je bila zgra-
jena 1944. leta. Danes je še
ohranjena ena baraka, v kateri
je razstavljen slikovni material
o delovanju te bolnišnice. Ra-
njene partizane so zdravili
znani zdravniki: Peter Deržaj,
Virgil Krasnik, Robert Kuko-
vec in Dušan Seber. Zdravili
naj bi bili okoli tristo partiza-
nov. Cilj spominskega pohoda
je planinska koča na Travniku.
Žal pa ta drugi del ni več spo-
minski. Ob koči ni bilo nobe-
nega predstavnika občinskega
odbora ZB z Ljubnega, ki bi
pozdravil pohodnike.
Ko sem pri mizi omenil, da
bom o pohodu napisal čla-
nek, se mi je predstavil gos-
pod Rudi Gradišnik - Dolf z
Rečice ob Savinji. Povedal mi
je, da je bil ranjen 22. oktobra
1944 na Črnivcu pri Novi Štifti,
da je bil kontraobveščevalec
za Celje, obveščal pa je štab
IV. operativne cone. Posebej
pa moram pohvaliti dva pred-
stavnika planinske zveze, ki
sta se udeležila tega pohoda.
To sta Adi Vidmajer, pod-
predsednik Planinske zveze
Slovenije in Martin Aubrehi
predsednik Medobčinskeo^
odbora Savinjska. i
Na koncu moram za dobrj
organizacijo pohvaliti Planij^?
sko društvo Ljubno. Tudi p,^^
strežba na koči je bila Zi\^
dobra. Mislim, da so bjlj
izredno zadovoljni tudi osta|j
udeleženci tega spominsko,
planinskega pohoda.
MILAN GOMBAč
Celj;
zahvale!
pohvale
i
Še so pošteni
ljudje
Gospa Lihtineger Marija 'n
Čopove ulice 7 v Celju zagoto.
vo sodi med nje.
Dne 9. maja sem na Savinj-
skem nabrežju izgubil denar-
nico z nekaj denarja in vso
osebno dokumentacijo. Pr«,
senečen sem bil, ko sem pri-
šel domov in sem pred tem
preklical svoj tekoči račun v
CMH, ko je zazvonil telefon irf
mi dal upanje, da se mi bo
oglasil pošteni najditelj. In res
me je poklicala zgodaj imeno-
vana gospa ter mi sporočila)
da sta ona in njena psička
Tina najditelj ici denarnice.
Dobil sem nazaj vse izgublje
no, zato se najditeljici še jav-
no zahvaljujem za njeno
stenje.
MIRKO TAJNŠER'
Celje
Sonček V Storah
Varstveno delovni center
Sonček iz Celja je 5. maja v
Štorah odprl bivalno skupnost«
ki bo omogočala samostojno
življenje petim do (največ) sed-
mim invalidnim osebam.
Izgradnjo oziroma adapt^
cijo   prostorov  za  bivalno
skupnost so s sofinancira-
njem omogočili: zveza Son-
ček, društvo Sonček Celje.
Rotary klub Celje, podjetj
Koval d.o.o. in Bosio, Občin
Štore, Podjetje za vzdrževa
nje in obnovo cest iz Celja
Limit Štore, Pleskarstvo Aloj: .
Lenič, Mizarstvo Darko So I
rec, Elektroinženiring Mira«
Renčelj, Trgovina Jože Rezal
Ivo Vrečko (1 Art), Antd
Rozman (Korona) in Mirki
Tuš, ki se je odpovedal občim
ski nagradi v korist društvi
Sonček Celje. :
V bivalni skupnosti bodo Ži
vele srednje in težko prizadet?
invalidne osebe. Zjutraj jih bo-
do iz Štor odpeljali na delo *
VDC Sonček v Celje, kjer bodo
tudi malicali in kosili, ob 16. ul
pa bodo šli nazaj v Štore, kje^
bodo v raznih interesnih dC'
javnostih preživljali popoldne
ve in večere. S pomočj"
spremljevalcev in negovale«*,
si bodo pripravljali večerje
obiskovali razne prireditve, 1^
bodo na ogled v Štorah in bliž'
nji okolici.
Ob koncu velja še povedat
da je največje breme pri •*
gradnji   bivalne   skupnoS'
Sonček v Štorah nosil gospo"
Jože Povalej, za kar mu gre
posebna zahvala. 4
MILAN GOMBAS
celi
Šl.21.-25.mdi2000
30l

Izziv za srednješolce
Akcija celjske policijske uprave vabi k ustvarjalnosti mladih v prid boljši prometni varnosti
če se bodo celjski srednje-
šolci odzvali na povabilo PU
Celje, se jim obetajo lepe na-
grade, hkrati pa jih bo us-
tvarjalno delo sililo k raz-
mišljanju o prometu, promet-
ni kulturi in boljši varnosti
na naših cestah.
»Skupaj za večjo prometno
varnost« je naslov preventivne
akcije v organizaciji PU Celje
oziroma Policijske postaje Ce-
lje. Akcijo so predstavili 17.
maja v Narodnem domu v Ce-
lju, v tem projektu pa bo kot
pokroviteljica sodelovala tudi
Mestna občina Celje ter Zava-
rovalnica Triglav iz Celja kot
generalni sponzor. Akcija, ki
se je 1. maja začela z razpi-
som, bo trajala do aprila 2001,
namenjena pa je vsem udele-
žencem v prometu, predvsem
pa mladostnikom, to je celj-
skim srednješolcem. Teh je
okoli 10 tisoč, predstavljajo
pa eno najbolj ogroženih sku-
pin v prometu.
Na razpis za sodelovanje v
tej akciji se je treba prijaviti
do 15. junija letos (na PP Ce-
lje, Ljubljanska^ c. 12). Sode-
lovali bodo srednješolski raz-
redi kot celote, ki imajo na
izbiro najrazličnejše oblike us-
tvarjanja, od organiziranja
okroglih miz, razstav, objav-
ljanja prispevkov v različnih
medijih, izdelave in objave
plakatov in zloženk pa do iz-
delave videospotov, dokumen-
tarnih filmov itd. Način izra-
žanja je neomejen, tema pa je
enotna, prometna varnost v vseh
razsežnostih te problematike.
Na razpis prispele prispevke
bo ocenjevala posebna komisi-
ja in jih točkovno ovrednotila.
Razredi, ki bodo zbrali največ
točk, bodo nagrajeni z zneski
od 100 do 300 tisoč tolarjev
(Zavarovalnica Triglav), Mest-
na občina Celje pa bo z enaki-
mi zneski nagradila najboljše
šole, sodelujoče v akciji.
Krvni davek se na naših ce-
stah res zmanjšuje, a so števil-
ke o smrtnih žrtvah in pone-
srečenih še vedno veliko pre-
visoke. Sredi devetdesetih let
je na slovenskih cestah umrlo
okoh 70 oseb letno, lani 36.
Tudi število letošnjih smrtnih
žrtev (7) je, v primerjavi z
lanskim obdobjem, za polovi-
co manjše, so podatki, s kate-
rimi so postregli na javni pred-
stavitvi akcije, pri kateri ima
nedvomno tudi zavarovalnica
velik interes. Tako je pred-
stavnik Zavarovalnice Triglav
povedal, da so lani v tej zava-
rovalnici izplačali 1,9 milijar-
de tolarjev odškodnin, skoraj
polovico od te vsote pa so
izplačali poškodovanim v pro-
metnih nesrečah. V zavaroval-
nici Triglav tudi opažajo, da se
iz leta v leto povečuje število
nesreč, v katere so vpleteni
mladi vozniki. Od teh jih je
dobrih 9 odstotkov, ki imajo
vozniško dovoljenje manj kot
leto dni, več kot 34 odstotkov
pa jih ima to dovoljenje od
enega do petih let.
V celjskih srednjih šolah je
pripravljenost za sodelovanje
v akciji Skupaj za večjo pro-
metno varnost spodbudna, svoj
delež pa bodo prispevali tudi v
Svetu za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu.
MARJELA AGREŽ
Zadeva Kamenik
na višjem sodišču
Senat višjih sodnikov-svetnikov Višjega sodišča v Ce-
lju je v torek začel sejo, na kateri je obravnaval pritožbe
na sodbo Okrožnega sodišča v Celju v zadevi štirikratne-
ga umora v Tekačevem, katerega je bil obtožen Kristijan
Kamenik iz Slovenskih Konjic in nato obsojen.
Kamenika je prvostopenjsko sodišče obsodilo na dvajset
let zapora za umor dveh ljudi. Na sodbo sta se pritožila tako
okrožni državni tožilec Milan Birsa kot Kamenikova zago-
vornica odvetnica Marjetica Nosan. Tožilec se je pritožil na
tisti del sodbe, v katerem je okrožno sodišče Kamenika
oprostilo krivde, ker mu umora drugih dveh žrtev iz Tekače-
vega ni moglo dokazati. Kamenik oziroma njegova zagovor-
nica sta v pritožbi sodišču (med drugim) očitala, da ni
ugotovilo dejanskega stanja in se smiselno pritožila na
obsodilni del sodbe.
Sodbo bo višje sodišče izreklo naknadno. M.A.
gorelo je
Gorelo na podstrešju
v torek, 16. maja zvečer, je
nastal požar v podstrešni sobi
stanovanjske hiše v Spodnjem
Doliču, last Marije S.
Preiskovalci so ugotovili, da je
požar povzročila odložena in
pozabljena cigareta, nastala
gmotna škoda pa znaša približ-
no milijon tolarjev. Požar so po-
gasili gasilci iz Vitanja.
Ogenj na ostrešju
v soboto, 20. maja zvečer, je
zagorelo na garažah nekdanje
tovarne Metka na Ipavčevi uli-
ci v Celju.
Zagorelo je na ostrešju opuš-
čenih garažah, ogenj pa so po-
gasili gasilci celjske poklicne bri-
gade. Gmotna škoda znaša prib-
ližno 200 tisoč tolarjev, vzrok za
nastanek požara pa še ni znan.
Traktor v plamenih
v torek, 16. maja okoli 17. ure,
je v Lokah zagorelo na traktorju.
Takrat je lastnik Anton H. na
travniku obračal seno, ogenj,|(i
je izbruhnil na traktorju, paso'
pogasili gasilci iz Lok. Do požarj'
je prišlo zaradi kratkega stika na I
električni napeljavi vozila, gmot-l
na škoda pa znaša približno SOji
tisoč tolarjev. i
M.JII
minikrimici
Splazil se jev
prtljažnik
v noči na 16. maj se je Igor I.
(21) v spremstvu dveh mlado-
letnih pajdašev skozi vrata prt-
ljažnika splazil v notranjost
osebnega avtomobila zastava
101, last Dragoslava L., parki-
ranega na Cesti XIV.<livizije v
Štorah, nato pa ukradel paket
s šestimi brezalkoholnimi pi-
jačami, vrednimi 700 tolar-
jev. Nekaj minut za tem se je
znesel nad osebnim vozilom,
parkiranim v bližini, lastnika
Franca T. pa oškodoval za okoli
80 tisoč tolarjev. Igorja so celj-
ski policisti prijeh neposred-
no po tej avanturi.
Vabilo brez odziva
Benjamin M. (22) je 16. ma-
ja praznoval svoj rojstni dan v
vinski kleti v Virštanju, a je pri
tem precej pretiraval. Kar naen-
krat ga je pičilo, da je začel
zbrano družbo izzivati in po-
sameznike vabiti k pretepu.
Ker takšnega kandidata ni bi-
lo, se je Benjamin znesel nad
inventarjem in stavbnim po-
hištvom. Z razbijanjem je Marti
J. povzročil za okoli 50 tisoč
tolarjev gmotne škode.
54-krat perfection
Neznani storilec, ki se je 16.
maja mudil v prodajalni Dro-
gerie Markt na Mariborski ce-
sti v Celju (Interspar), je bil
dolgih prstov. V primernem
trenutku je ukradel 54 kozme-
tičnih izdelkov Perfection mas-
cara, vrednih 80.946 tolarjev.
Zažgal prežo
v noči na 16. maj je nekdo
namerno razlil vnetljivo teko-
čino po lovski preži v Ogorev-
cu, nato pa pritaknil ogenj.
Preža je popolnoma zgorela,
lovska družina Bojansko iz Štor
pa je oškodovana za okoli 150
tisoč tolarjev.
Drzna tatvina
v sredo, 17. maja dopoldne,
sta na Sernečevi ulici v Celju
dva neznana storilca ustavila
16-letnega Miho R. in zahteva-
la denar. Miha je odprl denar-
nico, po kateri sta storilca pla-
nila in iz nje pobrala 5 tisoč
tolarjev denarja. Od njega sta
se poslovila z grozilnim pri-
poročilom, da naj zadeve ne
prijavi policiji.
Plošče in kolut
v noči na 18. maj je neznani
storilec stopil pod kozolec na
gradbišču Ingrada v Tremerju
pri Celju, od koder je izvlekel
in odpeljal 25 blejskih plošč,
12 plošč stiropora in kolut s
30 metri stiropora. Ingrad VNG
je oškodovan za okoli 90 tisoč
tolarjev.
oškodovana četrt
v noči na 18. maj je nekdo
vlomil v pisarniški prostor
Mestne četrti Gaberje na Stari
Dečkovi cesti v Celju. Iz manj-
še blagajne je pobral 50 tisoč
tolarjev denarja, še več škode
pa je povzročil z vlamljanjem.
Omenjena mestna četrt je oš-
kodovana za okoli 150 tisoč
tolarjev.
Čudna terapija'
Hudo jezo si je 18. maja
zvečer hladil nekdo, ki je pri-
šel do hiše in gospodarskega
poslopja v Silovi, last Branka
O. Pod gospodarskim poslop-
jem je najprej prerezal elek-
trični kabel, nato pa šel v hlev.
kjer je štampiljko za zazna-
movanje živine vrgel v bazen z
okoli 200 litri mleka. To pa ga
še ni ohladilo, zato je stopil do
televizijskega stolpa s preu-
smernikom ter s stebra odtr-
gal omarico. Lastnika je z vsem
tem početjem oškodoval za
najmanj 50 tisoč tolarjev.
Tatvina vi jačnika
v noči na 19. maj se je v
Gorenjevem obratu hladilno-
zamrzovalnih aparatov v Vele-
nju mudil neznani storilec, ki
je ukradel pnevmatski vijačnik
Fiam, vreden 122.500 tolarjev.
Po kolo k Zamorcu
v petek, 19. maja ponoči, je
pred gostiščem Pri Zamorcu
na Ljubljanski cesti počivalo
zaklenjeno moško gorsko ko-
lo vijolično-srebrne barve. Kolo
je nekdo ukradel, lastnika Ro-
berta I. pa oškodoval za okoli
65 tisoč tolarjev.
Nočna avantura
Šmarski policisti so 20. ma-
ja okrog dveh ponoči postali
pozorni na osebni avtomobil
renault megane, ki je vlekel
seatovo ibizo. V Pečici so poli-
cisti vozili ustavljali, a brezus-
pešno. Kmalu za tem je voznik
ibize izstopil in sedel v me-
gan, to vozilo pa je nadaljeva-
lo vožnjo proti Negonju. Poli-
cisti so pobeglo vozilo izsledi-
li, na neki makadamski cesti
se je nenadoma ustavilo, sun-
kovito zapeljalo vzvratno in
trčilo v službeno vozilo. Voz-
nik je nato spet pritisnil na
plm in nadaljeval vožnjo, do-
kler v levem ovinku ni zape-
ljal z vozišča. Voznik in sopot-
nik sta urno izstopila in jo peš
ucvrla v neznano. Policisti so
kasneje ugotovili, da sta bili
obe vozili prejšnjo noč ukra-
deni na območju PU Maribor.
Ukradeni moped
V soboto, 20. maja dopold-
ne, je neznani storilec izkori-
stil 15 minut, ko je bilo kolo z
motorjem tomos APN 6, par-
kirano pred stanovanjskim blo-
kom na Vrunčevi ulici v Celju,
brez voznika. Ukradeno vozi-
lo, vredno okoli 40 tisoč tolar-
jev, je vinsko rdeče barve, po-
greša pa ga lastnik Marko J.
Spopad V llorjanu
v zgodnjih nedeljskih urah
so v Florjanu pele pesti. V
tamkajšnji gostilni se je, uri
primerno, začelo iskriti med
domačini in skupino mlajših
fantov iz Slovenskih Konjic.
Sledil je pretep, v katerem je
35-letni Jože F. nasprotnikom
pokazal nož, da bi jih prestra-
šil, a se je ta poteza zanj slabo
končala. Bil je tisti, ki je v
nadaljevanju pretepa utrpel naj-
težje poškodbe. Odgovornost
posameznih udeležencev pre-
tepa policisti še ugotavljajo.
Ukradeni passat
v noči na 21. ma'' je bil ukra-
den osebni avtomobil \^ pas-
sat variant 1.6, kovinsko sive
barve. Vozilo z registrsko ozna-
ko SG 80-7ID je bilo parkirano
v Novi vasi v Celju. Lastnik
Tomaž Č. je oškodovan za okoli
poltretji milijon tolarjev.
Traktor po delih
Nemalo presenečen je bil
Janez B. iz okolice Laškega,
ko je v nedeljo zjutraj stopil
do svojega kozolca, kamor je
postavil svoj traktor univer-
zal, na katerega je bila pripeta
nakladalka za seno. Takoj je
opazil, da se je s traktorjem
nekaj dogajalo. Manjkal je
sprednji diferencial, kolesa in
vijake pa je našel poleg vozila.
Ugotovil je, da ga je neznani
storilec oškodoval za okoli pol
milijona tolarjev.
Vozila na udaru
v noči na 21. maj sta se dva
neznana storilca napotila na
tehnično varovano skladišče v
Štorah, kjer so deponirana za-
časno zasežena vozila. Svojo
namero sta uresničila tako, da
sta na sedemnajstih vozilih raz-
bila stekla in desetih pa iztrga-
la avtoradijske sprejemnike. Po-
tem sta se zaman trudila, da bi
preko ograje spravila štiri mo-
pede, sta pa jih uspela dodobra
poškodovati. Pri tem je iz ene-
ga mopeda izteklo gorivo, kar
sta vandala izkoristila tako, da
sta pritaknila ogenj in vozilo
popolnoma uničila. S tem svo-
jim početjem sta podjetju Ine-
gros povzročila za okoli mili-
jon tolarjev gmotne škode.
Tatvine izvozil
v soboto, 20. maja popold-
ne, je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil zastava yu-
go, parkiran na Stritarjevi ulici
v Celju. Ukradel je avtoradio in
nekaj prehrambenih izdelkov
ter športno torbo s športno
opremo. Lastnika Jasmina in
Mitja B. sta oškodovana za okoli
100 tisoč tolarjev.
V soboto, 20. maja zvečer, je
nekdo vlomil v osetjni avtomo-
bil fiat tempra, parkiran na
Brodarjevi ulici v Celju. Stori-
lec je iz vozila ukradel torbico
z dokumenti in denarjem. Mi-
ran in Nevenka P. sta oškodo-
vana za okoli 50 tisoč tolarjev.
Samsungi iz vitrine
v ponedeljek, 22. maja do-
poldne, je predrzni tat segel v
vitrino foto ateljeja Ristič na
Prešernovi ulici v Celju in od-
nesel 3 fotografske aparate Sam-
sung, vredne 51.200 tolarjev.
M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o..     i
direktor: Branko Stamejčič.   .
Poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko'
tržno dejavnost. Naslov: Prešernovi3
19. 3000 Celje, i
telefon (063) 422-50,       j
fax: 441-032, j
Novi tednik izhaja vsak četrtek, jj
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.   ^
Mesečna naročnina je 1000   "
tolarjev. Za tujino je letna    '
naročnina 24.000 tolarjev. Številk (
žiro računa: 50700-601-106901
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo. Tisk časopisov in
revij d.d.. Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
mEm
Odgovorna urednica:
Milena Brečko-Poklič.
Urednica Novega tednika:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katic, Sebastijan
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
lednik@nt-rc.si; E-raail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Nataša Leskovšek.
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo]:
4900-880,   4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Punger^'^
Propaganda: Valter Leben, Vojk"
Grabar, Zlatko Bobinac, Carm^"
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032. 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Šl.21.-25.iiiip|2000

31
Štirinajst let za umor iz
nizicotniii nagibov
Sodišče ni verjelo obdolženčevi inačici zgodbe, s katero se je zagovarjal
Jože Simler je umor nakle-
pi in bil pri izvršitvi prište-
cn, je v sklepnem govoru
loudaril okrožni državni to-
jlec in za obtoženega Jože-
) Simlerja zahteval strogo
^en. Obramba je poskuša-
i sodišče prepričati, da je bil
jmler le skriti opazovalec
ogajanja v Slancah, torej
jnora ni zagrešil, sodišče
a se je odločilo za štirinajst-
;tno zaporno kazen.
V četrtek, 18. maja, se je na
Ikrožnem sodišču v Celju na-
aljevala in končala. glavna
bravnava zoper Jožeta Sim-
«rja (51) iz Gorice pri Šmart-
em v Rožni dolini, ki ga ob-
)žnica bremeni, da je 11. no-
embra lani vzel življenje Pe-
li Brečku. Dejanje, ki ga je
[oril v večernem času v drvar-
ici ob stanovanjski hiši v Slan-
ih v Celju, kjer je živel po-
ojni Brečko, je Simler nakle-
al pod težo ljubosumja in
laščevanja ter razpada njego-
e družinske skupnosti, pravi
ibtožnica. Vedoč, da ima nje-
Bva žena že dlje časa intimno
pmerje z Brečkom, se je usod-
»ga večera odločil, da to zve-
0 prekine na najbolj krut in
okončen način. Svojo žrtev
! pričakal v drvarnici in jo z
eznanim predmetom trikrat
ilovito udaril po glavi. Ko je
eter Brečko obležal negiben,
a je odnesel do bližnjega vod-
jaka in ga vrgel vanj. Takrat
rečko še ni bil mrtev, smrt je
astopila z utopitvijo. Simler
! po tem dejanju šel domov,
jer so ga naslednji dan prijeli
1 zaslišali kriminalisti. Ta-
krat je Simler dejanje priznal
in ga opisal, podroben opis
dogajanja in okoUščin je po-
dal tudi na prvem zaslišanju
pri preiskovalnem sodniku. Na
drugem zaslišanju v preiskavi
pa je svoj zagovor spremenil
in trdil, da Brečka ni umoril
on, da je morilec neki moški s
Ptuja, ki ga pozna pod ime-
nom Ruda. Ta neznanec mu je
bil obljubil denarno nagrado
tisoč nemških mark, če ga pri-
pelje do Brečkovega bivališča,
da od njega izterja večji dolg.
Kaj se je v drvarnici dogajalo,
tega Simler ni videl, ker je bil
skrit za hišo, videl pa je tega
neznanca, kako je vrgel truplo
v vodnjak. Takšnemu zagovo-
ru sodišče ni moglo verjeti,
zaslišane priče in sodni izve-
denci različnih strok so prav
tako (posredno) ovrgli zgod-
bo, s katero se je obdolženec
branil in pri njej vztrajal vse
do konca glavne obravnave.
Okrožni državni tožilec Bo-
ris Ostruh je v svojem za-
ključnem govoru poudaril, da
je Simlerja k umoru napeljalo
več dejstev, predvsem pa niz-
kotni motivi, kakršna sta lju-
bosumje in sovraštvo. Tožilec
je opozoril na obtožencev pr-
votni zagovor, ko je tisto, kar
je usodnega večera videl, sto-
ril in doživljal, tako podrobno
opisal, da je nemogoče verje-
ti, da bi si bil lahko vse po-
drobnosti, ki so jih ugotovili,
zabeležili in dokumentirali
preiskovalci na kraju umora,
izmislil. Dejanje je obtoženi
Simler storil naklepno, v sta-
nju, ko ni bil ne ogrožen ne
prestrašen in ne presenečen.
Za tako nizkoten zločin je to-
žilec predlagal strogo kazen,
najmanj 15 let zapora ter po-
daljšanje pripora.
Zagovornik obtoženega od-
vetnik Rafael Mohorko je v
sklepnem govoru (med dru-
gim) poudaril dejstvo, da mo-
rilsko orodje ni bilo nikoh
najdeno, da njegov varovanec
umora ni nikoli načrtoval, da
je na kraj zločina prišel golo-
rok in takšen tudi odšel, da je
svoj prvi zagovor podal pod
hudim psihičnim pritiskom ter
da sodišče ni dovolilo izvesti
posebne analize sledi, ki jo je
predlagala obramba.
Sodišče ni verjelo (spreme-
njenemu) zagovoru obtožene-
ga Jožeta Simlerja, spoznalo
ga je za krivega umora in ga
obsodilo na štirinajst let zapo-
ra. Pri odločanju o višini kaz-
ni je upoštevalo olajševalne
okoliščine; dosedanjo nekaz-
novanost, skrb za mladoletno
hčer in zmanjšano prištevnost,
kot oteževalne pa nizkotne na-
gibe, hladnokrvnost in način
storitve. Potem ko je predsed-
nica senata Marija Bovha
predstavila odločitev sodišča
oziroma izrek kazni, je obto-
ženi Simler med obrazložitvi-
jo sodbe odločno vstal in zah-
teval, da ga paznika odpeljeta
iz sodne dvorane, kar se je
tudi zgodilo. Sodišče je še od-
ločilo, da bo obtoženi ostal v
priporu vse do pravnomočno-
sti sodbe.
MARJELA AGREŽ
Mafijska zgodba
Po širni provinci celjski se je te dni pojavila in se
razbohotila zgodba, ki umor zakoncev v Belih Vodah in
vse skrivnosti, povezane z morilcem, ki so ga policisti
dolgo iskali in končno ustrelili v širnih gozdovih pod
Plešivcem, postavlja v novo luč in v nove dimenzije.
Zgodba, ki kroži, ima vse mafijske značilnosti. Dvojni
morilec iz Belih Vod je likvidator, plačanec, ki mori po
naročilu. Je res iz Bosne, a tam se zdaj nahaja tudi Marija
Kamenik, mati morilca Kristijana, ki jo lovi Interpol, ker je
bila članica združbe, ki je preprodajala heroin. Ko so to
združbo (v njej je bil tudi mlajši sin Marije Kamenik) letos v
Celju prijeli, je Marija pobegnila v neznano, da bi ušla roki
pravice. Zdaj se torej ve, da je pobegnila v Bosno, tam najela
morilca, mu naročila, naj ubije predsednika okrožnega
sodišča Andreja Pavlino, in ga seveda mastno plačala.
Morilec se je odpravil v Bele Vode in tam umoril zakonca, ki
se pišeta Pavlin. Streljaj od njunega vikenda pa ima vikend
tudi predsednik sodišča Pavlina. Ker plačanec tega ni vedel,
je storil napako in moril na napačnem vikendu...
Hopla, kaj pa če je vse to res? Ne, nič ni res, zgodba ima le
eno resnico, ki je ta, da človeška domišljija res nima meja,
tudi ko gre za tako tragične dogodek, kakršen je ta iz Belih
Vod. Tisti, ki je mafijsko obarvano zgodbo vrgel v javnost, je
zanemaril pomembno podrobnost, da predsednik celjskega
okrožnega sodišča nima vikenda v Belih Vodah, da sploh
nima nikjer nobenega vikenda. Avtor zgodbe tudi ne pozna
mafijskih manir in načina dela likvidatorjev. Plačani morilci
res nimajo navade, da bi se, potem ko opravijo nalogo, dneve
in tedne sprehajaU naokrog, strašili z orožjem nedolžne
domačine in jih prosili za hrano. Plačani morilci pridejo,
opravijo in še isti hip gredo, od koder so prišU. Brez sledi.
MARJELA AGREŽ
prometnenezgode
Na poti v šolo
V križišču Kidričeve in
Kersnikove ceste v Velenju
se je v sredo, 17. maja do-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bil hudo telesno
poškodovan pešec.
Nina M. (19) iz Velenja je
vozila osebni avtomobil po
Kidričevi cesti proti križišču s
Kersnikovo cesto. Na zazna-
movanem prehodu za pešce je
z njene desne strani prečkal
vozišče 10-letni otrok Mirzet
F. iz Velenja, ki je bil na poti v
šolo in je pri trčenju z omenje-
nim vozilom utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Sunlcovilo zaviral
Na Vrunčevi ulici v Celju
se je v sredo, 17. maja do-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
ranjena, na vozilu pa je ško-
de za okoli 150 tisoč tolarjev,
Franc J. (46) iz Celja je vozil
motorno kolo po magistralni
cesti zahod in zavijal desno na
Vrunčevo ulico, da bi nadalje-
val vožnjo v smeri Levstikove
ulice. Ko je na Vrunčevi uhci
opazil mačko na vozišču, je
sunkovito zaviral, izgubil ob-
last nad vozilom in padel po
vozišču. Pri padcu je utrpel
hude telesne poškodbe.
Nesreča pri
preliifevanju
Na Ljubljanski cesti v Ce-
lju se je v sredo, 17. maja
popoldne, pripetila nezgoda.
v kateri je bil hudo telesno
poškodovan pešec.
Milivoj N. (41) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po
Ljubljanski cesti iz smeri kri-
žišča s Čopovo ulico proti
Medlogu. V bližine trgovine
Potrošnik je dohitel avtobus,
ki se je vključeval v promet,
zato je zavil levo na nasprotni
vozni pas in ga prehitel. Ta-
krat je z njegove desne strani
(izven zaznamovanega preho-
da za pešce) vozišče prečkal
51-letni Milorad Š. iz Celja.
Sledilo je trčenje, v katerem je
pešec utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Trčenje na
paricirišcu
Na parkirnem prostoru pri
stanovanjskem bloku na
Ljubljanski cesti 29 v Celju
se je v sredo, 17. maja zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, škoda na vo-
zilih pa znaša približno 200
tisoč tolarjev.
Valentin-Agron K. (16) iz
Celja je vozil neregistrirano
motorno kolo po parkirišču
pri stanovanjskih blokih na
Trubarjevi ulici in proti parki-
rišču pred stanovanjskim blo-
kom na Ljubljanski cesti št.
29. Ko je pred tem blokom
nameraval zaviti desno proti
Čopovi ulici, je izgubil oblast
nad vozilom in trčil v zadnji
del tam parkiranega tovornja-
ka ter utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Svetina se je v četrtek,
18. maja zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poško-
dovana.
Mirko Z. (17) iz Kanjuc je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Svetine
proti Kanjucam. Ko je med
vožnjo navkreber pripeljal do
ostrega nepreglednega ovin-
ka, je močno zaviral in pri tem
izgubil oblast nad vozilom.
Vozilo je pričelo drseti proti
levemu robu vozišča, nakar je
preko bankine in nabrežine
zdrsnilo navzdol v gozd ter
trčilo v drevo. V nesreči je
hude telesne poškodbe utrpel
voznikov sopotnik, 23-letni
Aleš O. iz Kanjuc.
Na nepreglednem
ovinku
Na Cesti na Ljubečno v na-
selju Trnovlje pri Celju se je v
četrtek, 18. maja ponoči, pri-
petila nezgoda, v kateri sta
bili ranjeni dve osebi, ena
huje in ena lažje, gmotna
škoda na vozilih pa znaša
približno 900 tisoč tolarjev.
Bojan R. (25) iz Celja je vozil
osebni avtomobil po Cesti na
Ljubečno proti Ljubečni. V os-
trem nepreglednem desnem
ovinku je tako silovito zavrl,
da ga je zaneslo na levo stran
vozišča. Iz nasprotne smeri je
takrat pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 31-letni Miran
S. iz Goričice pri Šentjurju,
vozili pa sta čelno trčili. Voz-
nik Miran S. je utrpel hude
telesne poškodbe, njegova so-
potnica, 20-letna Ines A., pa je
bila lažje ranjena.
Mali kolesar V
križišču
Na lokalni cesti v Skalah
se je v nedeljo, 21. maja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, ško-
da na vozilih pa znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Bojan M. (20) iz Škal je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri gasilskega
doma v Skalah, v križišču z
dovozno cesto pa mu je z leve
strani pripeljal kolesar, petlet-
ni Jaka iz Velenja. Otrok je
trčil v levi bok osebnega vozi-
la ter pri trčenju in padcu po
vozišču utrpel hudo telesno
poškodbo.
Silovito Čelno
trčenje
Na glavni cesti Velenje -
Arja vas, zunaj naselja Čr-
nova, se je v ponedeljek, 22.
maja opoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškod-
be.
Vladimir K. (50) iz Laškega
je vozil tovorno vozilo s pri-
klopnikom (v koloni kot tretji
voznik) iz smeri Velenja proti
Veliki Pirešici. Neznani voz-
nik rdeče lade nive, ki je bil na
čelu kolone, je pred križiščem
za Dobrno zmanjšal hitrost in
se pomikal proti pasu za zavi-
janje v levo, voznik za njim pa
je zapeljal mimo njega po de-
sni bankini. Na mokrem vo-
zišču je močno zaviral tudi
voznik tovornjaka s priklop-
nikom, ki ga je zaneslo na
desno stran ceste. Takrat je iz
nasprotne smeri pripeljala ko-
lona treh vozil; voznik tovor-
njaka s priklopnikom je naj-
prej oplazil nasproti vozeče
tovorno vozilo, ki ga je vozil
Milivoj K. (51) iz Sevnice,
voznik osebnega vozila se je
izognil trčenju, kot tretja v
koloni pa je pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 24-let-
na Lidija Š. iz Celja, katere
vozilo je silovito trčilo v to-
vornjak. Voznica (iz razbitin
so jo reševali velenjski gasilci)
je utrpela hude telesne poš-
kodbe.
M.A.
nočnecvetke
' Ta si pa upa! Aleš Č. je 16.
laja opoldne prijavil, da se je
hiši, kjer domuje in kaznuje
odnik za prekrške, srečal z
loškim, ki ga je kar brez po-
oda začel obdelovati z rokami
1 nogami. Policisti so ugotovi-
. da je mahal in brcal Leon U.,
i je tamkajšnjim sodnikom
bbro poznani obraz.
> Na Mariborski cesti sta se
8. maja popoldne srečali dve
'potici, se grdo pogledali, si
^menjali vrsto »komplimen-
ov«, za finale te predstave pa
e je Herizanda zakadila v Ti-
'0 in si prislužila vabilo sod-
nika za prekrške.
^ Željana je bila spet vsa pre-
plašena. V petek jo je ponovno
obiskal njen bivši partner Jor-
ge H., ki ji je naznanil, da jo
kani spraviti s sveta, skupaj z
njenim otrokom, sicer pa Jor-
ge pogosto grozi tudi njenim
ostalim sorodnikom. Zakaj to
počne, bo imel priložnost po-
vedati na sodišču.
• Sobota, 20. maj ponoči, in-
tervencija v stanovanju na Pod-
javorškovi. Tam je Dragan R.
mahal in tolkel po svoji izven-
zakonski družici Radmili.
• V nedeljo ponoči so na Ope-
karniški odmevale zmerljivke
in žaljivke. Podajala sta si jih
Anica H. in njen dragi Roman
S. Na koncu sta se ljubimca še
stepla.
M.A.
Radarske kontrole bodo..«
• v petek, 26. maja dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju
celotne regije,
• v soboto, 27 maja ves dan, na območju cestnega križa,
• v nedeljo, 28. maja dopoldne, na območju celotne regije, v popoldanskem času pa na
območju Celja,
• v ponedeljek, 29. maja dopoldne, na območju Velenja, popoldne pa na območju Laškega,
• v torek, 30. maja dopoldne, na območju Žalca, popoldne pa na območju Rogaške Slatine,
• v sredo, 31. maja dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Celja ter
čeljjtei^ 1.Jv^^ na območju Mozuja, popoldne pa na območju Velenja.
Šl.21..25.mai2000
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Zmagoslavje celjske preteklosti
Pravzaprav so takrat v
dvorani Tivoli slavili dva ju-
bileja. Prvi je bil 2000. šte-
vilka svetovnega rekorderja
po številu izdanih časopisov,
Nedeljskega, drugi pa je bila
30-letnica neprekinjenega
izhajanja Boutika za pisalni
stroj Toneta Fornezzija Tofa,
zagrizenega Gorenjca.
Tako zagrizenega, da si
eden od njegovih prijateljev
ne želi več doživeti tega, kar
je oni dan storil Tof v hotelu
Turist. Ne samo, da ga je,
prijatelja namreč, povabil na
kavo, celo plačal mu jo je. To
je bilo dejanje, ki je Tofa pri-
peljalo na sam vrh slavnih
Kranjskogorčanov. Sicer pa je
veličastna proslava v hali Ti-
voli minila v znamenju hu-
morja, pa tudi v znamenju
velikih Celjanov, ki so na glas-
beni sceni vladali v preteklo-
sti. Žalostno, toda resnično,
danes na slovenski glasbeni
sceni, če odštejemo Nude in
vedno bolj znani laški ansam-
bel The stroj, nimamo skupi-
ne ali pa mladega pevca, ki bi
nadaljeval nekdanjo celjsko
pevsko glasbeno slavo.
Po dolgem času se je na
odru pojavil Pepel in kri. Ce-
ljan Dejvi Hrušovar ima sicer
veliko manj las na glavi kot
pred leti, vendar se še dobro
drži, pa ne tako dobro kot
Meta Malus, ki je pred krat-
kim očarala črnogorsko ob-
činstvo v enem izmed nočnih
lokalov v Budvi, ta pa spet ne
tako dobro kot Štajerka Ditka
Haberl. Bil je tam tudi drugi
veliki Celjan Oto Pestner, bil
je Ivo Umek, veliki in popol-
noma neduhoviti direktor Za-
ložbe kaset in plošč RTV Slo-
venija. Ta bivši član odličnega
ansambla Šok je na vpraša-
nje, ali kdaj igrata skupaj s
sinom, ta igra v skupini Nude,
odgovoril, da ne. Glede na to,
da je skoraj ves večer minil v
znamenju humorja, bi Ivo,
vsaj to bi pričakovali od nje-
ga, odgovoril, da ja, ampak
nogomet. Zdaj ne vemo, ali ga
res nista nikoli igrala in če ga
Ivo sploh zna igrati.
Tako, kot ga znajo igrati
Vili Resnik, pa Magnifico in
Pero Lovšin. Ta je sploh po-
glavje zase. Nizek kot je, se ni
mogel kosati s postavnimi in
profesionalnimi vojaki Mor-
sa, s katerimi so zadnjič igrali
na šišenskem stadionu in iz-
gubih z 2:3. En gol je dal že
omenjeni Vili Resnik. No, Pe-
ro Lovšin, imenovani tudi Pe-
ro Gnus, prvi slovenski diplo-
mirani seksolog in urednik
nekaj hudo pornografskih re-
vij, je žilav, da je vrag in viso-
kih igralcev Morsa ni spustil
niti za hip. Dobro se je »izka-
zal« uradni napovedovalec te-
kem slovenske nogometne
reprezentance in glasbenik
Smiljan Kreže, ki je po koncu
tekme dal oceno za večino
soigralcev in rekel: »Pojma ni-
majo o nogometu.« Koliko ga
je imel on, smo videli na igriš-
ču, ko ga nismo skoraj nikjer
videh.
Sicer pa se je slovenska
podjetniška scena spet prese-
lila na Obalo, točneje v Porto-
rož, kjer so v Metropolu orga-
nizirali že tretji valčkov ples.
Odprl ga je doajen diploma-
tov, akreditiranih v Sloveniji,
avstrijski veleposlanik Ger-
hard Wagner, možakar, ki
svoje delo jemlje tako resno,
"naSMEhT
prosim!
Anica Šibanc iz Vojnika bi
rada, da se tudi drugi na-
smejijo šali, ki jo je poslala.
Celo ali pa nic
Sosedov Lipe pride k očetu
svoje izvoljenke in vpraša:
»Očka, ali vas smem prositi
za roko vaše hčerke?«
Ta ga nejevoljno pogleda in
pravi: »A za roko moje hčerke
prosiš? Vzemi celo ali pa nič!«
da se je v teh nekaj letih nau-
čil govoriti lepo slovenščino.
Na plesu je presenetil vse da-
me, saj jim je v imenu župana
Dunaja, mesta valčkov, poda-
ril lepo broško. Ena od miz je
bila tudi tokrat v celjskem
znamenju, saj je za njo sedel
direktor Metropol Groupa
Vojko Starovič. Pa ne sam.
Poleg njega je bila njegova
soproga in pa sestra, Celjanka
Daniela, ki se zdaj piše Voljč.
Uradno je torej soproga pred-
sednika uprave Nove Ljub-
ljanske banke Marka Voljča.
Kaj prida nista plesala ne Da-
niela in ne Vojko, opazili pa
smo, da ima soproga enako
obleko, kot jo je nosila na
navtičnem plesu. Morda je
mislila, da tokrat ne bo istih
plesalcev.
« NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
tračnice
Stil je pomemben
Savinjčani imajo ne samo
pametne, pač pa tudi lepe žu-
pane in predvsem županje.
Sploh, če uberejo prave stilske
strune. To sta dokazala mati
Ijubenska Anja Rakun in pol-
zelski oče naroda Ljubo Žni-
dar, ki so ju v televizijskem
Stilskem izzivu »opicanili«,
da sta se sama sebi čudila. In
če je kakšen podanik zmrdlji'
i;o pihal, kaj jima je tega trt'
ba, je zaigralo v njegovi ^a'
vinjski duši, ko je videl, kolik}
bosta prišparala za novf
gvante in še lepša vodila svoji'
ljube občane. '
Varčevanje na i
vseh koncih
Kako krepak je duh varč^)
vanja v teh lepih krajih, doka i
zaje tudi žalski župan Aloju
Posedel. Že prejšnji torek nmi
je sveto obljubil, da bo v naši I
uredništvo po faksu poslii
svoje odgovore. A jih še vedmt
nismo dobili. Ker smo prepii (
čani, da župan ni zmuzljivi
lažnivec, soglasno ugotavlja-^
mo, da se mu je zagotovo pok ii
varil faks, v občinskem prom- i
čunu pa ni denarja za popn-
vilo. Pa še znamk jim ji,
zmanjkalo...
Sta amurja prijela na štiriperesno deteljico?
člana celjske ribiške družine Marko Gruber in Rado Šarlah sta pred dnevi potegnila iz
globin Šmartinskega jezera vsak svojega amurja. Uspešna ribiča vabe nista hotela izdati.
Tehtnica je pokazala, da sta amurja težka 10,3 in 8,1 kilograma. F.B.
vitezi belega mesta
št. 21.-25. maj 2000
NASI KRAJI IN UUDJE
33
Malošolarji iz Sonca s icaseto
Blizu 50 malčkov iz Celja posnelo 15 pesmi Anice Černejeve, ki jih je uglosbila mag. Mira Voglar
(jručica ljudi, zvečine star-
^ in svojcev malih med-
0o\ in petelinčkov, ma-
jolarjev iz enote Sonce
jjskega Vrtca Anice Čerae-
i^e, je v četrtek dopoldne
^valo pod balkonom
iizeja novejše zgodovine v
ilju. Čakali so, da bo z
iliiona zazvenela otroška
<sem; uglasbene pesmicre
lice Čemejeve, ki so jih
roci posneli na kaseto in
pščenko in jih v sončnem
ipoldnevu tudi prvič pred-
ivili javnosti. In potem, ko
zapeli, se je gničica hitro
^ Vrtcu Anice Černejeve so
mosni na otroško pesnico,
I kateri nosi vrtec ime. Že
ed časom so začeU z razi-
ovanjem njenega dela in
rljenja, pri tem pa odkrili
rto zanimivosti ter v sode-
ran ju s priznano slovensko
izikologinjo in strokov-
ikinjo s področja predšol-
e vzgoje mag. Miro Vo-
ujevo nadgradili pesniči-
pesmi najprej v pesmari-
, zdaj pa še v kaseto, ki
sta dragocen pripomoček
gojiteljicam in učiteljicam
^ih razredov osnovne šole
i delu z malčki v vrtcih in
larji. Uglasbene pesmi
ice Černejeve so otroci na
iu Slovenskega ljudskega
fdališča Celje zapeli že le-
1996, na prireditvi ob 40-
nici vrtca. Takrat so v vrt-
Medvedki in peteUnčki iz enote Sonce Vrtca Anice Čemejeve so 15 uglasbenih pesmic
Anice Čemejeve posneli na kaseto.
cu izdali tudi pesmarico Pol-
žek je gospod, knjižico s pe-
smicami Anice Černejeve,
notnimi zapisi mag. Voglar-
jeve in ilustracijami vrtčev-
skih malčkov.
Letos, ob 100-letnici rojstva
Anice Čemejeve, so v vrtcu
predstavili še nadgradnjo ob-
delave pesničinega dela, saj je
mag. Voglarjeva napisala be-
sedilo Klip, klop, pravljica za
Anico, v njem pa združila
Aničine pesmice, ki se lahko
pripovedujejo, pojejo in igra-
jo. A s tem v vrtcu projekta še
niso končali; v sodelovanju s
studiem Melopoja iz Pameč
pri Slovenj Gradcu so izdali še
kaseto in zgoščenko Polžek je
gospod s 15 pesmicami oziro-
ma skladbicami, ki so jih mah
medvedki in petelinčki ob po-
moči vzgojiteljic in njihovih
pomočnikov Marte Strahov-
nik, Majde Magdič, Tomaža
Popoviča, Darje Jankovič,
Tatjane Penič in Marjetke
Toplak deklamirah, peh in
zaigrali.
Kaseta je naprodaj v vrtcu,
po besedah ravnateljice vrtca
Ane Ramšak pa so jo, skupaj
s pesmarico Polžek je gospod
m pred tedni še Klip, klop,
pravljico za Anico, ponudili
tudi prav vsem slovenskim
vrtcem. Kaseta je namreč po-
sneta tako, da otroci vsako ob
15 pesmi najprej predstavijo z
naslovom, sledi solo petje
brez spremljave, zatem petje
zborčka s spremljavo, dekla-
macija in za konec še mstru-
mentalna izvedba, kot takšna
pa je po ocenah strokovne jav-
nosti odhčen pripomoček za
delo v vrtcih in na nižji stopnji
osnovne šole.
L STAMEJČIČ,
Foto: G. KATIC
Zlato vrtnico 99 za Gimnazijo Celje - Center je Ireni Benedi-
čič v imenu Jimstiaiega društva Celje podelil Cveto Roje.
Od metle do vrtnice
V Celju so v četrtek, po
občnem zboru l\irističnega
društva Celje, zaključili že
tradicionalno akcijo, s kate-
ro želijo v društvu prispevati
k lepšemu videzu in ureje-
nosti mestnega okolja. Slo-
vesno so razglasili rezultate
ter podelili priznanja akcije
Zlata vrtnica 99.
Z akcijo Zlata vrtnica v Turi-
stičnem društvu Celje že dolga
leta iščejo najbolj urejena
okolja; pa naj gre za urejenost
posamezne hiše ali bloka,
okohce podjetij in ustanov ali
morda celo celotne soseske.
Hkrati pri iskanju najlepšega
in najbolj urejenega okolja ne
prezrejo tudi črnih točk v me-
stu, okolij, ki 2^radi neureje-
nosti in zanemarjenosti kar
sama po sebi kličejo, da bi jih
kdo opazil. Kot kažejo rezul-
tati preteklih let, kritika vča-
sih ne zaleže, včasih pa le pade
na plodna tla. Primer je lahko
družba Celjski sejem, ki je
pred leti prejela metlo za izra-
zito neurejenost svoje okoUce
in dolgotrajno pospravljanje
po posameznih sejmih, lani
pa so se v sejemski hiši skupaj
z Mestno občino Celje celo
okitih s turističnim nagelj-
nom, slovenskim turističnim
priznanjem.
Za leto 1999 so Zlato vrtnico
prejeli v Gimnaziji Celje - Cen-
ter, kjer že leta skrbijo za vzor-
no urejeno, kar precej veliko
šolsko okolico. Ko so lani v
šolski soseščini odprli še šport-
no dvorano, so gminazijci prev-
zeli tudi skrb zanjo. Zelenice,
cvetlični nasadi in grmdvnice
Gunnazije Celje - Center ostaja-
jo kljub izredno velikemu števi-
lu dijakov in obiskovalcev
športne dvorane še naprej čisti
in skrbno urejeni.
Na drugi strani mesta pa so
si na predlog Mestne četrti
Gaberje metlo, ki bi imela kaj
pomesti, prislužiU stanovalci
objekta Cinkamiška 12. Kot
je razvidno iz obrazložitve, bi
jim metla prišla prav za od-
stranitev kupov nesnage, ki se
nabnajo v okoUci objekta,
zlasti pa na črno zgrajenih
barak, v katerih se skriva mar-
sikaj. Posredno, so prepričani
v MČ Gaberje, si metlo zaslu-
žijo tudi mestni svetniki, ki bi
morali ukrepati in poskrbeti
vsaj za odstranitev čmogra-
denj, dokler pa do tega ne bo
prišlo, bodo v MČ Gaberje za
poostren nadzor na tem ob-
močju zaprosiU celo celjske
policiste. IS, Foto: GK
Z gibonjem do zdravja
Raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja
dnevno pomembno izboljša naše zdravje in nas ohranja
aktivne in samostojne tudi v poznejših letih. V okviru
akcije Z gibanjem do zdravja bo zato na Savinjskem
nabrežju v petek, 26., in v soIn^, 27. maja, preizkus ha^
na 2 km.
Ta enostaven test nam pokaže, v kakšni pripravljenosti je
naše telo in je namenjen odrasli populaciji med 20. in 65.
letom starosti, ki je telesno nedejavna ali zmerno dejavna,
tudi prekomerno prehranjenim in debelun. Strokovnjaki
lahko na podlagi testa svetujejo nadaljnjo ustrezno telesno
dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala zdravje in dobro
počutje posameznika. Projektna pisarna Celje zdravo mesto,
ŠD Gaberje, Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Zdravstve-
na postaja Vojnik vabijo vse, ki želijo nekaj narediti za svoje
zdravje, da se jim pridružijo 26. maja ob 16. uri ali 27. maja ob
9. uri JS
Helena Soline s predsednikom KS Ljubečna Maksom Nagličem in hčerkama
Anico ter Marijo.
99 let Helene Soline z Ljubecne
v maju se je pred 99 leti
^a najstarejša krajanka
fajevne skupnosti Ljubeč-
^ Rojena je bila v Dram-
ah, v družini z desetimi
"□ki. Čeprav je bila v dru-
>ti najšibkejša, so ji rojeni-
' namenile dolgo-življenje,
^i so jo določili, da bo
^ doma na manjši kme-
i> vendar jih Helena ni
žogala. Odšla je v svet in se
^la za šiviljo.
2 28 leti se je poročila, brez
<lnosti staršev, saj bi ti poro-
Zagotovo nasprotovali. To-
' Helena se za poroko ni
pčila na pamet. Bodoči
■k ji je moral najprej poka-
di hišo, v kateri sta pozneje
*ela. Vse se je izteklo kot sta
V skupnem življenju se
jima je rodilo osem otrok.
Zemlja jima je dajala najnuj-
nejše. Ko so otroci odrasli in
šli v službe, je bilo lažje, rada
pove Helena.
Kljub visoki starosti Helena
ob hčerkici Anici, ki skrbi za
njCTio jesen življenja, živi čilo
in zdravo na Ljubečni. Rada
ima obiske, z domačimi »vrže
karte«, pogleda televizijo ui še
vedno brez očal prebere časo-
pis. Še najraje seže po Novem
tedniku, ki ima večje črke. S
hčerko Anico se kdaj pa kdaj
tudi odpelje na izlet do Dobr-
ne.
Vesela je bila tudi prejšnji
teden, ko so jo obiskali pred-
stavniki krajevne skupnosti in
društva upokojencev. Ko se je
zahvaljevala za darilo, ni po-
zabila na povabilo na svojo
100-letnico, ki bo prihodnje-
ga maja. Željam, da bi tudi to
obletnico praznovala zdrava,
se pridružuje tudi Novi ted-
nik. M. BRECL
s
341
ZGRADIMO SI BAZEN
Razkošje plaže na
domačem dvorišču
Pestra izbira družinskih bazenov in njihove opreme
Vodo ne potrebujemo sa-
mo za življenje, ampak nas
lahko razveseljuje tudi v
domačem bazenu. Ti so dra-
gocena oaza, v vse preveč
hitrem in napornem načinu
življenja kotiček, kjer se
lahko sprostimo, aktivno
preživimo prosti čas in ne-
gujemo svoje zdravje. Dru-
žinski bazen je tudi statu-
sni simbol družine, in le
redko najdemo dva enako
urejena. Zato ni čudno, da
jih je tudi v Sloveniji vse
več.
Koliko jih je na Celjskem,
ne ve nihče. Niti približno
ne. Deloma je vzrok za to, da
jih je veliko zgrajenih kar
»na črno«. To je skoraj pravi-
lo pri montažnih bazenih, ki
jih družine postavijo kar na
travnik za hišo. »Če poleti
pogledaš na Celje, se vse le-
sketa zaradi malih modrih
jezer. Jeseni pa vsa nenado-
ma izginejo,« pravi Leo
Gotz, vodja oddelka za oko-
lje in prostor v celjski uprav-
ni enoti. Po besedah Slavka
Resnika, ki to funkcijo
opravlja v žalski upravni
enoti, vsako leto izdajo med
dvajset do trideset dovolje-
nji za postavitev bazenov, ze-
lo malo pa je prošenj za izde-
lavo večjih kopalnih povr-
šin. Po Resnikovi oceni je
samo na področju njegove
upravne enote »nekaj sto tak-
šnih in drugačnih bazenov«.
Podobno je tudi po drugih
upravnih enotah.
Družinskih bazenov je pri nas vse več, od preprostih
montažnih do pravih nmlih kopališč z vsem udobjem.
VrsleiNHenov
Ko razmišljamo o družin-
skem »kopališču« je prvo
vprašanje kakšen bazen bomo
izbrali. Pri tem je pomemben
prostor, na katerem bo stal,
način gradnje, ustrezna opre-
ma in tudi razpoložljiva koh-
čina denarja, ki ga bomo na-
menili za »plažo« na dvorišču.
Danes poznamo številne raz-
hčne materiale, iz katerih so
zgrajeni kopalni bazeni. Naj-
dostopnejši so montažni, ki
jih postavimo sami, kvalitet-
nejši in v cenovno višjem raz-
redu pa so poliesterski, beton-
ski, zidani ali bazeni iz nerja-
večega železa. Betonski in zi-
dani bazeni so ponavadi oble-
čeni v posebno plastično foli-
jo, pri starejšem načinu grad-
nje pa so prebarvam s posebno
klor-kavčuk barvo.
|| mili mm
dovol|Gii|0
Ckl načina gradnje in veliko-
sti je odvisno tudi kakšna do-
voljenja potrebujemo za njiho-
vo postavitev. Za manjše, pred-
vsem montažne bazene, ki ne
presegajo v občinskih {xilokih
določene površine, je dovolj že
priglasitev del. Mejna površuia
je različna, tako je npr. v Žalcu
štirideset kvadratnih metrov, v
Celju pa samo trideset. Za več-
je in vsa zemeljska dela pa je že
potrebno lokacijsko in gradbe-
no dovoljenje.
Dockrinci opreMO
Poleg same školjke se lastni-
ki odločajo še za dodatno
opremo, kot so protitočna
plavalna naprava, masažna
naprava, razsvetljava, pa na-
prave za avtomatsko uravna-
vanje temperature vode, tobo-
gani, razne skakalne deske,
deroče reke, slapovi... Omeji-
tve postavljata samo domišlji-
ja in debelina denarnice. V
zadnjem času se vse bolj uve-
ljavljajo tudi kopalni ribniki,
ki so nekakšna kombinacija
bazena in vodnega rastlinjaka.
Zunanje bazene lahko tudi
prekrijemo z raznimi pregri-
njali ali s strehami, ki podalj-
šajo sezono kopanja.
dscenjevode
Posebna skrb je namenjena
vodi v bazenu. Ta mora biti
brezbarvna in higiensko neo-
porečna. Pitna voda, ki jo po-
navadi uporabimo, da napol-
nimo bazen, ustreza tem hi-
gienskim zahtevam. Vendar
kopalci in vplivi okolja v vodo
prinašajo nečistoče, glivice m
bakterije, ki se v vodi zelo
hitro raznmožujejo, posebej
Zananjim bazenom lahko z raznimi strehami podaljšamo sezono kopanja
tudi za dva meseca.
pri temperaturi vode med 20
in 30 stopinjami Celzija. Več-
je delce odstranimo s pomoč-
jo vodnega sesalca in filtra, ali
s pomočjo mrežic, krtač in
podobnih pripomočkov. Bak-
terije pa moramo nevtralizira-
ti s pomočjo oksidacijskih
sredstev, tako da zagotovimo
neoporečno vodo. Pri kemič-
nem čiščenju dodajamo raz-
Učna sredstva, s katerimi
uravnavamo ph vrednost (ki-
slost in bazičnost) in vsebnost
klora. Slednji je še vedno naj-
bolj razširjeno dezinfekcijsko
sredstvo. Ob pojavu alg je tre-
ba dodajati sredstva za njiho-
vo zatiranje, pogosto pa se
uporabljajo tudi flokulanti, ki
zbirajo majhne delce umaza-
nije v vodi in jih sprijemajo,
tal^o da se ti posedejo na tla.
Kopdni ribniki
Izredno priljubljeni kopalni
ribniki, ki so prišli do veljave
v zadnjih nekaj letih, od last-
nikov zahtevajo še bolj skrbno
načrtovanje, tako samega ba-
zena in spremljajoče opreme
kot okolice in premišljenega
izbora nasajenih rastlin. Vod
in bazen na vrtu skupaj z zdi
no in primemo zasajeno oh
lico nudita sodobnemu člov!
ku, ki una le malo prosteg
časa, primeren prostor z
sprostitev in umik pred divjii
ritmom vsakdanjega žiirfjff
nja. Urejanje razrite okofe
po gradnji bazena (če ta '
montažen) je razmeroma
stavno. Težje je vrt urediti!
ko, da bo funkcionalen in lei'
Zato lastniki pri odločitval
kako zasnovati prehode, pot«
ke, slapove, lagune, skalnji
ke, osvetlitve... za pomoč prt
sijo strokovnjake. Vehko pod
jetij, ki se ukvarja z bazenski
tehniko, v svoji ponudbo ž
vključuje krajinske arhitekti
ki nam svetujejo, kako vrt pn
vilno zasaditi, da kasneje d '
bo težav z vzdrževanjem, zai
vanjem, odpadhm listjem...
Kupimo si skok
Pri tem gredo tako daleč, d
je moč kupiti tudi umeme sto
le. Na videz absurdna ponudb
se izkaže za uporabno, ko si
vprašamo, kje bomo v nara<
našli nekaj metrov veliko i"
lepo skalo in kako bomo vd
ton težak kos pripeljali do
šega vrta. Umeme skale so
rejene iz kompozitnih matf
rialov, naravnega videza
predA^m izredno lahke, f
težav s prevozom, postavitvij*
in morebitnim kasnejšim p
meščanjem. Proizvajalci trdi
jo, da se jih na pogled ne ^
ločiti od naravnih, tako lep"
oblik pa je menda tudi v nara<
zelo malo. Iz njih je moč
lati poljubno dolg prelivajo^
potok, ki se konča v laguni ^
naravnem jezeru, zasajeniiu'
vodnimi rastlinami. Ob rob ^
zena lahko postavimo off^
no skalo s slapom, tako ^
voda s skale pada v bazen-
GAJ34 2344L0VREIlfl
IH. 062 675.263,062 305 9^
MONTAŽA BAZENSKE TDIMK^ J
ZVSORLTRIRNOTEHNOLOGM

REPORTAŽA

Do Nordkapa in nazaj
Na skrajnem severu Evrope, med štirimi različnimi deželami
pvanajst tisoč prevoženih
jlometrov, enaindvajset
ji, štiri skandinavske dr-
,ve, pet prestolnic; to so le
^risi poti, ki nas je peljala
j doma prav do najsever-
ejše točke evropske celine
[Spet nazaj. V treh kratkih
^nih smo prevozili Nemči-
ji^ Dansko, Švedsko in Nor-
eJko, potem pa Finsko in
pet Švedsko, Dansko in
jemčijo na poti nazaj.
Preko neskončnih ravnic se-
erne Nemčije in mimo tisočev
pnskih vetrnih elektrarn smo
(ispeli do najsevernejšega pri-
tanišča polotoka Jutland. Tu se
inaše potovanje šele resnično
jčelo. Ogled Osla naslednji
an nam je pokazal razlike med
ašim in skandinavskim nači-
om življenja in razmišljanja.
0 površini eno izmed največ-
\ evropskih mest nima niti
rakrat tohko prebivalcev kot
iubljana. Norvežani ga v šaU
3gosto imenujejo največja
/ropska vas. Niti v najstrož-
m centru stavbe nimajo več
jt pet ali šest nadstropji. Toda
1 še ni vse. Tudi zgoščenega
rometa, tako značilnega za
[letropole, ni. Oslo namreč ob-
%o kar trije koncentrični av-
tetni obroči, od katerih no-
mja dva potekata pretežno
d površino. Mestni utrip se
itorej razlikuje od ostalih
lest, kjer se glasba pouličnih
asbenikov utaplja v hrupu,
ka na i pa je bil vsekakor
Jgled z griča Holmenkollen.
jer bi pričakovali razgled na
ilemesto, se, do koder seže
»gled, razprostira gozd in le tu
I tam lahko opazimo posa-
lezne zgradbe, ki kukajo iz
!lene preproge.
Mogočni ledenik
Doživetja v urbanem okolju
ije že čez nekaj dni zamenjala
ivjina razbrazdane ledeniške
»krajine. Izlet na ledeni jezik
igardsbreen, ki je del največ-
ga evropskega ledenika Joste
Jlsbreena, je bil namreč vse
Jj drugega kot sprehod po
lestnih ulicah. Že ko od daleč
igledaš mogočno steno ledu.
ki zapira doUno, po obliki in
velikosti primerljivo z našo Lo-
garsko dolino, te prevzame po-
nižnost. Ko pa te, s priložnost-
nim kamnitim plazom, čudovi-
ta, vendar surova pokrajina še
posebej opozori na tvojo ne-
moč, se med sklade sinje mo-
drega ledu odpraviš z novo od-
kritim spoštovanjem do okolja.
Večji del poti nas je sprem-
ljal eden izmed najzanimivej-
ših naravnih fenomenov - po-
larni dan. Sončni zahodi opol-
noči, ki smo jih prve dni opa-
zovali med večerjo, so bili
vsekakor višek potovanja.
Pozneje smo se na pomanjka-
nje noči sicer že navadili, ven-
dar le psihološko. Fiziološko
pa je neprestana svetloba
učinkovala s prav neverjetnim
pomanjkanjem utrujenosti in
zmanjšanjem potrebe po spa-
nju. Tako smo ob prihodu na
Severni rt, ki naj bi predstav-
ljal višek doživetja poletnega
dne, bili vsi že rahlo imuni in
nas je še najbolj prevzela kUf-
na obala s svojimi 300 metri
strmega padca proti morju.
Iz gora na ravnino
že naslednje »jutro«, ki smo
ga pričakali na avtobusu, pa nas
je presenetilo s ponovno spre-
membo pokrajine. Z razčlenje-
ne in gorate norveške obale smo
prispeh na skoraj popolnoma
ravno finsko jezersko ploščo.
Fjorde, fjele in tisoče slapov so
zamenjali nepregledni gozdovi
in nešteta jezera. In v kolikor
slednjim morda manjka razno-
likost razbrazdane Norveške,
ki je s svojim razburkanim po-
vršjem najverjetneje že Vikinge
pozivala k brezglavo pogum-
nim dejanjem, pa umirjenost
ponavljajočih se vzorcev čipke
iz vode in gozdov, zbuja v člove-
ku mirnejše občutke, pozivajo-
če k ubranosti z naravo in so-
ljudmi.
Prvo večje doživetje na Fin-
skem nas je čakalo tretji dan
našega bivanja v tej deželi.
Spust po dvaintrideset km dol-
gem odseku reke Ruunaa, s sed-
mimi brzicami, je obetal, da bo
prava pustolovščina. Intenzivne
priprave na kopnem, ki so
vključevale oblačenje rešilnih
jopičev, nepremočljivih halj,
suknjičev in hlač, ter obuvanje
visokih škornjev, so takšna pri-
čakovanja le še okrepile. Tako
nas je takoj po začetku plovbe z
dolgimi lesenimi motornimi
čolni čakalo rahlo razočaranje.
Reka je bila široka in mirna,
prve brzica zelo blage, kakšne
vratolomne hitrosti pa od polno
naloženega plovila tudi ni bilo
pričakovati. Toda hitre sodbe
so pogosto napačne in izkazalo
se je, da naši finski kapitani
dobro vedo, zakaj so nas zavih v
debele plasti vodoodpomih
tkanin. Po štirih blagih, lahko
bi rekli uvodnih brzicah, smo
zapluli v divje penečo se vodo,
ki nas je premetavala sem ter
tja, in po drugi vožnji skozi
rjave valove smo bih skoraj vsi
do kože premočeni. K sreči nas
je ob pristanku čakalo toplo
ognjišče in obihio kosilo, se-
stavljeno iz avtentičnih finskih
dobrot, kot so losos na žaru.
zelenjava pečena v testu, omake
iz kisle smetane...
Finske dobrote
Epilog je naš obisk na Fin-
skem dobil v belem mestu -
Helsinkih. Živahna prestolnica
na prehodu med skandinavski-
mi, ruskimi in evropskimi vpH-
vi je že na prvi pogled delovala
prebivalcem prijazno. Pohaj-
kovanje po ulicah ni izgubilo
svojega čara niti po šestih urah,
ko smo se vkrcali na Gabriello.
Njenih dvanajst krovov, natrpa-
nih z vsemi mogočimi mož-
nostmi za zabavo, nas je zapo-
slilo za nadaljnjih nekaj ur, toda
potem smo poznali plavajoči
hotel za dva tisoč gostov kot
svoj žep. Diskoteki, kino-dvo-
rano, lokale z živo glasbo, sav-
no, je po privlačnosti prekašala
ladijska samopostrežna resta-
vracija, ki je za slabih sto fin-
skih mark (okoli štiri tisoč SIT),
kar je za skandinavske razmere
skoraj zastonj, ponujala vse od
lososa, do pljučne pečenke, ne-
šteto prilog in solat, da sladic
niti ne omenjam. Še tohko bolj
bogato pa jo je naredilo dejstvo,
da so bile preteklih štirinajst
dru naše večerje, ki so bile edini
Moški del družine sodeluje pri čiščenju in spravilu rib..
Ribolov je bil za domačine Lofotskih otokov od nekdaj glavni
vir preživetja. Tipične lesene hiše in sušilnice rib, ki so se
ohranile v tamkajšnjih zalivih, dodatno pripomorejo k
idiličnemu videzu otoka.
^orveškem Trondheimu so mestne oblasti rešile problem prometa v najstrožjem mestnem
"^Hz s postavitvijo »kolesarskih postaj«, kjer si je mogoče izposoditi kolo za nedoločen čas s
^^ancem za pet kron. Thristi in prebivalci mesta jih radi uporabljajo, tako da je treba
včasih nudo počakati na kolo.
toph obroki, sestavljene pred-
vsem iz testenin oziroma riža in
že pripravljenih omak. Kot da
to še ni dovolj, pa je restavraci-
ja, za tietjino cene večerje, na-
slednje jutro vabila z zajtrkom.
Takoj ob prihodu v Stock-
holm sta bila v trenutku opazni
dve lastnosti švedske prestolni-
ce, v primerjavi z Oslom in
Helsinki. Najprej veliko moč-
nejši evropski vpliv, nato pa
tudi vsaj dvakrat večje število
prebivalcev. Ne vem, morda se
mi to le zdi, toda milijonska
mesta imajo neko skupno last-
nost, nekakšno vibracijo, ki jo
je moč začutiti takoj. Velikost
namreč terja svoje, ne glede na
trud in organiziranost mestnih
oblasti. Več gneče, več smeti, a
tudi večja pisanost prebivals-
tva, večja raznolikost se pazlji-
vemu opazovalcu razodevajo
ves čas obiska.
Nočni Beriin
Če za Stockholm drži, da je
milijonsko mesto in kaže zna-
ke evropskega vpliva, velja to
za Koebenhavn dvakrat. Še več
ljudi, še več prometa, še več
vzdušja metropole evropskega
formata. Tudi tu se kažejo po-
sledice časov, ko je imela Dan-
ska pod sabo območje današ-
nje Norveške, Švedske, Finske
in še dela Nemčije. Podobno
kot naši sosedi Avstrijci, imajo
tudi Danci skoraj preveliko
glavno mesto, saj je skoraj vsak
četrti prebivalec Danske meš-
čan Koebenhavna. A svoji veh-
kosti navkljub mesto živi. Pod-
nevi Stroget - nakupovalni del
centra, ponoči znameniti Tivo-
h - eden izmed najstarejših
zabaviščnih parkov.
Po slovesu od Danske nas je
od vrnitve ločil le še postanek v
Berlinu, za ogled televizijske-
ga stolpa in prenovljenega
Reichstaga. Z mishmi že sko-
raj doma smo rahlo odsotno
prehodih najstrožje središče v
poznih večernih urah. Ravno
toliko, da smo se lahko na
lastne oči prepričali o resnič-
nosti vodičevih trditev o upa-
danju nočnega življenja. Re-
snično, bistvene razlike med
našo in nemško prestolnico ni
opaziti. Celo znamenita posta-
ja Zoo je očiščena in zavarova-
na, nikjer ni videti sledov izg-
nane narkomanske aktivnosti.
Nočno drvenje čez nemško
govoreče dežele nam tokrat ni
moglo do živega. Nismo se
pustih motiti niti kUmatski
napravi, nastavljeni na pro-
gram Antarktika in spočiti
smo se zbuditi doma.
BOR PUNGERČIČ
SI. 21.-2S. maj 2000
361

mojapokojnina
Odgovori o upoicojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma v
naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil. V
sodelovanju s Petrom Šale-
jem, vodjo oddelka za pokoj-
ninsko in invalidsko zava-
rovanje pri celjski enoti
ZPIZ, bomo odgovarjali na
vaša vprašanja. Pošljite jih
na Novi tednik, Prešernova
19, Celje, z oznako Pokojni-
na.
Konec oktobra 2000 bom
stara 50 let, 1. julija 2000 pa
bom izpolnila 33 let delovne
dobe. Od decembra 1996 do
avgusta 1998 sem bila zara-
di stečaja podjetja na Zavo-
du za zaposlovanje Celje, v
tem času sem bila tudi zava-
rovana. Štiri mesece pred iz-
tekom dveh let sem si našla
zaposlitev za določen čas,
pozneje pa za nedoločen
čas, kjer še sedaj delam.
Imam dve leti učne dobe in
dva otroka (eden še študira).
Delovna doba mi je začela
teči eno leto in štiri mesece
pred 18. letom starosti. Kdaj
se bom lahko redno upokoji-
la in kaj se mi obeta, če bom
zopet napotena na zavod za
zaposlovanje? Katera leta se
štejejo v pokojninsko osno-
vo?
Zakonodajalec je v novem
Zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Ur.
1. 106/99) v prehodnih določ-
bah določil, da se lahko le
tisti, ki so na dan 31. 12. 1999
bili delovni invalidi ali neza-
posleni prijavljeni na Zavodu
za zaposlovanje (ob izpolnitvi
določenih pogojev) upokojijo
po določbah starega zakona,
veljavnega do 31. 12. 1999.
Glede na dejstva, ki jih na-
vajate, se za vašo upokojitev
lahko uporabljajo le določbe
veljavnega zakona. Predvido-
ma se bi lahko upokojili v
avgustu 2004, vendar ob po-
goju, da ste ves čas do upoko-
jitve zavarovani. Pri izračunu
je upoštevano znižanje sta-
rostne meje za šest mesecev in
osem dni zaradi otrok ter za
štiri mesece zaradi zaposlitve
pred 18. letom starosti. Kot
vam je verjetno poznano, se v
prehodnem obdobje število
mesecev znižanja starostne
meje spreminja glede na leto
upokojitve. V vašem primeru
je potrebno upoštevati omeji-
tve, ki veljajo za leto 2004.
Delavec, ki mu je ob uvelja-
vitvi novega zakona manjkalo
manj kot pet let do dopolnitve
pogojev za pridobitev pravice
do starostne pokojnine po sta-
rem zakonu, ima pravico, da
se mu v primeru, če v nasled-
njih letih izgubi zaposlitev v
okoUščinah, pd katerih lahko
pridobi pravico do nadome-
stila za brezposelnost, ugotav-
ljajo pogoji za starostno upo-
kojitev na način, kakšen bo
veljal v letu, v katerem izgubi
zaposlitev.
Če boste po sedanji zaposU-
tvi ponovno poslani na zavod
za zaposlovanje kot iskalka
zaposlitve ter boste pridobili
pravico do denarnega nado-
mestila po predpisih o zapo-
slovanju, boste lahko uvelja-
vili pravico do starostne po-
kojnine pod pogoji, ki veljajo
v tistem letu, ko vam je prene-
halo drugič delovno razmerje,
kljub temu, da boste upokoje-
ni pozneje po izplačilu denar-
nega nadomestila za brezpo-
selne.
Starostna pokojnina se od-
meri od pokojninske osnove.
Tako kot po veljavni ureditvi
do 31. 12. 1999 se tudi po
novem pokojninska osnova
oblikuje na podlagi mesečne-
ga povprečja plač oz. zavaro-
valnih osnov, po katerih je bil
zavarovanec pokojninsko in
invaUdsko zavarovan v dolo-
čenem obdobju pred uveljavi-
tvijo pravice do pokojnine. Za
razliko od doslej veljavne ure-
ditve pa to obdobje ni več
najugodnejših zaporednih de-
set let zavarovanja po 1. ja-
nuarju 1970, temveč zapored-
nih osemnajst let zavarovanja.
Podaljšanje obdobja, iz ka-
terega se upoštevajo plače oz.
zavarovalne osnove za izračun
pokojninske osnove, ne bo
uveljavljeno naenkrat, temveč
postopoma, kajti tudi tu velja
prehodno obdobje. V letoš-
njem letu še v celoti velja do
sedaj veljavni način oblikova-
nja pokojninske osnove, nato
pa se bo vsako naslednje kole-
darsko leto obračunsko ob-
dobje pričelo podaljševati za
eno leto (v letu 2001 bo tako
znašalo 11 let, v letu 2002 12
let, itd.) dokler ne bo leta
2008 doseglo zahtevanih 18
zaporednih let.
Tudi v prihodnje se bodo pri
določitvi pokojninske osnove
upoštevale plače oz. zavaro-
valne osnove od vključno 1.
januarja 1970 dalje. Za leto
zavarovanja se vzame koledar-
sko leto, v katerem je zavaro-
vanec prejemal plačo oz nado-
mestilo plače za najmanj šest
mesecev zavarovanja, oz. v
katerem so bili najmanj za
šest mesecev plačani prispev-
ki od zavarovalne osnove. V
primeru, da zavarovanec v ča-
su od 1. januarja 1970 dalje v
posameznem koledarskem le-
tu ni bil vsaj šest mesecev
zavarovan in za ta čas ni prejel
plačo oz. plačal prispevka za
zavarovanje od zavarovalne
osnove, se mu lahko izjemo-
ma za izračun pokojninske os-
nove upoštevajo, če so seveda
na voljo, plače iz zavarovalne
osnove iz obdobja od 1. ja-
.nuarja 1966 do 31. decembra
1969.
Izračun pokojninske osnove
se bo pri vas oblikoval ob
upoštevanju najugodnejših 14
zaporednih letih vaše plače
oz. zavarovalne osnove, v ko-
likor boste ves čas do upokoji-
tve zavarovani.
zdravniksvetuje

ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
Angina
pelctoris
Bralka iz Griž sprašuje:
imam povišan krvni tlak in
angino pektoris. Kaj lahko
naredim sama, da se mi
zdravje popravi? Ali moram
k zdravniku?
Povišan krvni tlak je pogo-
sta bolezen. Je rezultat šte-
vilnih dejavnikov, ki pove-
čujejo delo srca. Angina
pektoris pomeni pojav bole-
čine v prsih, najpogosteje
zaradi padca pretoka krvi
skozi srčne žile ter ob pove-
čani porabi kisika v srčni
mišici.
Krvni tlak in angina pekto-
ris, ki sodi v sklop ishemič-
nih bolezni srca, se pravilo-
ma zdravita z zdravili. Ven-
dar lahko marsikaj storimo
tudi sami. Redna kontrola
krvnega tlaka z zanesljivim
merilcem nam bo pokazala,
kakšen je čez dan naš krvni
tlak. Spoznali bomo, kako se
počutimo ob različnih viši-
nah krvnega tlaka, a tudi, da
se lahko slabo počutimo pri
visokem, prav tako pa tudi
pri nizkem krvnem tlaku.
Dieta z malo soli, izogiba-
nje poživilom, stresu in red-
na fizična aktivnost bodo
znižali krvni tlak. Povečana
telesna teža je dodaten de-
javnik tveganja. Zato bomo
poskrbeli tudi zanjo.
Izključili bomo tisto hra-
no, v kateri ne moremo nad-
zirati dodane soli, maščob in
drugih dodatkov. Izogibali se
bomo tudi pijačam z veliko
vsebnostjo soli. To velja tudi
za gazirane pijače. Omejili
bomo pitje kave. Priporoča-
mo pa pitje čaja, zlasti tiste-
ga, ki odvaja tekočino, blage
pomirjevalne čaje, a tudi če-
sen, pripravke iz česna, glo-
ga, valeriane. O teh pomož-
nih zdravilih se posvetujete s
svojim zdravnikom ali far-
macevtom. Lahko, da imate
še kakšno drugo bolezen, ki
zahteva drugačen pristop.
Angina pektoris je posledi-
ca zožitve žile, ki nastane
zaradi aterosklerotskega
procesa. Holesterol in maš-
čobe v krvi so najpogosteje
dejavnik tveganja za nasta-
nek ateroskleroze. Na spre-
membo teh dejavnikom ima-
mo kar velik vpliv. Priprava
hrane in izbira maščob v pri-
pravi hrane (hladno stiskana
olja - zlasti olivno), balastr^
snovi (topne in netopny
pektin, hemiceluloza), M
vanje omega 3 maščobniffl
slin (omega 3, trienil, rfl
san) pripomorejo k zniŽM
holesterola v krvi, a tuM
stabilizaciji aterosklerotsU
ploščice. K temu pripomoK
jo tudi naravni antioksida:
ti. Mednje prištevamo E in|
vitamin, izoflavonide, ub;
qinone, selen in še števil^
snovi, ki jih najdemo v obar
vani zelenjavi in sadju (rde
če grozdje, brokoli, rdet
pesa).
Redna in vsakodnevna fi
žična aktivnost izboljšuje štf
vilne funkcije in tudi deli
srca. Zato vam in vsem bolni
kom s podobnimi težavam
priporočam redne sprehod?
telovadbo, vaje za sprostite
in vključitev v rekreacijski
skupino^ srčni^ bolnikov. ^
Če se vam stanje ne izboll:
in če bo krvni tlak kljub zd}^
vilom in spremenjenemu t
činu življenja še visok (pre
140/90), se oglasite pri s
jem zdravniku. Obiščite ga i.
di, če se bodo kljub zdravil;
nju napadi bolečine v prsi:
ponavljali, ali pa, če se b
oblika bolečine spremenil;
Mogoče boste potrebovali ct
lo pregled pri specialistu, i
bo opravil dodatne preiskavf
Če imate tudi vi zdravs
tvene težave in ne veste
kako ravnati, pišite na No
vi tednik, Prešernova IS
Celje, za rubriko Zdravni
svetuje, in strokovnjak
Zdravstvenega doma vaii
bodo odgovorili.
Bukve spel v prodaji
Tretji ponatis knjižne uspešnice uvod v izid Kuharskih bukev Radia Celje 2
Novi tednik in Radio Celje
sta te dni pričela prodajo tret-
jega ponatisa Kuharskih bu-
kev Radia Celje. Ta knjiga z
izborom receptov, ki jih je v
oddaji Kuhajmo skupaj
zbrala Ivica Burnik, je prava
knjižna uspešnica lanskega
leta, saj se je z (raz) prodani-
mi 6 tisoč izvodi uvrstila na
3. mesto po prodaji med slo-
venskimi knjigami.
Uspeh Kuharskih bukev gre
pripisati izjemni priljubljeno-
sti oddaje in voditeljice med
poslušalci Radia Celje in pa
izjemni praktičnosti, saj pri-
naša recepte za zelo prepro-
ste, vsakdanje jedi, začinjene
z ljubeznijo številnih kuhar-
jev in kuharic, ki so jih kot
svoje specialitete ali zgolj pri-
ljubljene jedi ponudili vsem
gospodinjam.
Tretji ponatis knjige ni bil
načrtovan, prej bi zapisali, da
so ga poslušalke in poslušalci
Radia Celje »izsilili«, saj je
zanimanje za knjigo še vedno
nad pričakovanji. Je pa proda-
ja natisnjenih dodatnih tisoč
izvodov Kuharskih bukev
pravzaprav napoved izida dru-
gega dela knjige. Ta je že na-
red in bo šel v tisk drugi teden
junija. »Kuharske bukve Radia
Celje 2« bodo prišle na sloven-
ski knjižni trg predvidoma do
konca julija. Mca Burnik je za
2. del zbrala 283 novih recep-
tov, poseben poudarek pa je v
knjigi namenila poglavju »Pe-
čeno z ljubeznijo«. Privlačni
in za pripravo nezahtevni re-
cepti bodo gotovo naleteli na
ugoden odziv pri gospo-
dinjah, saj bo tržišče v poplavi
najrazličnejših priročnikov
vnovič dobilo privlačno in
uporabno knjigo. Tudi njena
cena (2600 tolarjev) bo dovolj
sprejemljiva, da že lahko na-
povemo novo knjižno uspe-
šnico.
■■■■■■■■rtMMMHi BS
Kuharske bukve Radia Celje - slovensko knjižno
uspešnico leta 1999 smo že tretjič ponatisnili.
Kupite jo lahko v oglasnem oddelku Novega
tednika in Radia Celje za 2000 tolarjev. Če jo
naročite po pošti, zaračunamo še poštnino.
lepotainzdravje
Nevarna
preobčutljivost
čebel in ose, ki so za veči-
no izmed nas le neprijetne
obiskovalke in spremljeval-
ke poletnega časa, predstav-
ljajo za številne alergike
smrtno nevarnost.
Podatki svetovnih zdrav-
stvenih statistik pričajo, da
število alergij na pike ome-
njenih žuželk nenehno na-
rašča. Zdravniki zato opo-
zarjajo vse, ki so ob piku
čebele, ose ali sršena dožive-
li neprijetne sistemske spre-
membe (močna bolečina,
velika oteklina, srbenje, pe-
čenje in povišana telesna
temperatura), naj obiščejo
najbližjo alergološko ambu-
lanto in se podvržejo testira-
nju. Vsak naslednji pik, ki v
telo vnese določeno količino
nevarnega strupa, lahko pov-
zroči burno alergično reak-
cijo organizma, anafilaktič-
ni šok, odpoved delovanja
vitalnih organov in organ-
skih sistemov in smrt.
bio
koledar


37
Perilo moči - žarele sončnega jutra
fjaglica, stres, napetosti m
^jie posameznika so postale
ijjCilnost sodobnega časa.
lovek vse bolj pozablja nase
ija občutek, da je živ, enkra-
,„ in neponovljiv. Pogosto
jjinio izraz: »Sem čisto brez
jergije« ali: »Zmanjkuje mi
jergije«, ali pa rečemo po
jmače: »Sem čisto sesut«, kar
drugimi besedami spet po-
eni, da se je znotraj človeka
jul cel energijski sistem. Ka-
osi pomagati? Kaj storiti? Ka-
li iz začaranega kroga?
pred nekaj leti se je v Slove-
li rodilo posebno perilo - Peri-
Imoči®. To so izdelki iz čiste-
^ ekološko obdelanega bom-
aža: majice, hlačke, nogavice
joči, ki pa se od navadnega
grila razhkujejo po posebnem
inbolu. Ta simbol oddaja ah
jva pozitivno energijo in med-
jn ko človek nosi to perilo, se
1 energija vpija v telo in psiho.
i) pomeni, da telo vpija to
/ežo moč v prizadete dele
»lezen, izčrpanost, poškod-
t) in nas istočasno čustveno
)rošča, pomirja in daje več
lergije.
Perilo moči je zaščiteno na
itentnem uradu za intelek-
lalno lastnino v Ljubljani.
Na vsakega posameznika
;luje drugače. Pisma ljudi, ki
) javno objavljena v knjigi
erilo moči® - simbol notra-
ije luči, so več kot zanimiva.
tekatere izboljšave psihične-'
^/h tudi telesnega stanja pa
8 za mnoge že kar neverjet-
i; čeprav so potrjene z
Iravstveno dokumentacijo.
Pa vse skupaj ni nič skriv-
)stnega, magičnega ali neraz-
ložljivega. Če je telo bolno ali
poškodovano, pomeni, da se
težko obnavlja in krepi, ker je
bore malo energije v teh delih
telesa. S perilom se dodaja no-
va sveža moč, ki jo celice črpa-
jo. Če smo raztreseni, napeti in
nervozni, težko živimo in dela-
mo. Energija je razpršena. Peri-
lo moči človeka ponurja, sproš-
ča, skoncentrira energijo.
Če ima človek težave v ro-
kah, zgornjem delu hrbtenice,
pljučih, srcu, grlu, glavi..., si bo
izbral majico moči. Težavam v
spodnjem delu telesa (mater-
nica, jajčniki, prostata, kolki,
medenica, spodnji del hrbteni-
ce, ledvica, mehur, črevo,...)
dodajajo prepotrebno energijo
hlačke moči. Utrujene, boleče,
slabo prekrvavljene noge pa se
bodo odhčno počutile v noga-
vičkah moči. Blažile bodo tudi
druge težave nog, vezane na
kosti, mišice in kožo.
Perilo moči vzdržujemo kot
običajno perilo in pri tem ne
izgublja svoje moči. Lahko na-
domesti navadno perilo, saj
nikdar ne škoduje, pa tudi
energije sprejmemo le tohko,
kot smo jo sposobni sprejeti.
Za sodobnega človeka torej
preprosta in nadvse dobrodoš-
la pomoč, ki so jo željno spreje-
h tudi ljudje v drugih deželah.
Nekaj izkušenj
uporabnikov
perila moči
Vesna Nose, Koper: »Moje
težave so se odražale s pre-
komerno utrujenostjo, potr-
tostjo in nemirnim spancem.
Ob večjih stresnih trenutkih
sem v predelu vratu večkrat
začutila cmok, ki ga nisem
mogla požreti. Mama, ki je
zdravnica, je posumila, da gre
za vnetje ščitnice in mi pripo-
ročala ustrezno zdravljenje,
ki pa ni prineslo želenega
olajšanja simptomov. Z vse
pogostejšim nošenjem maji-
ce, spodnjih hlačk in nogavic
moči pa sem opazila, da se
moje težave vse redkeje po-
javljajo. Ultrazvočni pregled
ščitnice je pokazal prisotnost
brazgotinic kot posledico av-
toimunega vnetnega procesa
ob normalnih protitelesih in
hormonih ščitnice, kar kaže
na zaustavitev procesa vnet-
ja. Take »spontane« ozdravi-
tve vnetja ščitnice so zelo red-
ke. Izdelkom moči sem zelo
hvaležna in lahko zatrdim, da
so veliko pripomogli k izbolj-
šanju, ki iz moje notranjosti
vse bolj odseva navzven.«
Ciril  Tomazin,   Ribnica:
»Vašo majico moči nosim že
eno leto in pol. Sem invalid,
pretrpel sem težke telesne
poškodbe, med drugim tudi
izpahe obeh kolkov. Zaradi
bolečin sem moral uživati
dnevno po štiri tablete keto-
nala proti bolečinam in to pe-
tindvajset let. Z uživanjem
tablet sem imel želodčne te-
žave, med drugim tudi vnetje
debelega črevesja. Ob upora-
bi vašega podstavka moči in
majice moči so moje težave
minile in tablet ne uživam
več. To je razvidno iz moje
zdravstvene dokumentacije.«
Nina  Bogdanovič,  Split:
»Hči je stara sedem let. Zad-
njih pet let je imela na nogah
glivice. To ji je povzročalo
precej težav, posebej v zim-
skem času. Obula sem ji no-
gavice moči, ki jih ni hotela
sleči. Po treh dneh nošenja,
so se glivice začele sušiti, po
sedmih dneh pa popolnoma
izginile. Imam vso medicin-
sko dokumentacijo pred in
po nošenju nogavic moči.«
kaj bi danes kuhali?
Piše: MAJDA KLANŠEK
Hladna skntina juha z
mlekom.
Nadevane paprike z
rižem in sirom,
Porova omleta
Hladna skutina
juha z mlekom
Potrebujemo: 1,5 1 mleka, 2
žlici moke, malo vode, 20 dag
skute, lupinica 1/4 hmone,
sok pol hmone, 1/4 kg poljub-
nega sadja (jagode, borovni-
ce, maline, marelice), sladkor
po okusu.
Priprava: v vrelo mleko za-
kuhamo podmet iz moke in
malo vode. Vre naj 5 minut.
Nato dodamo pretlačeno
skuto, naribano limonino lu-
pinico in to prav na hitro po-
vsem ohladimo. Nato doda-
mo hmonin sok, zmleto, se-
sekljano ali zmiksano sadje,
sladkamo po okusu, dobro
premešamo in postavimo na
hladno. Dobro ohlajeno juho
ponudimo v skodehcah.
Nadevane paprike
z rižem in sirom
Potrebujemo: 6 srednje ve-
likih paprik, 4 dag olja, 1/2
drobne čebule, 1/4 kg riža,
slan krop, 10 dag parmezana,
ščep ostre paprike, peteršilj,
maščobo in drobtine za pe-
kač, 1 dl kisle smetane, 1 dl
mleka, drobnjak.
Priprava: očiščene in opra-
ne paprike nadevamo, naloži-
mo pokonci v dobro namaš-
čeno in z drobtinami potrese-
no kožico, prelijemo z razžvr-
kljano mešanico smetane in
mleka ter pečemo 20 minut.
Preden ponudimo, potrese-
mo jed s sesekljanim drob-
njakom.
Za nadev prepražimo na ol-
ju drobno sesekljano čebulo;
zarumeneli čebuli primeša-
mo obrisan riž in toliko vroče
slane vode, kot je bilo riža. Ko
zavre, dušimo 10 minut, od-
stavimo, dodamo nariban sir,
papriko, sesekljan zelen pe-
teršilj in dobro premešamo.
Porova omleta
Potrebujemo: 1 velik por,
maslo, 4 jajca, olje in sol.
Priprava: opran por nare-
žemo na rezance in na maslu
•prepražimo. Razžvrkljamo
jajca in na vroči maščobi po-
lovico mase zlatorumeno
opečemo ter omleto potrosi-
mo s prepraženim porom.
Preden jo serviramo na krož-
nik, jo s penovko prepogne-
mo.
dom in vrt
Urejena trata -
naš ponos
Nedvomno je urejena oko-
lica hiše ponos vsakega ljubi-
telja vrta. Trava, oziroma vrt-
na trata s svojo zeleno ravno
površino, predstavlja v vrtu
nasprotje grmovnicam in
cveticam.Velika travna povr-
šina deluje pomirjajoče in po-
gled pritegne v daljavo.
Okus in znanje saditve rast-
hn se najprej vidi v velikosti
travne površuie. Zelo moteče
delujejo v travi zasajena drev-
nina in cvetice, saj nam optično
zmanjšajo travno površino.
Takšne rastline sodijo v obrob-
je našega vrta, travna površma
pa naj bo prosta. Če že žehmo,
posadimo kakšno manjše dre-
vo, ki ima lepo strukturno rast
in je okrasno z lepimi hsti (npr
Acer palmatum s svojimi sor-
tami).
Naša trava je na pogled čisto
drugačna kot na shkah iz kak-
šnega parka v Angliji. Pravo
»angleško travo« je v naših
podnebnih razmerah izredno
težko vzgojiti. Slovenija ima
premalo padavin v poletnih
mesecih. Pravljice o tem, kak-
šno angleško trato ima npr.
sosed, je bolje kar pozabiti.
Seveda pa se lepi travi tudi v
naših razmerah lahko močno
približamo.
O tem, kako pripravimo
zemljišče za setev, kakšno
travno mešanico uporabimo,
bomo govorih jeseni, ko je čas
za setev.V tem sestavku bi želel
samo opozoriti na najvažnejša
opravila, da bo tudi naša trava
zelena in gosta kakor tepih.
Marsikdo pri oskrbi najprej po-
mish na košnjo in grabljenje
trave. Sam postavljam to opra-
vilo na drugo mesto po po-
membnosti. Na prvem mestu
je za razvoj lepe trave pravilno
gnojenje. Ker mora biti trava
gosta, zelena in trpežna, so
strokovnjaki razvili posebna
gnojila, ki se uporabljajo za
vrtno travo. Bistvo teh gnojil je,
da trava ne raste v višino (manj
košenj), temveč v širino. To so
dosegli z posebno obUko duši-
ka (označenega z N), ki se
počasi sprošča v daljšem ča-
sovnem obdobju. Tako dobi
trava potrebna hranila dolgo
časa, trosimo jih dvakrat do
trikrat na leto in učinkujejo 2-3
mesece. Na žalost marsikdo ne
pozna teh gnojil in uporablja
navadna NPK gnojila, ki vzpod-
budijo rast trave v višino, zara-
di neustreznega razmerja med
hranili pa je trava bolj občutlji-
va na sušo in hojo.
Omenil sem že košnjo trave.
Izbu-a kosilnic je izredno pe-
stia, tako da vsak najde pri-
memo zase. Pri nakupu pazi-
mo na vehkost parcele, posaje-
ne s trato, ter na to, ali kosilnica
pokošeno trato spravi v koš ali
jo izmeče. Kosilnica s košem
nam prihrani nadležno grablje-
nje pokošene trave in hstja.
Nož kosilnice naj bo pri vsaki
košnji nabrušen, da bo travo
odrezal in ne poglodal. Slabo
nabrušen nož povzroči, da ko-
nice trave porjavijo in je trava
bolj občutljiva na sušo. Prav
tako poškodovanega noža ne
popravljamo sami, temveč ku-
pimo originalnega novega.
Višino košnje prilagajamo
vrsti in namenu tiave ter letne-
mu času. Spomladi in jeseni
trato kosimo nižje in bolj pogo-
sto. S tem vzpodbudimo raz-
rast v širino in uničimo v travi
plevele. Poleti, ko nastopi suša,
pa kosimo višje in bolj pored-
ko. S tem varujemo travo pred
osušitvijo. Pokošeno travo
uporabimo kot zastirko (mulč)
pod drevnino ali pa jo damo na
kompostni kup.
GORAZD MAUER,
Vrtnarska šola Celje
iščemo dom
Več informacij o izgubljenih psih lahko dobite v hotelu in
zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah
na telefon 749-06-00 ali na spletnih straneh http://come.to/
zonzani.
Leto dni staro labradorko so 14. maja našli v LaškenL

38|
RADIO - FIIM - TELEVIZIJA
SKRITA KAMERA^
• Čeprav se na POP TV radi
pohvalijo, da je njihov kviz z
Jonasom najbolj gledana odda-
ja na Slovenskem, je njihov pro-
gramski direktor Branko Ča-
karmiš napovedal, da gre odda-
ja Lepo je biti milijonar prihod-
nji mesec s programa. Pa ko-
mercialki ni zmanjkalo denarja.
Na POP TV je praksa, da čez
poletje ukinejo vse oddaje last-
ne produkcije in jih zamenjajo z
uvoženimi filmi in nadaljevan-
kami. Pravilo seveda ne velja za
informativno oddajo 24 ur, ki bo
tako še naprej poročala o ti-
stem, o čemer bodo poslej, za-
radi Lipuščkovega kodeksa, v
nacionalkinem TV Dnevniku
molčali.
• Sicer pa se na novinarski
kodeks nekateri ustvarjalci
na TVS kratkomalo požvižga-
jo. Tako je urednica Odmevov
Nina Komparič minuli petek
dobila ukaz od zgoraj, da mo-
ra v oddaji objaviti 7-minutno
reportažo o dogodku, ki se je
imel zgoditi naslednji dan. Šlo
je za rekreativni maraton v
Radencih. Sicer eminentna
avtorja, voditelj Igor E. Ber-
gant in upokojeni režiser Be-
no Hvala, pa sta iz tistega, kar
bi si sicer zaslužilo kvečjemu
kratko novičko v športni od-
daji, naredila dolgovezni ne-
gledljiv zmazek, ki je bil povr-
hu še ena sama reklama za
pokrovitelja maratona, znano
prekmursko proizvajalko mi-
neralne vode. Načela v ko-
deksu so teorija, denar, ki ga
nacionalka dobiva od spon-
zorjev, pa je praksa, bi rekel
bivši novinar in šef RTV mar-
ketinga Ivo Milovanovič.
•Janez Lombergar, direktor
TV programov nacionalne te-
levizije, je uradno zanikal go-
vorice, da bo zaradi pritiskov
Cerkve in nekaterih »desnih«
slovenskih politikov ukinil
humoristično oddajo TV Po-
per. Medtem se med varuhi
šentflorjanske morale še na-
prej krešejo mnenja o tem, ali
so šale, ki jih objavljajo v TV
Popru neslane ali preveč po-
poprane.
•Marjan Lah, urednik šport-
nega programa na TVS in naj-
Marjan Lah
bolj znani Laščan na zača-
snem delu v Ljubljani, se še
naprej obdaja z bolj ali manj
prikupnimi mladenkami, ki
vidijo pot do slave v priprav-
ljanju in branju športnih po-
ročil. Njegova najnovejša pri-
dobitev je Polona Kalan,
hčerka prve radijske napove-
dovalke, pred leti tudi bralke
TV Dnevnika, Ajde Kalan. V
družini Kalanovih je šport do-
ma, saj se uspešno ukvarjajo
s konjeništvom, pa tudi z go-
vorništvom je mama Ajda
hčerko zagotovo dobro pod-
kovala.
• Na TVS je vse pripravljeno
za skorajšnji veliki finale no-
ve slovenske popevke. Za
svež videz prenosa bo kot
voditeljica spet poskrbela
mlada Blažka Miiller, ki vse
bolj trdno stopa po stopinjah
slavne vzornice Miše Molk.
Bojazni, da bi učenka preko-
sila učiteljico, pa zaenkrat ni,
saj Blažka dobro ve, da se
vsemogočna urednica razve-
drilnega programa kaj hitro
znebi zvezdnic, ki bi utegnile
zasenčiti njeno slavo.
• Prenos slovenske popevke
pa bo tudi tokrat potekal pod
taktirko neumornega režiser-
ja Slavka Hrena, katerega so-
proga Lidija Hren drži v ro-
kah vajeti TV Dnevnika. Zanj
sta menda zakonca složno
ugotovila, da je mnogokrat
bolj zabaven kot je večina
Lidija Hren
razvedrilnih in zabavnoglas-
benih oddaj. Zahvala gre se-
veda politikom, ki v Dnevni-
ku lahko in radi nastopajo, na
slovenski popevki pa lahko
sodelujejo le kot gledalci med
publiko.

Homer je sirota. Le ena od
mnogih sirot v sirotišnici v
Cedar Creeku. Z eno razUko:
njega nihče nikoh ni hotel pos-
vojiti, in ker ni imel druge
izbire, je pač tudi odrasel v
sirotišnici. Ostareli dr Larch,
ki se v prostem času opaja z
kapljicami etra, mimogrede
pa izvaja tudi nelegalne spla-
ve, Homerja nekako ne po-
vsem prostovoljno posvoji in
ga izuči za amaterskega
zdravnika. Edini problem je v
tem, da se Homer z Larchevi-
mi nenavadnimi, včasih tudi
ciničnimi merili, ne strinja
kaj preveč. Da niti ni prepri-
čan, če želi biti zdravnik tudi
sam, in da ga sčasoma začne
luknja na pozabljenem koncu
sveta, imenovana sirotišnica,
omejevati. Da začne, po do-
mače povedano, odraščati, in
želi videti... ja, vsaj ocean. Če
ne kaj več. Zato zagrabi prvo
priložnost in se odpelje stran.
V širni svet. Okusit življenje.
Film je od sedmih nomina-
cij za veliko nagrado Akade-
mije, ki se začne na o, dobil
dve: za stransko vlogo Mic-
haela Caina (ki svoj posel
opravi dobro, čeprav skle-
pam, da so mu nagrado pode-
lili tudi na račun preteklega
dela... in vsekakor si jo je za-
služil), in za najboljši scena-
rij, prirejen po literarni pred-
logi. Hm. Nisem bral istoi-
menske uspešnice Johna Ir-
vinga, bral pa sem Patricio
Higsmith in njenega Ripleya,
in za moj okus je Anthony
Minghella svojo filmsko verzi-
jo - ki tudi ima pomanjkljivo-
sti, pod prvič je znova precej
dolga - prelevil iz knjige zelo
spretno. Morda spretneje, gle-
de na to, kako zelo mainstrea-
movski, povprečen film se mi
v bistvu zdi Hišni red. Pa ne
da bi bil slab. Igralsko gleda-
no so tukaj še zelo prijeten
Tobey Maguire, Charlize The-
ron. Kieran Culkin (ki 114
liko prehiteva svojega povi
izginulega brata, in se mi
cerzdi, da v dotičnem filn^
malo preigrava namesto ^
ampak vsaj tako tečen ni
za priboljšek še odlična pg
Erykah Badu, ja, tista,
na podelitvi Velikega Oja
sila veliki zeleni turban. ;
žiral je Lasse Hallstrom (
muči Gilberta Grapea?, v
terem je sodeloval gospod
Caprio).
Film ima sporočilo zelo
prtega tipa, zelo liberalne
v smislu: naj pravila raje ^
stavljajo tisti, ki morajo p
njih živeti (oziroma obrnjeni
naj po rečenih pravilih nud
živijo tudi tisti, ki so jiht
stavljali), oziroma, ali so 2
bestna, stoprocentno vockd
poma pravila v resničm
življenju sploh možna. HjM
podčrtna debata pro in coM
splavu je tudi zelo opazna. |
saj to je vse v redu, boste rek\
Ja, je. Včasih celo krasno. fy
mer kot mlad koruervatk
raje gleda filme, kot pa da\
se ob njih, recimo, mečkal. [
to v avto kinu, ki je prosta
napravljen skorajda posei
za to drugo. Pa V vrtincu 1
strašno moti, ker se jam
nikakor ne morejo odM
kaj sploh hočejo. To so odlm
asociacije.) Ampak zdi sel
ko politično. Tako mirolji
no. Tako pravljično. Takof
mirjujoče. Seveda: dokler M
debate uporniške, eksplM
ne, dokler rastejo v senci,%
kler so kritizirana in kritizii
joča opozicija, so dobre, a
pak kakor hitro so posrkoi
in vsesplošno sprejete, post
nejo... povprečne. Nekako
resnične. Nekako pretvarjat
če se. Nekako posladkane. I
takšen postane na koncu tu
Homer In takšen zakljm
pusti tudi film sam.
PETER ZUPAN
NE PRESLIŠIIE
NA RADIU aUE
PETEK, 26. MAJA, PO 12. URI
ZAKUUČEK AKCIJE SLOVENSKO NAJ SMUČIŠČE
Poslušalci Radia Celje ste imeli vsako soboto možnost
glasovati za najpriljubljenejše smučišče. Z vašo pomočjo in s
pomočjo glasov poslušalcev še nekaterih slovenskih radijskih
postaj je naj smučišče postalo Rogla. Zato bo ekipa oddaje
Dobro jutro Slovenija pripravila zaključno slovesnost z razgla-
sitvijo rezultatov v petek v Zrečah. Tam bo tudi naša radijska
ekipa, ki se bo po 12. uri pa vse tja do 17. ure nekajkrat, na
kratko, javila v program Radia Celje.
NEDEUA, 28. MAJA, OB 10.10
NEDEUSKI ZMENEK Z VLADIMIRO SKALE
Gostja na Radiu Celje bo Vladimira Skale, svetnica v celj-
skem mestnem svetu, organizatorka odmevnih modnih revij,
skratka, uspešna mlada poslovna ženska. Z njo se bo pogovar-
jala Nataša Leskovšek.
VSAK ČETRTEK OB 14.15
GREŠ V KINO?
Za ljubitelje filma pripravljamo na Radiu Celje filmsko
oddajo vsak četrtek. V njej predstavimo filme, ki jih vrtijo v
Celjskih kinematografih, poleg tega pa med poslušalce razdeU-
mo tudi nekaj brezplačnih vstopnic za ogled filmov. Oddajo
vodi Nataša Gerkeš, že ta četrtek pa se ji bo po telefonu
pridružil tudi Peter Zupane, ki bo pripravljal kratke recenzije
filmov, ki si jih ogleda na zaprtih premierah in jih tako vidi že
pred nami. Vabljeni k poslušanju!
Gremo v kino!
v filmu Thelma in Louise sta zaigrali Susan Sarandoni
Geena Daviš. Izžrebanci so: Vita Medvešek, Zagrad 12g, Cel
Julijaiia Sajko, Košnica 25j, Celje in Bojan Stojan, Preloge^i
3240 Šmarje pri Jelšah. Prejeli bodo vstopnico Celjskih W
matografov za ogled filma.
Tokrat se nagradno vprašanje glasi: Julio Roberts, ki
lahko gledate v Notting Hillu s Hughom Grantom, ste v ku
nazadnje videli v Pobegli nevesti. S kom je takrat igrala
glavnih vlogah?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 30(*
Celje, do ponedeljka, 29. maja. Izžrebah bomo tri dobitnic
vstopnice za ogled filma.
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 25. do 31.5. ob
18.30 in 21. ter 26. in 2Z5. ob
23.15 romantična komedija
Notting Hill.
Mali Union: od 25. do 31.5.
ob 20.30 drama Hišni red.
Metropol: od 25. do 31.5.
ob 1Z30 in 20.30 ter 26. in 2Z5.
ob 23.30 zgodovinski spekta-
kel Gladiator, 27.5. ob 10. ro-
mantična komedija Notting
Hill.
Kino Žalec: 26., 27. in 28.
5. ob 20. uri psihološka dra-
ma Prebujena vest, 27. in
28. 5. ob 18. uri pa aimirani
družinski film Mišek Stuart
Notting Hill je del Londona, kjer se dogaja istoimenska romantična komedija, ki govori o
slavi, prijateljstvu in iskanju prave ljubezni. Tokrat se z Julio Roberts pojavlja Hugh Grant.

GLASBA
0
Četrt stoletja
ansambla
Ekart
v petek, 26. maja, bo v
vasici sredi Dravskega po-
lja, v Prepoljah, veselo, kot
že dolgo ne. Eden najbolj-
ših slovenskih ansamblov
v zadnjih letih, ansambel
Ekart, bo praznoval jubilej,
25 let igranja.
Z vehkim koncertom bo
ansambel, ki ga neumorno
vodi Jože Ekart, zaokrožil
zanimivo razgibano in uspe-
šno pot, saj je zadnja leta
osvojil mnogo najvišjih na-
grad, predvsem na priredi-
tvah na Ptuju, v Števerjanu,
slovenski polki in valčku
(zmagovita Ptičica) ter dru-
gih, manjših. Skupina je zad-
nja leta kadrovsko nespre-
menjena, kar je tudi zagoto-
vilo za dobro in kvalitetno
delo. Jubilejno prireditev je
Jože Ekart poimenoval »Po-
lje, kdo bo tebe ljubil«, sceno
pa je zaupal mojstru Jožetu
Napotniku iz Šmartna ob Pa-
ki. Prireditev bo na prostem,
začela pa se bo ob 20. uri.
Ekart bo predstavil jubilejno
ploščo Zaigrajmo in zapoj-
mo, ki so jo posneh v studiu
Avsenik v Begunjah na Go-
renjskem. TV
Začetek polelja
na gradu
Celjski Stari grad je znova
odprl svoja vrata grajskim po-
letnim prireditvam, ki so se
pričele minulo soboto, 13.
maja, s tekmovanjem t.i. »ga-
ražnih bendov« in nadaljevale
s koncertom velenjske skupi-
ne Senza s solistko Barbaro
Jedovnicky. Na odru so se
prvič pojavili pred letom dni
kot predskupina zagrebških
Soul Fingersov. Koncert na
gradu je uspel, nilada solistka
pa spravila občinstvo na no-
ge. JK
Boris Novkovic v Celju
Borisa Novkoviča spremlja
glasba že od malih nog tako
kot nogomet, vendar si je ved-
no bolj želel postati profesio-
nalni glasbenik, nogomet pa
je še vedno njegova velika
strast. Z glasbo se profesional-
no ukvarja tudi njegov oče,
Dorde Novkovič, s katerim so
ga mnogokrat primerjali.
Boris o tem pravi; »Moje
plošče so odraz mene. Oče jih
ima sicer več, ker pač sodelu-
je s števimimi glasbeniki in je-
vsaka njihova plošča tudi del-
no njegova. Najini glasbeni
poti sta razhčri. Obe sta zah-
tevni, očetova morda malo
bolj v >fotelju<, moja pa na
stadionu, v odprti borbi. Mo-
goče sem malo bolj nor!«
Boris je začel na glasbe-
nem odru nastopati že z 18.
leti. Na začetku je v glavnem
sodeloval s starejšimi, ven-
dar se z njimi največkrat ni
najbolj ujel. Zdaj veliko dela
z glasbeniki svoje generaci-
je.
Njegova zvrst je pop ročk,
ki mu daje svoje podtone,
vendar se tudi to malce spre-
minja. Danes prepeva druga-
če kot pred šestimi leti, če-
prav je on še vedno on. Boris.
Pesmi so rezultat preživelih
občutkov, zgodb, čustev.
Na zadnjeni Borisovem
albumu je skupaj 10 skladb,
med njimi najavni singl Bra-
nim se in aktualna Prodala
me ti, s katerim se je Boris
predstavil na letošnjih Me-
lodijah hrvaškega Jadrana.
Za prodajo plošče Branim
se v Sloveniji mu je založba
Nika včeraj podelila zlato
ploščo.
SIMONA BRGLEZ
express express
• s prvega mesta britanske
lestvice single plošč je Brit-
ney Spears in njeno »Oops!..
I Did It Again« izrinil avstral-
ski pop dance projekt Madi-
son Avenue. DJ Andy in
Shane sta simpatično sklad-
bo »Don't Call Me Baby« ob-
javila že lani, vendar pa se je
takrat prijela le na celin-
skem delu Evrope. V Ameri-
ki na vrhu še vedno vztraja
Santana z pesmijo »Maria,
Maria«, na drugo mesto se
je povzpela country zvezd-
nica Faith Hill z balado
»Breathe«.
• 31. maja bodo v ZDA pre-
mierno prikazali film »A Su-
pernatural Evening With San-
tana« s posnetki z nekaterih
koncertov, ki jih je Carlos
Santana letos odigral skupaj
z glasbeniki, ki so mu poma-
gali pri nastajanju njegovega
mega uspešnega LP »Super-
natural«.
• Prihodnji mesec se bodo
na skupno ameriško turnejo
odpravile tri velike zasedbe iz
tako imenovane new-wave
scene iz osemdesetih - B-
52's, Go-Go's in Psychedelic
Furs.
• Zaradi bolezni Dustya Hil-
la so legendarni teksaški roc-
kerji ZZ Top za nedoločen čas
preložili zadnji del svetovne
turneje, na kateri predstavlja-
jo septembra objavljen LP
»XXX«, obenem pa praznuje-
jo tudi trideseto obletnico pri-
sotnosti na svetovni glasbeni
sceni.
• Latino zvezdnik Ricky
Martin bo odigral glavno vlo-
go v nadaljevanju filmske us-
pešnice »Dirty Dancing«, v ka-
teri je leta 1987 blestel Patrick
Swayze.
• 74-letni blues kitarist in
pevec B.B. King je skupaj z
Ericom Claptonom posnel
dvanajst blues klasik za LP
»Ridin' With The King«, ki bo
izšel v začetku prihodnjega
meseca.
• Ameriški neo-hippyji
Black Crowes so odpustili
basista Svena Pipiena in na
njegovo mesto rekrutirali
Grega Rzaba.
• Avstralski ročk zvezdniki
AC/DC snemajo v Los Ange-
lesu material za video spot za
skladbo »Safe in New York
City«, ki jo najdemo na pred
nedavnim objavljenem albu-
mu »Stiff Upper Lip«.
• Prvič po letu 1985 bodo 16.
junija v Londonu na festivalu,
posvečenemu nedavno umr-
lemu lanu Duryju, skupaj
spet nastopili člani legendar-
ne angleške punk zasedbe
The Clash.
• Angleška boogie zasedba
Status Quo se po izidu albu-
ma »Famous In The Last
Century« pripravlja na veliko
turnejo po Združenem kra-
ljestvu. Na turnejo pa se od-
pravljajo tudi legendarni raz-
grajači Motorhead, ki bodo
tokrat promovirali svoj novi
izdelek »We Are Motor-
head«.
• Raper DMX je v manj kot
17 mesecih prodal neverjet-
nih 10 milijonov plošč, nič
manj pa ni uspešen tjeli raper
Eminem. 26-letni gobezdač je
prodal že več kot pet milijo-
nov lanskega prvenca »The
Slim Shady LP«, v torek pa je
izšel njegov med ljubitelji hip-
hopa težko pričakovani al-
bum »The Marshall Mathers
LP«.
• Prejšnji torek se je na poh-
cah trgovin znašel nov izde-
lek »Oops! ... I Did It Again«
Britney Spears, na isti dan pa
je izšel tudi peti album »Bina-
tural« edine preživele velike
seattleške grunge zasedbe
Pearl Jam, ki bo 19. junija
nastopila tudi v ljubljanski
Hali Tivoli.
• Pri ljubljanski založniški
in distribucijski hiši Dallas je
pod imenom BAST izšel prvi
skupni projekt Alda Ivančiča
(Borghesia) in Vuka Krakovi-
ča (2.2.2.7.). Gospoda sta na
istoimenskem projektu
združila elemente sodobne
plesne glasbe, etna, jazza in
popa, pri nastajanju tega
nadvse zanimivega projekta
pa jima je pomagalo še pet-
najst domačih in tujih glasbe-
nikov.
• Založba Pop records je z
aktualnega    Magnificovega
LP »Sexy Boy« objavila drugi
single »Ljubljana - Portorož«.
• V soboto, 27. maja, bodo
na igrišču stare osnovne šole
v Rogatcu igrah Orlek in Za-
klonišče prepeva.
• Jan Plestenjak je aprila
prijetno presenetil s svojim
četrtim LP izdelkom »Amo-
re Mio«, na katerem je po-
leg naslovne pesmi še nekaj
za domače razmere zelo so-
lidnih popevk, med njimi
tudi nov single »Smeh in
solze«.
SŠ
vrtiuakpolkin
valčkov
20VROČfflRC

44|
ZAAVTOMOBILISTE
Peugeoh zelo dobri rezuHoli
Francoskemu Peugeotu, sestavnemu delu skupine PSA (tudi Citroen), gre letos izjemno
dobro od rok. To velja tako za Slovenijo kot za druge evropske trge.
V letošnjih štirih mesecih je omenjena tovarna na slovenskem trgu dosegla 6,5-odstotni tržni
delež, kar pomeni, da so med vsemi prodajalci avtomobilov oziroma tovarnami na petem
mestu. Pri Peugeotu Slovenija upajo, da se jim bo posrečilo omenjeni tržni delež zadržati v
vsem letu, zelo dobro pa gre v promet predvsem peugeot 206 in deloma tudi 406. Podobno gre
tovarni v Evropi, saj je povečala svoj promet in število prodanih avtomobilov. Seveda se vse to
pozna tudi na borzi, kjer so delnice Peugeota med najbolj prometnimi. Omembe vredno in za
delničarje pomembno je predvsem to, da se je vrednost delnic v zadnjih šestih mesecih
povečala za nič manj kot 70 odstotkov. Na sliki: peugeot 406.
Hyundai zanje uspehe
o južnokorejski avtomo-
bilski industriji v zadnjem
času ne slišimo kaj izjem-
no ugodnega, vendar drži,
da se nekako pobira po
globoki in tudi dolgi gos-
podarski krizi, ki je pose-
bej hudo prizadela prav iz-
delavo avtomobilov.
Hyundai, največja tovar-
na v Južni Koreji, pa se lah-
ko v teh dneh pohvali z do-
brimi letošnjimi poslovnimi
in siceršnjimi rezultati. V pr-
vih treh letošnjih mesecih so
namreč vsega skupaj prodali
364 tisoč osebnih avtomobi-
lov, kar je bilo za nič manj
kot 54 odstotkov več kot v
enakem lanskem obdobju.
Promet, ki so ga ustvarili, je
dosegel vrednost 3,5 mili-
jarde ameriških dolarjev,
kar je bilo za 71 odstotkov
več. Na domačem, še vedno
dokaj hermetično zaprtem
trgu, je Hyundai prodal 173
tisoč vozil, pri čemer je bilo
to za 59 odstotkov več kot
leto nazaj. Na tuje so izvo-
zili 190 tisoč vozil, to pa je
bilo za 51 odstotkov več kot
v enakem obdobju lani.
Najbolje gredo hyundaiji v
promet v ZDA, kamor so
letos prodah 66 tisoč vozil;
dobro gre tudi na stari celi-
ni, kjer je južnokorejska av-
tomobilska hiša prodala 78
tisoč avtomobilov ali za 42
odstotkov več. Seveda pa je
treba ob teh visokih odstot-
kih povečanja prodaje po-
vedati tudi to, da se je Hyu-
nadi še lani srečeval pred-
vsem z minusi, sedaj pa gre
očitno bolje.
Na sliki: hyundai sonata.
Zahodna Evropa: zmerni optimizem
v Evropski uniji so marca prodali 1,75
milijona osebnih avtomobilov, kar je bilo za
skromnih 0,9 odstotka več kot marca lani. V
letošnjih treh mesecih pa so na omenjenih
trgih prodali 4,24 milijona osebnih avtomo-
bilov, kar je bilo za bolj obetavnih 3,9 odstot-
ka več kot v enakem lanskem obdobju.
Zanimivo in pomembno je, da je bila tako
marca kot v vseh treh letošnjih mesecih
prodaja v Nemčiji, nedvomno najpomem-
bnejšem evropskem avtomobilskem trgu,
bistveno manjša kot v primerljivem lanskem
obdobju. V Franciji, Španiji, Italiji in Veliki
Britaniji je šlo razmeroma dobro. Omembe
vredno je, da letos in tudi marca Volksvvagnu
ne gre več tako dobro kot lani, zelo dobro pa
kaže koncernu PSA, ki ga sestavljata Peugeot
in Citroen.
Prihodnje leto novi BMW 7
Nemški BMW je morda v
zadnjem času nekoliko po-
pustil pri predstavljanju no-
vih avtomobilov, ali pa bi
lahko rekli, da so predvsem
konkurenti nekoliko bolj
pritisnili na plin. Vsekakor
pa drži, da bo prihodnje le-
to, verjetno na septembr-
skem avtomobilskem salo-
nu v Frankfurtu, predstavil
povsem obnovljeni avtomo-^
bil serije 7.
S tem vozilom seveda želi
oziroma hoče znova konku-
rirati predvsem mercedesu
razreda S; slednji je od lani
povsem nov in gre tako re-
koč izjemno dobro v promet.
BMW serije 7 je ta hip največ-
ji avtomobil bavarske avto-
mobilske tovarne, čeprav ne
pomeni, da je tudi najprestiž-
nejši (lovorika slednjega
morda pripada roadsterju
Z8). Pri dolžini praktično ne
bo sprememb (malenkost
manj kot pet metrov), bo pa
novi BMW serije 7 povzel
nekaj karoserijskih linij po
študiji Z9. Ponudili bodo tudi
podaljšano izvedenko (dolži-
na 513 centimetrov). Pri mo-
torjih bo ponudba pestra, za-
čeli pa naj bi z 3,0-litrskim
agregatom z močjo 231 KM.
Sledili bodo 3,5 in 4,4-litrski
osemvaljniki, motorji, ki se
vrtijo že v sedanji seriji, ven-
dar jih bodo nekoliko spre-
menili oziroma dopolnih. Po-
vsem v vrhu bo novi V12, ki
bo imel gibno prostornino
6,0 litra in razvijal nekaj vež
kot 400 KM; seveda bodo na
voljo tudi dizelski motorji,
med njimi VB turbodizel z
močjo 250 KM. |
Konec v Dagenhamii
Okoli Forda in njegove us-
pešnosti zlasti na Stari celini
se je v zadnjem času veliko
govorilo; pisali in poročali
so tudi o zelo radikalnih po-
slovnih potezah. Sedaj je
znano: tovarna bo v britan-
skem mestu Dagenhamu,
kjer izdelujejo fiesto, leta
2002 ustavila proizvodnjo.
Vse kaže, da bo ob delo
skoraj 2000 delavcev; vse tudi
kaže, da bodo novo fiesto iz-
delovali le v nemškem Kolnu.
Pri Fordu so ob tem objavih,
da naj bi v Dagenhamu izde-
lovali le dizelske motorje, kar
naj bi pomenilo, da bo imelo
delo vendarle kakšnih 500 lju-
di. To tudi pomeni, da velika
ameriška korporacija opušča
množično izdelavo svojih av-
tomobilov v Veliki Britaniji.
Hkrati je tovarna sporočila.
da bo -ustavila tudi proizvod-
njo v Minsku v Belorusiji, kar
nekako spada v načrt o pre-
strukturirajo Forda v Evropi.
Ob tem pri tovarni trdijo, da
se za zaprtje tovarne v britan-
skem Dagenhamu niso odlo-
čili zaradi visoke vrednosti
funta, pač pa zaradi preveli-
kih proizvodnih zmogljivosti
v Evropi. Lani so na Stari celi-
ni naredili 1,6 milijona fordov,
čeprav bi jih lahko vsaj 2,2
milijona. Iz Velike Britanije pa
že prihajajo vesti o tem, da se
sindikati pripravljajo na hud
boj.
Na sliki: ford fiesta.
VW in težave Z
molorjeniTDI
Nemški Volksvvagen nima
sreče s svojim dokaj novim
turbodizelskim motorjem
1,9 TDI s 115 konjskimi moč-
mi. Po nekaterih prejšnjih
težavah je sedaj jasno, da
bodo morali zaradi novih
tehničnih problemov zame-
njati približno 3600 agrega-
tov. Kako bo s tem v Slove-
niji oziroma ali se bo to zgo-
dilo tudi pri nas, ta hip še ni
jasno.
St.21.-25.mai2000
ZA AVTOMOBILISTE
i3
Srednja Evropa: kar
zadovoljivo leto 1999
Srednjeevropski avtomo-
liilski trg je vsaj za nas raz-
meroma zanimiv^ čeprav je
jjsno, da so njihove možno-
jti, vsaj ko je v mislih količi-
na, nekoliko drugačne. Med
,,5enii seveda izstopa Polj-
j)ca, ki predstavlja s svojimi
40 milijoni prebivalcev zani-
jiiv prostor za avtomobilske
liiše tako v tržnem kot pro-
dukcijskem pogledu.
Lani so na Poljskem tako
prodali kar 640 tisoč novih
osebnih avtomobilov. To je bU
za 23 odstotkov boljši dose-
žek kot leto prej. Najbolje je
na Poljskem prodajal Fiat
(180 tisoč vozil), sledil mu je
Daewoo (179 tisoč) in nato
Opel (59 tisoč); omeniti je
treba, da so v tej državi najbo-
lje prodajali fiata seicenta in
(iaewoo matiza, saj je bilo
prodanih skupaj kar 140 tisoč
avtomobilov obeh znamk.
Na Češkem je šlo lani kar
dobro. Prodanih je bilo 146
tisoč avtomobilov. To je bilo
za 3,5 odstotka več kot leto
prej. Seveda je bila najuspe-
bejša Škoda s prodajo 72
tisoč avtomobilov, vendar je
bil ta rezultat za več kot šest
odstotkov skromnejši kot le-
ta 1998. Vse druge tovarne so
seveda bistveno zaostajale,
te Slovaškem je bil lani po-
si  z   novimi   avtomobili
skromnejši za 18 odstotkov,
saj so prodali 56 tisoč avto-
mobilov. Nekako razumljivo
je, da je šlo najbolje Škodi
(30 tisoč vozil), precej zadaj
pa sta bila Daewoo (7 tisoč
vozil) in Volksvvagen, ki je
prodal skoraj 3000 avtomo-
bilov. Na Madžarskem so bili
trgovci z avtomobili zado-
voljni. Prodaja je bila večja
za 24 odstotkov, prodanih je
bilo 129 tisoč avtomobilov.
Najbolje je šlo Suzukiju (31
tisoč avtov), sledil je Opel s
prodajo 19 tisoč vozil in VW,
ki se mu je posrečilo prodati
dobrih 10 tisoč avtov.
Za konec še Hrvaška. Proda-
li so dobrih 55 tisoč avtomo-
bilov, vendar je bilo to za tri
odstotke manj kot leto nazaj.
»Prvak« je bil Volksvvagen
(7700 vozil), na drugem me-
stu je bil Opel (skoraj enak
rezultat), na tretjem pa Re-
nault (5500).
Na sliki: fiat seicento, naj-
bolje prodajano vozilo na
Poljskem.
April skromen
Prodaja avtomobilov v le-
tošnjem aprilu na sloven-
skem trgu ni bila izjemna, še
posebej v primerjavi s tisto
aprila lani, vendar pa tudi ni
bila katastrofalna.
Tako je bilo v četrtem letoš-
njem mesecu prodanih sku-
paj 6275 avtomobilov, kar je
bilo skoraj za 25 odstotkov
manj kot aprila lani. Vendar
je treba vedeti, da je bil lanski
april v letu 1999 skoraj eden
najboljših, saj se je slovenski
trg napihoval predvsem zara-
di napovedanega DDV. Ome-
niti tudi kaže, da je bilo v
letošnjih štirih mesecih na
slovenskem trgu prodanih
25.020 novih osebnih avto-
mobilov, kar pa je za 16 od-
stotkov manj kot v enakem
lanskem obdobju. Jasno je,
da je šlo aprila najbolje Re-
naultu, ki je sicer prodal za
skoraj 17 odstotkov manj kot
aprila lani, vendar si je prido-
bil 22-odstotni tržni delež
(prodal je 1382 avtomobi-
lov). Na drugem mestu je bil
Volksvvagen s prodajo 740 av-
tomobilov, pri čemer je bilo
to za 37 odstotkov manj kot
aprila lani. Na tretjem mestu
je bil Fiat s prodajo 564 avto-
mobilov, kar je bil za skoraj
deset odstotkov skromnejši
rezultat. Med tistimi, ki jim
je šlo aprila zelo dobro, je bil
Peugeot, ki je svojo letošnjo
aprilsko prodajo v primerjavi
z lansko povečal za nič manj
kot 117 odstotkov. Med tovar-
nami, ki je aprila ustvarila
plus, je bil še španski Seat (za
12 odstotkov več, 229 avto-
mobilov). Na lestvici najbo-
lje prodajanih vozil še naprej
vodi renault clio, ki je bil
najuspešnejši tudi aprila (813
vozil), sledita fiat punto
(439) in volksvvagen golf
(333 vozil).
Na sliki: peugeot 206.
Honda na drugem mestu
Konec marca se je na Japonskem končalo minulo poslovno leto, ki je bilo vsaj za Hondo
očitno dovolj uspešno.
Tako je tovarna izdelala 2,4 milijona vozil, kar je bilo za 4,4 odstotka več kot leto prej.
Zanimivo pri tem je, da je Honda tako po obsegu izdelava zasedla drugo mesto med japonskimi
avtomobilskimi hišami, saj je spredaj ostala samo še izjemno velika Toyota. To torej tudi
pomeni, da je Honda prehitela tako rekoč večno drugega Nissana. Slednji ima izjemno veliko
težav, saj je zelo zadolžen, vprašanje pa je tudi, kako bo Renault, ki je tretjinski lastnik, v
prihodnje reševal te probleme. Sicer pa so na Japonskem lani naredili 9,93 milijona vozil, kar je
bilo znova manj kot pred letom dni, in sicer za 0,4 odstotka. Na sliki: honda accord.
Št. 21.-25. moj 2000
v MODNEM VRTINCU
47
Biti ali ne bili... v trendih kopalne mode?
To je zdoj, tik pred poletno kopalno sezono, vprašanje, ki prav kria po podrobnejši obravnovi - iz rozltaiib zornih btov
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Kakšne so ta hip najbolj
,i0« in »out« kopalne cu-
fjice, je pravzaprav ob tem
;|(oraj obrobnega pomena,
čeprav se strastne modne
javdušenke s tovrstnim
razmišljanjem morda ne
mnlo strinjale. Vendar pri
tako nesramno izdajal-
jkem koščku tkanine, ki se
skupaj z našim telesom
druži z vodo in sončnimi
^rki, ne kaže skopariti s
previdnostjo. Mimogrede
se namreč lahko opečemo -
pa ne s premočnim soncem,
temveč z napačno izbiro
|[opalk. Oziroma pokri-
falk, če nam narava pač ni
velikodušno podarila po
trenutnih lepotnih idealih
brezhibne postave.
Teh, namreč postav po vzor-
cu vsaj 175 cm visoke vreče
kosti je - kar ozrite se naokoU
- v resničnem življenju pre-
sneto malo. Hecno bi bilo vi-
deti, kako bodo naši zanamci
komentirali analizo tipa žen-
ske ob koncu dvajsetega in
začetku enaindvajsetega sto-
letja. Zgolj na osnovi modne-
ga časopisja in ostalih vizual-
nih medijev bi bih gotovo pre-
pričani, da danes rožljamo po
svetu same koščene predstav-
ne nežnega spola.
Vendar, če jim bo prišel v
roke video-posnetek letošnje-
ga Eurosonga, bo stvar gotovo
zdrknila na bolj realne teme-
lje. Če ste si predprejšnjo so-
boto ta glasbeni spektakel og-
ledaU, že veste, kaj imam v
mislih. Seveda, toliko »pohio-
krvnih« dam med nastopajoči-
mi že dolgo in zlepa ni bilo!
Nekatere so s spretoo krojeni-
mi oblačiH zatajile morda cel
ducat kilogramov, druge... no,
ja... so jih (s ponosom?) očem
svetovne javnosti na o^ed po-
stavile. Stvar okusa pač oziro-
ma prepričanja, da je treba
imeti rad svoje telo, kakršno
koli že je. Ah biti »in« s tem,
ko si »out«... Vse lepo in
prav... Ampak, navleči nase
karkoh, le da si oblečen?
No, ve, drage moje, ki raz-
mišljate tudi vizualno, ki poz-
nate pomen pojma kultura ob-
lačenja, ki z urejeno celostoo
podobo sporočate, da ste sta-
bilna osebnost, si boste vzele
urico časa. Za razmislek in
pomerjanje. Pred nakupom
tako delikatnega oblafilca,
kot je kopalna obleka, pa mor-
da še pet minut več.
Prihodnjič bomo torej vr-
tincih med kopalkami in vi-
zualnimi zvijačami, s pomoč-
jo katerih postavo optično ko-
rigiramo. Ne gre seveda priča-
kovati kakšnih čudežnih me-
tamorfoz, drobne estetske na-
pakice pa lahko prav uspešno
zakrijemo.
Tokrat le še tri zlata pravi-
la ob nakupu kopalk:
1. Bodite pozorni na sestavo
materiala. Čim večji delež ela-
stina je v njem, bolj kvaUtetne
so kopalke. Saj poznate tisti
prežvečen rek - nisem tako
bogat, da bi kupoval poceni...
Več elastina torej pomeni več
kakovosti in zagotavlja daljšo
življenjsko dobo kopalk.
2. Ne kupujte pretesnih ko-
palk z mislijo: do počitnic mo-
ram tako ali tako sklestiti nekaj
odvečnih kilogramov... Saj ne,
da bi bili čmo^edi - ampak, kaj
pa. če vam ne bo uspelo?
3. Imate tako problematič-
no postavo, da le z veliko
muko najdete prave? Ko vam
to uspe - ne razmišljajte ah bi
ah ne bi - i2Mlatek bo res večji,
ampak odlična naložba za na-
prej -zato kupite idealen kroj
kopalk kar v dvojniku!
Za prvo »mokro« modno pokušino - trendouske kopalke 2000.
modnidogodki
Mladi modni oblikovalci
znova navdušili
Cdjanka Simona Primožič: »Magma« - zanjo in zanj.
»Rob oblačila v mavričnih
prelivih pušča svoj soj na
ustnicah neba.«
(M. Komelj, Večer)
Ljubljanska Šola za obli-
kovanje oziroma Umetniška
gimnazija - oddelek modne-
ga oblikovanja, se je prejšnji
teden v Viteški dvorani ljub-
ljanskih Križank ob za-
ključku 4-letnega šolanja
predstavila s tradicionalno
modno revijo.
Svoje umetniško znanje so
mladi kreatorji združih z os-
novno temo profesorice in
mentorice, akademske slikar-
ke Darje Vidic pod naslovom
Condensed. V »modni ploče-
vinki« so pustih črno barvo, ki
letos odhaja iz mode, iz nje pa
vzeh razigrano paleto mavrič-
nih odtenkov, ki prehaja v či-
sto, deviško belo - skupek
vseh barv.
S svojo kreativnostjo, sporo-
čilnostjo in uporabno estetiko,
je slovenski kreatorski podm-
ladek znova navdušil ter potr-
dil tezo, da je moda ne le v
svetu, temveč tudi pri nas, ena-
kovredna (»talim umetnostim.
Foto: STANE JERKO
Izolski modni utrinek - večerni klabski slo^ ki se doptdnjuje s street-stylom.
AalNisada Gavioii: Fashien Gloiie Byfe II.
Še en modni dogodek se je v teh dneh zgodil na domačih tleh. Tokrat za predstavnike mlajše
generacije, navdušence svetovno uveljavljenega trendovskega sloga oblačenja, ki vsebuje
klasično eleganco, visokopozicirane blagovne znamke, trendovske barve in najnovejše futuri-
stično obdelane materiale s kančkom ekstravagance. Klubska moda, eden izmed etabliranih
klubskih simbolov, je bila prvič uradno predstavljena v izolski Ambasadi Gavioh lani, letos pa se
je koncept in performans nadgradil v atraktivni medijski projekt.
Če vam a»o|Hsa mso dostavfli m iIoiii, gaf
hhko brezplooio dobite v odMeUni miriik o^fn-
sov Novega tedalka na Prešernovi 19 v Ceijii
v Šmartnem v Rožni dolini: Žolnir in trgovina Pri vodnja-
ku; na Ljubečni. v Tmovljah, na Polulah - trgovine Potro-
šnik, pizzerija Picikato na Teharjah in trgovina Novak v
Košnici.
V centru Celja pa v trgovinah Center na Lavi ter v Trubarjevi
Jn Brodarjevi uUci; v trgovinah Potrošnik - Soča v Stanetovi,
na Hudinji, na Ljubljanski in Mariborski cesti (Gaberje), na
Ostrožnem in v Skalni kleti ter v trgovinah Tuš v Novi vasi in
(frogeriji v Stanetovi.
Nogradno vprasanie maia:
KAKO SE IMENUJE NAJBOU IZREZANA RAZUČICA
KOPALNIH AU SPODNJIH HLAČK?
A) čapka
B)peča
C) tanga
Št. 2!.. 25. m«! 2000
48l
KRONIKA S CEUSKEGA
Torta pod nebesi
Ljudje s Celjskega v središču pozornosti - Vplivna politika iz Zgornje Savinjske doline, oba s priimkom Zagožen -
Celjanka uspe privabiti v muzej množice - Šentjurčan je postal v Himalaji očka
Kaj vse se dogaja zadnje
čase? Slovensko politično
javnost zaposluje predvsem
nova slovenska vlada. Pri
tem imata veliko besede dva
Zgomjesavinjčana, oba s
priimkom Zagožen. Dr.
Franc 21agožen je po zgor-
njesavinjsko »mali stric« dr.
Jožeta Zagožna.
To pomeni, da je bil Franc
pravi bratranec letos umrlega
Jožetovega očeta. Slovenija je
pač tako majhna, da smo vsi
bolj ali manj v sorodstvu. Dr.
Franc Zagožen iz Vologa pri
Šmartnem ob Dreti je postal
pred kratkim prvak največje
slovenske politične stranke,
združene SLS in SKD, ter je ta
čas med najpomembnejšimi
Slovenci.
Doktor kmetijskih znanosti
iz Vologa je praznoval 3. de-
cembra 58. rojstni dan ter živi
na domačiji, kjer se že dolgo
posvečajo ovčereji. Na veliki
kmetiji sta zaposlena tako nje-
gova soproga Mihaela kot na-
slednik, sin Miha, oče pa je ob
delavnikih že dolga leta na
ljubljanskem koncu. Najprej je
bil profesor biotehniške fakul-
tete, ko je napisal ponatisnjeni
priročnik Ovčereja. Med štu-
denti je veljal za strogega pro-
fesorja ter ni pogledal skozi
prste niti Zgomjesavinjčanom.
Kadar je prvak najmočnejše
stranke doma, ga je mogoče
videti med kmečkim delom, v
škomjih. V domači dolini ima
veliko prijateljev, znano je, da
se tam marsikje ustavi na kavi,
po vesoljni Sloveniji pa je nje-
gov zaščitni znak izrazita
zgomjesavinjska govorica. Ti-
stim Slovencem, ki se še niso
zavedli nevarnosti klopov, bi
lahko o tem veliko povedal
prav dr. Prime Zagožen, ki ga
je lani jeseni mučila boreUoza.
Oba poUtika s priimkom
Zagožen sta v različnih stran-
kah, vendar v koaliciji Slove-
nija. Poslanec dr. Jože Zago-
žen, ki je v vodstvu Janševe
SDS ter je bil predlagan za
Bajukovega ministra za gos-
podarstvo, je doma z Ljubne-
ga ob Savinji, kjer je v zad-
njem času zgradil novo dru-
žinsko hišo. Z ženo Marijo,
zaposleno v Slovenski razvoj-
ni družbi, ter otrokoma An-
drejem in Ano, ki se še izo-
bražujeta, so v njegovem
rojstnem kraju skoraj vsak
konec tedna. Okoli domače
kmetije, ene večjih na Ljub-
nem, kjer nadaljuje z delom
brat Stanko (pred kratkim iz-
voljen za člana kmetij sko-
gozdarske zbornice), sta prav
tako domova brata Draga
(zgomjesavinjskega živinoz-
dravnika) in sestre Marije.
Dr. Franc Zagožen, prvak
združene stranke. Kadar mo-
re, dela na svoji zgomjesa-
vinjski kmetijL
Dr. Jože Zagožen, predlagan
za ministra za gospodarstvo,
je zgradil na Ljubnem novo
hišo.
Poslanec z Ljubnega, ki živi
z družino v Ljubljani, se bo
prihodnje leto srečal z Abra-
hamom. Na mariborski uni-
verzi je diplomiral iz zunanje
trgovine, nato opravil magi-
sterij in doktorat. Po diplomi
se je zaposlil v Gorenju, kjer
je bil med člani vodstva veli-
kega podjetja ter je takrat ži-
vel v šaleški prestolnici. V za-
četku devetdesetih let je po-
stal v obrambnem ministrs-
tvu direktor uprave za logisti-
ko, od koder je odšel skupaj s
takratnim ministrom Janšo.
Znan je tudi po založniškem
podjetju Veda d.o.o..
Naval v muzej
Slovenija je v preteklih
dneh obeležila svetovni dan
muzejev, pri čemer beleži Ce-
lje rezultate, ki odmevajo po
vsej srednji Evropi. Tako si
televizijski gledalci vseh dežel
skupnosti Alpe-Jadran (v is-
toimenski oddaji) v tem času
ogledujejo obrtno uhco stalne
razstave Živeti v Celju, po-
stavljene v Muzeju novejše
zgodovine. Za uspehe je kriva
seveda direktorica Andreja
Rihter, ki uspe s sodelavci
privabiti v muzej po 60 tisoč
obiskovalcev na leto, za razU-
ko od 4 tisoč na leto, kot so jih
našteli pred desetletjem (v
povprečnem slovenskem
muzeju je dandanašnji 20 ti-
soč obiskovalcev na leto).
Rihterjeva je kot predsedni-
ca Skupnosti muzejev Sloveni-
je ta čas urednica novega Vod-
nika po slovenskih muzejih
(pri nas je 230 muzejev in
zbirk), ki izide septembra.
Prav tako je vključena v evrop-
sko dogajanje; kot nacionalna
korespondentka Evropskega
muzejskega foruma, ki bo na
Celjskem marca 2001, priprav-
lja veliko muzejsko delavnico
za udeležence iz petnajstih dr-
žav. Diplomirana zgodovinar-
ka in sociologinja je pri vsem
skupaj tudi predsednica Turi-
stičnega društva Celje, ki se je
na skupščini v prejšnjem ted-
nu odločilo, da bo na Starem
gradu letos znova srednjeveš-
ki dan.
Pod njeno taktirko je nastal
otroški muzej Hermanov br-
log, v katerem so navduših
najmlajše obiskovalce, z nji-
Andreja Rihter navdušuje
60-tisočglavo množico.
mi pa nato starejše in najsta-
rejše. Pravijo, da je njeno živ-
ljenjsko delo ohranitev foto-
grafskega ateljeja Josipa Peli-
kana v Razlagovi ulici, soseda
iz njenih otroških let. V Peli-
kanovi zbirki, plodu njenega
strokovnega dela, je zbranih
že nad 22 tisoč predmetov.
Njeno zanimanje za zgodo-
vino je prebudil odlični preda-
vatelj prc^ Milan Dežnik
(poznejši žalski župan), ki jo je
učil od 7. razreda osnovne šole
ter postal v mmnanu niea raz-
rednik. Tako so iz njenfe gene-
racije zaključili študij zgodovi-
ne kar trije vrstniki. In če je
Andreja Rihter uspela v Štajer-
cih prebuditi zanimanje za zgo-
dovinsko stroko, ji to v družini
ne uspeva. Njen soprog Janez
se veliko bolj zanima za stroj-
ništvo, čeprav ji je bil pri reše-
vanju tehniške dediščine za
zbirko Živeti s Celjem v veliko
pomoč. Hči je zgledna dijakinja
I. gimnazije ter se še ni odločila,
kaj bo študirala. Le zgodovina
je nič ne mika, pravijo tisti, ki jo
poznajo.
Ogleda vredni
Sentjurčani
če so morali šentjurske že-
ne, mame in očetje in otroci
včasih dolgo živeti v negoto-
vosti, kaj se dogaja z njihovi-
mi alpinisti, je zadnje tedne
čisto drugače. Slovensko hi-
malajsko ekspedicijo oziro-
ma šentjursko odpravo na
Lhotse, četrto najvišjo goro
na svetu, j^ mogoče v živo
spremljati po Internetu (za
kar so že prejeU priznanje
»Vredno ogleda«). Z Brnika je
odšla 7. aprila, v Šentjurju jo
pričakujejo v začetku jimija.
V petek sta stopila na vrh
8516 metrov visokega Lhotse-
ja zmagovalca Milan Romih
in Aco Pepevnik in to brez
dodatnega kisika (Romih je
stopil na svoj prvi osemtiso-
čak, Pepevnik že na tretjega).
Z njima je stopil na vrh Italijan
Sergio Martini, ki je bil na
svojem štirinajstem osemti-
sočaku, dan pred tem sta bila
na Lhotseju prva Nepalka, 27-
letna Lakpa Sherpa, nekaj
dni pred njimi Poljak in Gru-
zinec. Na nekoč prezrti gori je
postalo živahneje.
Pred nekaj dnevi je prazno-
val med odpravo 40. rojstni
dan Milan Romih, član alpini-
stičnega odseka Slovenska Bi-
strica, ki je osvojil doslej 30
vrhov, višjih od šest tisoč me-
trov. Prijatelji so mu v tamkajš-
njih skromnih razmerah pri-
pravili torto z vsemi štirimi sve-
čami. Sicer pa je najstarejši član
odprave na goro med Nepa-
lom in Tibetom Aco Pepevnik
iz Šentjurja, ki bo praznoval 28.
maja 41. rojstni dan. Najbolj
izkušeni Pepevnik, po poklicu
trgovec, opravlja s svojim pod-
jetjem zahtevna višinska dela,
še posebej na visokih dinmi-
kih, med katerimi je l4ni podrl
dimnik celjske zlatarne. S so-
progo in sinom, dijakom 3. let-
nika celjske »Kajuhove« gim-
nazije, živijo v Šentjurju.
Najmlajši član odprave Ple-
zalna kluba Rifnik Šentjur je
22-letni Šentjurčan Boštjan Je-
zovšek, lani prekaljen v peruj-
skih Andih, na 6300 metrov
visokem Chopikalquiju. V
Šentjur se je priselil v osnov-
nošolskih letih iz Celja, po po-
khcu je elektrotehnik-energe-
tik ter opravlja višinska dela. V
mestu ob Voglajni ga prav ta-
Najmlajši alpinist na čem
najvišji gori na svetu je^
letni Boštjan Jezovšek, fcfl
pesnik.        ^
ko poznajo kot pesnika, tudi
planinsko obarvanih pesmi, ig
so jih decembra objavili v veli.
kem zborniku šentjurskih lite.
ratov Z besedami.
Sicer pa se je najpomenl
bnejši dogodek med ple^
njem šentjurske odprave zgo
dil kar v Celju. Dva dni po
odhodu iz Slovenije je postal
plezalec Dušan Debelak, la
živi med Šentjurjem in Celjem,
ponosni očka. Dušanova iz
branka Mojca je povila 3O30
gramov težkega in 49 centi-
metrov velikega dečka z ime-
nom Žiga.
Če si želite z odpravo oseb
m stik, je čarobna formula
»www.promel.si/lhotse2000«.
Med pogumnimi rojaki je
mreč Andrej Kmet, dobitnii
letošnje nagrade Viktor a
posebne dosežke, ki ima t
Himalaji na skrbi satelitske
komunikacije, fotografirani^
snemanje in podobno.
tmmmm brane jerank^I^
Št.21.-25.mai 2000