Cr*4«tfkitft«vrwUki F»
•Url: tur a Uwn«alr »▼.
HIT »o. l«««d>U kn. T«l«pk«M« Uondala 4111.
AVOIJJA NAMERAVA ZAPRETI VSE RBPUBLIČANE NA ' IRSKEM
{rtvi božičnega presnovenja t jtrtaajatih mestih.
POSLEDICE PROHIBIOIJE.
Madrid, fcpansks — Okrog H), 000 tobačnih dslareer je saJKrsj kalo in vse tovarna privaja. *k1a ditfa tobaka 00 presna is it Ha stavk* trajala dalj čase. be zmanjkalo tobaka.
Kadanj, Davka. — Danska p* ntn« komisija ja sklenila pripe-iti natčao 100 stradajočik a-
'f * '<
SVETA
PiOSVBTl
ftUOVEMJ« NAHOONE POPFOKNI JEDHpTE
A gIX) V KN»KF: N A KODNE PODPORAH J|DNOTfc
Cene oflasov po dogovoru Rokopisi se ns vračajo
'« i
Nsročnina: Zedlnjsn« drftsvs (izven Chlcafoj in Cansds $4.00 ns Isto. liliu pol UU in 91.00 ts trt miiifi; Chitsfo f lota, 91.40 ss tri mesec«, io ss laosemstvo 97.00.
NmWv m tM, br Im »Hk i littoai
"PROSVETA"
2SS7 f«r. Uw«4>l* Af«BM) Chicago, lllinoU.
'THE ENUGHTENMENT'
OrgM mi Um llwwk N«tta»«I BmofU Socio»y.
Ow.od
Advsrtlsing rstaf on sgreement.
SabacHption: Unitad StsUs (except Chicago) and Cansds 94 P« yesr; Chicago ff».M), and forelgfountries 97.00 P*r
m. pr.
< D*c«mb«r Sl-lt) poleg vašega imena in naalov« ■nni, da eaai > a tmm dnmrom pateld« naročnin«. Pmovito j# pra»a-
-----=	■i/ii ' j&tijij
ALI POSTANE MESO CENEJE?
-
Citali smo, d« bo velika mesarska petorica, ki je bila ma tudi pod imenom mesarski trust," se izključno bavilg odslej z mesarsko industrijo. Živinske staje pridejo pod drufo kontrolo, ravno tako tudi kolodvori in tovarne, ki niso v direktni zvezi z mesarsko industrijo. Z drugimi besedami to pomeni, da je mesarski trust razpuščen in da se mora reorganizirati v samostojnih delniških družbah.
Za ljudstvo nastane vprašanje, ali bo meso ceneje, če bodo mesarski magnatje lastovali le klavnice, klali in pobijali govedo, prašiče, drobnico itd.? Doz0aj je mesarska industrija centralizirana industrija. Bila je naj-perfektnejša industrijalna centralizacija, ki se je še vedno spopolnjevala v centralizaciji, odslej bo pa ta industrija decentralizirana. To pomeni sicer, da gre pri centralizirani industriji dobiček v žep par osebam, ki so gospodarji trustA, pri decentralizirani industriji se pa dobiček razdeli med več oseb, kar ne pomeni, da se bo produkt radi razdelitve tega dobička scenil.
• Mesarski trust je bil razpuščen v smislu Shermano-vega protitrustovskega zakona. Ta zakon je bil sprejet
e produkti scenuo, ee
renči. Postavodajci niso računili z dejstvom, da če
i te in da če lil' kojeiha pr. mekr sam zaklal
drtatega kot trusti y
m
sem taksi ps imam ravno toliko kot sem imel ko sem prišel v tu kajšnjo okolico. Nič. Kljub hu demu delu bi težkemu naporu \ poletnem času nisem pridelal to liko, da bi l*hko »ej*l spomladi, ker je podnebja zelo sovraiuo vsem fsrmsrjem v tukajšnji okolici. Vsled tega bo nam rasdelila okrajna oblast seme ss spomlad no setev. Smilila ae mi je uboga Živina ker je toliko trpela v poletnem času na poljih in, za prašen nič- Niti mrve niemo toliko pridelali, kot jo rabimo ln v»led tega jo moramo kupovati V bližnjem mestu Baker, ki je oddalji-no od tukaj kakih 40 milj. Tola-žili amo vsako leto s prihodnjim letom, da bo boljša letina in da bodo poljski pridelki poplačali pat trud- Toda naš up je bil do-sedsj vedno zsmsn
Mraza imamo' tudi tukaj do volj, kar 30 stopinj pod ničlo. Kuriva rsvno ne primsnjkuje, ker je v bližini gosd in tudi premoga se dovolj dobi vsepovsod, dovede ni tako dober kot je v Pennsjrlvani ji, toda gori pa in to jo Anton Birtič
•o. Fork, Pa. — Delavske razmer« v tukajšnji okolji ao sred nje. Z delom v tukajšnjih premo goro vili smo pričeli 12. decembra Hoda j se, je p.r}čela. |* zopet stara pesem, da je pričelo primaujkova ti železniških vozov. Da je to rea-niea, nikakor ne morem verovati, ker sem pred nedavnim Čiial, da bodo železnice t prvi vrsti pre važale premog- Kak namen ima jo laatniki premogovih" rovov in železnic. ae ne ve.
Kot ae vidi, ne bomo dobili več kot 14 odstotkov, katere nam je ponudil Gartfeld. V kolikor ,mo-
"" mo-koti
eg šga
čaiiisa
izprcmcAnjsijO' VWito in ae tod«, ,-lšgr 'Prepričan- sem, drbtrnsm de-IS^etšliMjklO W tfbMtfjttc *Woeo>
klobase je prodajal na trgu, tedaj bMe smeli snovati) 1 panijyppjj^ritttri j<* moral|k™ AvijMahrarod kar	Jo vanje # pioA^ji.*—*
Ce trust postane škodljiv ljudstvu, tedaj ne lcH rešitev vprašanja v tem, da se razpuščajo trust! v'več panij, ampak trust je treba nad jonaHzirati. Dokler ii Shermanov prbtitruStjUMki zakdnvtn nimamo I nacljonaliziranje trustov, se ne more izv " ' cija trustov.	.■VjPPK
Kongres ima moč, da prekliče Shermanovo postavo in sprejme potrebne postave za nacijonalizacijo trustov. Senatorje in kongreanike izvoli ameriško ljudstvo. In če to ameriško ljudstvo želi, da ae trusti nacionalizirajo, ima tudi moč, da se nacionalizacija trustov izvrši, Izvoliti mora senatorje in kongresnike, ki so za nacijonalizacijo trustov in njih nacijonaliziranje bo pričelo.
Do prihodnjih predsedniških volitev je še dobrflf deset mescev. Ameriško ljudstvo ima torej dosti časa, da se prepriča, da se niso scenili mesni izdelki in jestvine, ki so bile pod kontrolo mesarskega trusta, ker je trust raz-
puščen in pojde dobiček odslej več ljudem kot dozdaj. Prihodnje leto v jeseni bo lahko ljudstvo govorilo z glasovnico, kako je treba ravnati s trusti, da ne mu ne bodo škodovali. V desetih mescih dobi navaden človek take skušnje, da lahko prudari, kaj mu škodi in kaj koristi. Takemu človeku, ki ga skušnje ne izuče, pa ni pomagati in
i
<M
si je sam krive svoje nesreče.
m
M


k
M
Caai so sprotninjajo. — Ko so pred več kot dvajsetimi leti zahtevali strokovno organizirani delavci, da se Japonci izključijo iz naseljevanja v Združenih državah, so se veliki dnevniki čudili, da delavci prihajajo s tako zahtevo. Nekateri listi so zahtevo kar neravnost prezrli. Takrat so Japonci delali poceni, bili so pri volji delati za vsako še tako niako mezdo.
Japonci so ljudstvo, ki se hitro uči V teku dvajsetih let so se poprijeli trgovine, industrije, sploh raznih obrti. Posuli so uspešni konkurenti ameriških biznismanov. Odkar Io ameriški biznismani pričeli čutiti japonsko konkurenco, so jpričeli tudi veliki dnevniki kričati "proč s Japonci". Caai se spreminjajo, z njimi pa tudi mišljenje urednikov velebizniškega časopisja.
Kaj spada prodvsom v delokrog demokratična drla-
ve? — Njena dolžnost je. da skrbi, da otroci siromašnih •tarišev niso izkoriščani v industrijskih podjetjih in da so jim vaa izobraževalna sredstva na razpolago ne le v ljudski šoli, ampak tudi na univerzi, da jim je pot do izobrasbe odprta kot otrokom bogatih starišev. Da demokratična država lahko vrši to dolžnost, ne zadostuje, da le gradi šole in nastavlja učitelje, ampak mora skrbeti sa prehra-nitev in oskrbo revnih šolarjev in dijakov na ljudski in srednji šoli, pa tudi na univerzi.
POPISI.
mm.
— Že Šest let
'tStoeafe soje tudi} kdo I je naj; tolftUrSarsti Ameriki. Nevarni ao
. I JIH
tifaft J* J? HJWllnjilt ^jKamrnnijaki pomožni »UsajTK mv«h C. if^včAnfa A pojit? oni,katerim oštedi vsako psšt<
, r%m m vse, rojska^. U nbats voti
itc.	i
M d sa.
.^tfiifetoilibo, .posMivtta aka atranka, ker ata obe meščan-*ki stranki eagko!naspg0tnt delavcem. Ns poslušajte njih mame-aih 'obljub, katere nam bodo dajali pred volitvami in mogoče metali kake drobtine z njih bogato (jblošeuih miz. Le potom delavske stranke nam bo mogoče isboljšstl naš tušni položaj.
17- decembra je ponesrečil v tukajšnjem premogorovu št. 5. ro-jsk Avgust Landaman v starosti 20 let. PonesrsČeni rojak jo kopal take^ino "Mine^Sle/' ko se je utrgala nad njim pisat ka-aMSiS%t« podkopala pod aoboj. Bil % na .dasatu mrtev. ^Akojni MjlliJe^i rojen v, iAmeriki In njegovi atarši bivajo v Liatie v Someraet okraju. Bil je dobrega mačaja io je posebno rad občeval h Slovenci ki ae ni sramoval svojega materinega jeaika- Pri vaeh tukajšnjih rojakih js bil splošno1
priljubljen, ksr se jc pokazalo f) njegovem pogrobu. Spadal je k društva *ltdr
mu je priredilo dostojen pogreb, Pogrsb se je vršil 19. deeembf ob t(|tji uH popoldan po ei nem obredu. SUršem in aorld kom ponesrečenega rojaka mo, najiakrenejše sošalja. — Lsvatik
»ly. Mtaa. — Tukajšnji lokal ni list, kstervgs lastnik JVte-8ehaf9r je ponižni hlapec lastni kov tukajšnjih leisauih rudnikov, je prinesel v avoji aadnji števil-ki. da ao člani IWW dinamitlrali hišo tukajšnjega poUcijakegs načelnika Barth C^oflejs. Raastrelba se je dogodila 11 decembra avc-eer. Napadalcev dol«o časa niso mogli iaalediti, areUrali so pa n^-|Atvar kaj članov le prej omenjene or-ganiaacije. Naslednjo aoboto je M) opaall nekega aumljivega človeka, ki js nssel prieejšen as Vitek In šel prtu» Ae prej omenjeni hiši. Ker ae js policaju Is »um-«Pv* v|d4s> jr aretiral dotično sssba ln jo od vedel na polirijeko postajo Pri nje« je našel pr* eejšnje število koeov dinamlta. Na poNeiji ao as pa aalo aačmlill ko.ao videli, da Imajo pred seboj bivšega pomolu** policaja, ki je
opravljal službo ia Čaaa tukaj iojega zadnjega štrajka. Njegov brat jc še sedaj kompanijski policaj. Dinamitni napad je najbrže nameraval izvršiti iz maščeva Oja. ker je bil odsiovijen, ko je stavka končala, in kompanija ni več potrebovala pomožnih policajev. Ker pa drugega dela nI znal ali hotel opravljati, je bil prjailjeu iti delati v rudnik. Toda rudniški boasi pa ne poznajo veliko razlike in izkoriščajo vaakogar. Vsled tega se je iyijbrže hotel maščevati nad policijskim načelnikom, ker gs ni hotel vposliti kot pomožne-gs policije, in hotel razstreliti sta novanje. ^i pa pomislil na male otroke- Toda nakana se mu prvič ni posrečila, pobitih je bilo nclcaj šip in soproga policijskega načelnika se je prestrašila, da jc morala ostati v postelji en teden. In ker še ni dobil zaželjene službe, jc hotel ponoviti napad, pri katerem ga je pa doletela roka pravice, ln sedaj pa aedi v ječi.
Kaki so kompanijski policaji in kako opravljajo svojo službo, jc že itak vsakemu znano. Ko je bil tukaj štrajk, je nekdo vrgel dinamit atreho hiše nekega Italijana. Toda storilcev še danes niso dobili, ker so najbrž vedeli, kdo je to storil. Obdolžili so pa tukajšnje delavce. Ravno tako so tudi po okolici Zenith delali ponoči vsakovrstne nemire in atre Ijali. Potem ao pa aretirali po pol noma nedolžne delavec in jih za, pirali v ječe. Velebizniški časopisi so pa kričali, da so stavkarji zeio nevarni in da jih je treba depor-tirati Poslali so celo dolge in vsa kovrstne resolucije v razne javne urade v Waahington, v katerih so zahtevali, da se deportira vse čla no " boljševiških organizacij" iu one. ki aimpatizirajo s takimi or ganfeadjami, ker so nevarni A-meriki. Resolucije je spisal seveda, ponižni hlapec velebiznisma-nov in podpisali so jik oa mlsku eatti mladeniči, ki še nikdar niso okutrili,: kako jo življenje pripro Msia deldvca. Žal, da'so ubili med teml'ttodi slotenski mladeniči, katerih- Starin eo-s dnevno tekoHŠČkr M Od' delavskih sovražnikov.
vsaJao polteno dclotoDielali n'm ptod stavko
Hlaj^rs^, ds se pdiflcžite ^h,|delati<tudi»ae<iaj ne matajo, M
toHazi, so i ravno, taki t tišWa slavko nisd. (pošiljali poštenega dela in tudi sedaj po-
Maaifold, Pa. — Prcmogorovi v tukajanji okolici sedaj Obratu jejo še precej dobro, toda taalu žek ni bog ve kaj, ker sm^ dobili samo tiaA borih 14 odstotkov. Ko bi bil jas laatnik premogovih rovov, bi Še toliko ne dal, ker aem aaui videl, da so nekateri premo-garji zadovoljni«, da delajo. Rasu Jano, da ao med temi oni, ki ae ne brigajo za nobenega drugega kot edino *a se, in iniajo.dobre proato-re in ki mtslQb, dk jfh bo vrag ta koj pooitral, ako ne gredo na de lo Drugi so zopet mislili, da jih bo delovodja odpustil takoj pri prvi priložnosti. Toda tega pa ne pomislijo, da ao delovodje aalhl jezni na take bedake.
fCo jo bilo omenjeno, da je pce-ntOgafski spor poravnan, ao ne kateri talhj leteli na rov. Med pr vimi ata bila dva, ki ata služila dve leti po s*o dolarjev dva tedna In sta bila tako pri ' 1* sta morala iti takoj de *kajšnjl naselbini je aa mo pet delavcev zaalužilo ha dva tedna povprečno po sto dolsrjev. ©0<la \h\ drugi ao ps zaalužili o-krog 46 do 55 dolarjev. Veleme-ščanski listi ao pa piaall, da so pivmogsrji služili po sto dolar jev; omenili niso onih namreč, ki
so alužili po 46 ali 58 dolarjev-
la vsega tega se rasvldi, ksk js sedenji avet. Ne vem. kedaj se bo |HRH|||:— Matija KokslJ. e
(Opomfea ured. — Kar ae tiče prispevkov «S JRZ ae obrnite na gl. urad JRZ in pojasnit« cela
— Društvo "Jutranja Zora" 36 SttPZ prire dl veliko, plesno \eneliee na Silvestrov večer, t. j. 31. decembra t. I. v John Sklambovi dvo na Franklin, Kana. & vsakovrstno postreSba bo skrbel veoellšnl odbor Najuljodneje va bratska drn-štvs in posanMsne rojake, da ae odelefijo ts^ veselice t število. - I

Jeklarska
Stavkarji so sa isnldi ga nadalje vanje atavfcs. ,m 4 . Oleveland, O. — Jeklarski atsv-ksrji so obdresvali velik ahod, na katerem ao soglasno isrekli, da nadaljujejo s stavko, dokler ne bodo priznane zahteve, radi katerih « zaetavkuia.
Na tem shodu so poročali stav karji, ki ao jih poslali v Jtttta. burgh, da se prepričajo, h je poloiaj v Pcnnsylvaniji. delegata sta poročala,-da je položaj tak. da bodo zmagali v tej stavki jeklarski ki železarski delavci.
Jeklarski mogotci ae poalužuje jo vsakovrstnih laši, da preslepe jeklarske delavce. Kompanijski podrepniki na v Clevelandu, da delajo jcklstskl delavci v Pennsy Ivani ji, tam pa zopet kompanijski limmi kriče, da delajo v develandu in drugje.
Judeševo delo js spodletelo.
Joliet, m. (Izvirno poročilo). Jeklarska atavka je tukaj v polnem ssapiabu, 4a«iravno ao pč^li Judeži mislili s premeteno pbtezo zlomiti stavko. Stavkarji ao Judežem prišli pravočasno na sled. Pometali so jih iz organizacije Sklican je bil shod ia izvoljen je bil nov odbor.
V Waukegan je bil poslan telegram, da ae vrnemo nazaj na de lo. Ta kompanijski lizun je razkrinkan, aH ker je bHa ju ka zarota pravočasno odkrita, hi doHcgla svojega namena. Vprgv ta zarota pa dokazuje, kakš sredstev se poslužujejo jeklara podjetniki, da slomijo stavko, ker jih je stavka tako hudo da ue morejo nikamor a cijo. Če bi po^je ko trdih škripci gotovo ne posluževali takih zvi jač, da plombo stav.ko. Po" .ška zvijača,, je bila prav odkrha, pa uči je^V^ delavce,
Iki kma-
^ ; (HsAUjsvanje.) I Na naravnih bogastvili > k«t kazija zelo bogaU, ppaebtio m rudninskem olju in ivaplu Pota toga je tudi okroK stoikih]!! plenih vrOlekv mWm»ruturom i|;.do 69 «stdpi n j (Vizija. Naj
ia industrija v K., m mmmiM' Sredih.-.- t«jj MBroMl jiku nM n-emegova industrija šc mm skoravao sc nahajajo rnaiii veliki skladi vsako J
® 4HSIV' ^ ««i>>oijšeg3
ilsbŠega. Ravno tako j, razvita produkcija soli,|
ti
da bodo jeklarski podjetniki km 1« vMulh ko flUai^jo, da i njih:zvijačp,razbUnijo qb.solidar-
j^osti	Ba
ljft.^da,;
ob obrežju Kaapižkega morja guberniji Stavropol, Bnku ;„ obrežju Črnega morja v ml Kuban. Kamene soli Ke ,WJ dobi v Kulpi v gorovju ArJ V tem ^orov j u so tudi veliki! di žvepla, produkcija je pa W razvita. Pridobiva se tudi ve množina bakra, železa, «3 svinca in manjša jpožina zl »Via ta industrija je pa sclc v| vitju. Največ rudnin se nahaja I južni* strani gorovja Kavkaza i|| orovju Ararat.	J
o/irom na rastlinstvo so | la Kavkaz v pet zon in m v fttbtrepično, 2) toplo?« zmerno, 4) alpsko in 5) zona veče] nega snega. — V prvi zoni, doji šine tteoč metrov nad morsko I diiio, vspevajo vsakovrsne jJ rastline in vegetacija jc j&ko| na, kot sploh v tropu-nih kraj Najvažnejše rastline ao: ■■ bombaževa rastlina, rižni U jva rastlina in druge. J zoni, od 1000 do 1500 m jo gladino,J vs^vajo vs vestne vrtne rastline in žitaTl zahtevajo gorko klimo. Pole« ga y8pevajo vsakovrstne rastlfl iz ^caterih pridobivajo olje. V tr t ji zoni ali zmerni, o<l 1500 1 2100 m nad morsko gladino, I najbolje vspevajo razna žita iu drevje- Posebno ugodna klima j za rž, pšetiioo in je^en.
«o tudi kih, do( li. Na
ne borprPA)
270^.m colo Ijndje
' P 4
db južnih obr severni obronki oBronkih gorovja i
Tišje (iSjpi celo v
gladino. * temini rjakoi
mesto.
M?

nvgo.v
ko so lo odpelj možje držite ae do N
■■ril
f
_ Novi
deset odatotkov starih delkvcev v svoje delavnice, a* mor a j ti. .	.^O^H
Tako je tudi njena aretacijo ti-činkovala agiUtoHčno in * " budila štrsjkarje k novi noati in saveati, da js zrn nesljivo na njih strani, čs oltat^-jo zvesti prlndpu, ršdi kater«! so zastovltali. — (Slovenski kar).
Bomba na Kuiiridh otokih
Pari*. — V stanovanju vodite Ija nazadnjaške atraake v Us Pslmasu na Kanarskih otokih je racpočlia bomba, je raedejano, toda i#t id bi jsSs» * ■*»« • '«"31
profesor M tsgubljeni
UKUj^^^L^. .t i T
Busnos Alrea, Arg. — Semkaj je prišel ameriški profesor soo-logije in geologije na havajrilem učeliliu v Honoluiu Wm. A. an, ki je namsbfl isksti izgub ni konHnent, 0000 milj do "»post sube zemlje," ki ss je po mnsoju 'iMNrnjakov raztezal v prazgodovinskih dobah od flavia-jev do južne AaMtllte ln ki is pogreenl) v morje Brfan od je s svojim pomikom na otok Juan Femandaa. 40S od tukaj, kjar bo priSsl a.prei*ko-van—
to
rani gorqvjf mji}, mprsko gladino, I
zoi r osti rajo ' jo; "
___ M
arpskc rastline, kot n. pr^j rododendrom" (pritličavo I movje, ki ima češminu
) rapte v višini 3000 m. strani gorovja ao vsi ^ ki jako ^m, dočim so na sev«
Dežela je jako bogata tud^
vjakrfvrstnih divjih živalih.M
tak o rekoč na meji Azije inl
pe— sicer eni prištevajo to
10 le 'Aziji —- se dobijo vsako
»tne azijake in evropske divje
vali. V gorovju je veliko -v«
vratne divjačine, kot n. pr. di*
kozf, gamsi, medvedje, lin
planinski orli, divje kokoši in |
jI petelini. Na severhi strani
rovja Kavkaza v stepah M
jo rnskl volkovi in druga man
a- NS juiid strani Ki*
kaza ip na visoki srmenski pU I
ii pa Ue bivajo panterji, tigri,
gleni In Hsiee vsakovrstnih!
razna divji J
tako je tudi ta
la zelo bogata na vsako v r
kačah ih dvoživkah. Ne pHroa^;
< »rtiise
divji prašiči, filn«. Ravno t
kujejo tudi iie komarji in kH " lil takorekoč prava nadlog _ nekatere kraje ob obrežju K* spiSko kakor tudi Črno morje Ji zelo bogato na ribah In i<r " si skupijo veliko sa vaskovrrf*
rttli ^t^^apkti-rjs. j
Slovi po vasm svetu. Ts w bfvs db Obrelju Kasplškes« is.
T kolikor se tiče dom«< < B^J je večjegs pomens ofije^J*. *
ekspert Volne je veHkeg« i......
l.	Pomembna je tsfli
i. Konj ni veliU
as asjvsž^jii ladost rije Ok^
mrnu
Vesti iz Sloveilie
OLAVMI «TAMi Wr4t «0. LAWNDAL* AVI. GH1CAGO. IU.1N0U.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO lBl*im
UPftAVNI OMKi
forLunl«
- ■ — "^„li » Kaka* 9m a*a Ottar«. Mas« m
Nitond
m CWnla4 04*.
1 'o .m^Jn^l
a.pln^i-i' i
m.
rct iffTivBrTr il>< w J * m
J I te nsd dvajset lat M1IJS itsltiif IjuMnr dttfr V "staro '1#0 ta ima **#ie*eJ«lftJe4em» .J V nifjv
1 v umiki h......i ■■'■iu .....................
okiiit*	I ^ Lfli^
»; 1,1! E ?	lili g
tttkaoilo oS' 'Vsebine obl*)*, <A ki t+WjN^vi#1
1000 funtoFaStfl poKljlte voe takoj m

VSAKO PO TEJ TVRDIU iZVRiENO DELO JE POPOLNOMA dASANTISAMOl
Z« vu potrebni pojasnili obrnite m na:
EMII. KISS, BANKEB
1W Secettd Aro., car. Sth St, N#w York, N. Y
SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA 4% PBREBTIl f ,
lenik/ z« delo v kuhinji. hrana. Izvrstno dobro delovno stanje. OgUilta * pri* Ckef, W«». Hotel, Ptysburfk. ?t. ^
•a Ma naj »P kako 4»lf». La kralktai skaliti W»H«' i"
A flA II talit« dohiti val dassrjs as vale fcteaef VV .BW W talita »Mali rsl teli r tssaartall Tstsj aa pasMII« M prilika, kupita la paftljtte kraae, lafclar ss paaeel. Ml vstae	aajail)- »aaa ff »Maju, ia saaa pada, *»kle» p*
•»wa mM f*l4jal**. a.i rslsas*« ailju •«»*, i. 1 palljasM f«4 kras. Aka »JVU pMSsaali. vala krese lar J.b 4,1.11 lakaj, kepUa «1 Si SSS '»llrfnflOO" aa aaivalje la pa»aaaa)l« baak« v Ja«'"*«* Ur porabita, ali po«)*« tasu* sli prhata 1e aiasjiaa kadar saaa kraaaai
^LafcJiifr! » » a » s	' f t
fwawii /
Ve trli ta vaSaga taoarjs krss ffili 9« »eiJM— mnar ia mbabilno ULOOO-
^i^SSSSfSK
kdob hool, da ti
ohrani zdravje In doftlm volio naj poskusi aal , "Hmelj Irf Malt**. Samo enkrat, pa ae bo-Ste prepričali, da jo doma ku-hona najbolj*! Jamčimo vsako poAUJatev v vaa kraja, 10 «■ Ion sa 13» Trrdke
FRANK OGLAR. «40! Superior Ave., Clevelaad,
Oblo.
▼aa pajssafls ss I*)*)* tw*elje. Jcfa4avaaska kmaa taaai pek. 1JS.
»»"1 II*IE ,A,,K
"Kaj pftnep! lat" zaltriči naposled. Ste-li lo-po vi, ali kaj!... Mar na veste, • kom imate opra-viti?, •
K mi lic g« pa tratae a samokresoto čerjo med plača.
"Ne upiraj m knez, drugače dobil krogljo r h*>etr reče. '
"Izdajalci!" zakrili knez.
"Kaj pa ai ti?" vpraša Kmitic.
In fdirjeli ao dalje. V ;
xm.
Dirjali ao le dolgo po gozdu ter drvlli tako, da ae # zdelo, da dreves« beže v tom dim. Puščali ao za *el>oj krčme, koče!, amolarniee in tudi posamezne vozove, ki oo Wli namenjeni k Pilviškim. Časih pa čaaih ae je zvijal knez Bogoalav na sedlu, kakor bi poskušal, Če bi se mar ne bilo mogoče zmuzniti, toda vsakokrat sta ga roki močneje zaboleli v železnih peeteh IjTmHieevih vojakov. Kmitic mu je pa naxtavljal vssk hip samokresovo cev tned pleča. Bežali so dalje tako, da je padala bela pena kst; v plasteh s konj.
• Koucčno je bilo treba pridržati konje, kajti pilviške ao ostale že tako daleč, da so MH pred preganjale! popolnoma varni. Nekaj Časa ao jezdili vsi molče, pokriti z oblakom sopare, ki se je kadila od konj.
Knez se <]alje časa ni oglasil* Bržkone se je ho t< l pomiriti ter postati hladnokrvn. Naposled vpraša:
"Kam me peljete?"]^ i ;, , " - } ; ? r i / A "To izveste, svetli knez, (kadar bomo tam,' odvrne Kmitic.
Knez umolkn^ a Čez nekaj časareče zopet:
"Ukan tema capinoma, naj me spustita, ker licer mi popolnoma zvijeta roke. Oe mi to ulinita, dam ju natakniti na kol, sicer Jbodsta samo obeče-»m/
ti "^"Plemiča Ma,p*tne capina P'odvrne Kmitic. "Kar ne pa tiče kužni, »bo mogoče zaman vaša grožnja, ker Še ne vemo, koga dloleti prej smrt."
'Ali pa veste, na koga ste dvignili roke?V" vpraša knea. in se obrne k vojakom. "Vemo/odgovore vojaki
" Vrag vas vzemi!" zakriči jezno knez. "Ali ukažeš^tem ljudem, da me spuate ali ne?"
"tlkašem vam zvezati roke trdno na hrbtu, to bo varneje."	'i Vv,.
Ni mogoče!, . . Izpahnete mi jih popolnoma.'
'' Koga drugega bi ukazal izpustiti na častno i l^edo, vi pa niste vajeni oatatl mož beseda," od-
vrn^mitfjv^^A«g|<t|	v
i w'lfJMm ti besedo". od^neHttfežl*da ne samo ^v^^^rvi^iimfiaavojttiTrt)^ morv#š
kon&ato>rte dobim roke.'t p^J	/.»Uit/ rnumm^:
„U«, u\Ka*> kntti^ ^odi^Vklr^ Kmit^ * Ljubše
pa nM jr,A jni groziti^nie^ W<rtrt kaj kMlK^a fojL., . - Opustita nto rm Wr držitd"š&Wo za nz-dfl njegovega konja. Poglejte SeU, frvtetli KHfež!
•	ftsitfOlj bo, jiaiBpsio ttrprošftfi in^irteH Hodete M>tffo v JtMu.Npiziprtfim vsk,'fcef ftfaeM le Ji{kdgar"&-dite m{rin)	VW
:f 'jL/jNe bojim se tebe, niti tvojega samokresa," intiM tt* ^t^e sprojSiotrpele rokr. VofjatotpJr §	iflMtohi takb
Km. Bogoslav molči nekaj Časa, potem pa
•	roŠo;Sv <i	i**
"Očividno se mi sramuješ pogledat* v obraz, goapod K»itic, da se mi skrivaš za hrbtom."-
POTOP
Nadaljevanje.
VmJfVood.
r* # bo<jboi*» *v (jf# i*y/»i4<><
lir*^M^h	Ij.4 1
m, in tvorijo dolgo, ozko panogo ob vznožju Haduhe celo v višini
Drag tak saliv js segsl preko Motnika In Kamnika v Savsko dolino do fikofjeloke in Jeaenio in celo do Bohinja. Plasti temna gomols Iz oligoceuskega r( časa spremljajo obnošje skupine Krsnjskegs Storiiča še pri Trži Šiču in Begsnjah. Ondi tvorijo viseča pobočja, obrasla ob eeeti med tema dvema krajema krasnemu psrku podobno g strato In skupinami drsvee. Celo male naselbine (Brezje sv. Neie, Veter-ne) stojijo na tej gomili, ki daje plodno zemljo za polja Ponekod (n. pr. pri Begunjah) ao v gomo-1 )o nad robi jeni mali (do 6 mm dolgi), igličnsti, blesteči goloti (kristali) ia sadre. Njih snov js blls rsstopljsns v ollgocenskem morju (saj ima vsaka morska voda v asbi raztopljenih rasnih ao-1U. med te"l tudi šveplenokislo apno, to js ssdrovino.) Ko jO pa ginevsjoče morje oUgocenukoK« časa,izpuhtelo v pribrešnth pili-vinah, kriatalovala js dotlej razto pljena aadrova snov In *«ra<liln nešteto množieo pred robnih kri-stalov, ki še sedsj ležijo v tedanji uaedllni.
Kronološka vrsta aahteva, da ležijo tereljarne usedline nad naj-mlajšimi plastmi trijadne dobe ker nI juraklh) in k rednih usedlin, torej nad daeheteinakim ali sploh nad gonijatrijadnim apni-kom. Toda nsmsstu na vrhn Me-nlne vidimo nunsulltne skladnve oš) njenem vsnošju. In kar še bolj linenadja, ondl ae dotikajo spod-njetrijadnik verfensklh planiij Ob Kad tihi pa sa dotikajo Ikolj-k ovitega apntka tn pri Pod volov-Ijeku (sv. Anionu) celo alltirakHi slojev.
Ta Čudni položaj je mogel nik-nlti jodino le na ta način, da ae je ona skupina trijadnth ksAenin, ki os js prvotno prodirala med Menioo In lUduho. odtrgala vsled detevanja gorotvoraih sil ler sdr.
knlla r glebočino ka^m. (Dalja.) 17 .
Krasna pozlačena tirau :
§ Ali gledata sa dobro uro? Če je tako potem kupite takoj to uro, ki jo opiaujemo v tem oglasu. To js najbolj prlkupljiva ura, kar ste jih še videli Narejena zelo močno ia ima 17 pristnih kamnov. Srednje veli-I kosti, kaše natančno la garantirana za 20 let. Stalna cena toj uri je $81.00, pa jo bomo prodali za določen čas skupno z lepo pozlačeno verižico asmo sa $11.85. Nosite to uro 16 dni, pa čs bosta nssfdovoljni, vrnite nsm jo tn mi vam borno vrnili vsŠ denar do centa. Ns pošljite vsega denarja vnaprej, pošljite is ILOO in preostanek bosts plačali plamonoši, ki vam bo prine-ael uro na dom. Ne odlafajte, kupite takoj.
Izrežlte ta oglaa, pridenlte mu en dolar In pošljite na:
NATIONAL BALES 00, Bta. D, Boz 90, Now Tork, N. T.
Oono kronam so tako nisks, da imro ao moro jo Mtt nitjo. Isra-kita to priliko, ako nameravate poslati svojoom kako pomoč ali plačati kak dolg. Vsaka pošOja-tov potom mojo trrdk* jo popol-noma varna prod iggnbo.
100 kroa sa ..........$ 1.30
300 krso m...........2.BO
Varčuj denar fn čas
Ali si is kdaj pomialil, koliko denarja in M časa lahko prihraniš a tem, da ae sam ^H briješ doma. Povprečno isdaš sa britje ^M $90.00 na leto, ali $100 00 v peti letih. Mi ^M ti priporočamo, da ai kupiš britev, kateto tu predstavljamo.^ Britev, ki jo vidiš aa ^ tej aHki, je isdelana ia relo finega jekja In jo akoraj vsi brivci rabijo širom dežele, t ^ Stalna cena tej britvi je $11.00, mi jo bomo pa prodajali aa določen čaa sa samo $8.00 tiramo sa 10 let. in dodatno ti boaso dati S jako ko metov prosto tn ti so: paa za brusiti britev, stroj las, škarje, glavnik in čopič. Same pomisli vsak t« metov za %i\ ni o f v OO Mi jnm*mo, da ktf sadov«!*
DoaloDta